Istrske vesti. —i—- Boditeljski sestanek. Iz Trušk, okraja koprskega, poročajo: Dne 10. t. m. se je vršil pri nas roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo vkljub slabemu vremenu toliko staršev, da je bila šolska soba polna. Le mater je bilo razmeroma malo (okolo 30.), vendar za naše razmere precej. Skoraj vsi obč. svetovalci in odborniki so se udeležili sestanka. Manjkal ni seveda naš župan Matej Eocjančič, zares mož, ki naj bi služil v zgled vsem posestnikom tukajšnje občine, zakaj kjer gre za naobrazbo ljudstva, je on vedno prvi. Njemu gre zasluga, da je sploh pri nas šola. Bodi mu na tera mestu izražena najsrčnejša zahvala. Le tako naprej! S takim delovanjem raore priti tudi slednja vas v Istri do spoznanja — do prave omike. Le škoda, da nimarao več tako delavnih rnož na razpolago. E sestanku so priš|i ii^iteljj in ^učiteljiee; le tov. nadučitelj in deželni poslanec Valentič ni bil na sestanku prisoten, a je svojo odsotnost opravičil. Njega so pričakovali moški še najbolj, toda povedano jim je bilo, da se ni mogel udeležiti shoda zaradi družinskih zadržkor. E shodu so prišli tudi g. Eosmina, obč. taj. iz Dekanov, s soprogo, cand. jur. Furlanič iz Dekanor, in naš Franc Eeršovanov iz Marezig. — Tov. Cerutr, učitelj v Truškah, jft predaval o pomenu roditeljskih sestankov. Njegova beseda je bila za tukajšnje ljudstvo na pravern mestu. Jako lepo in poIjudno je obrazložil ljudem, kaj in čemu so roditeljski sestanki. V kratkih besedah je povedal mnogo. Ljudstvo je bilo ginjeno. Ees, da je bil to prvi roditeljski sestanek, vendar moram reči, da se je ljudstvo kar čudilo govornikovim besedam, češ šola more narediti mnogo! Za njim je govorila tov. Prešerenova, učiteljica iz Dekanov. Njeno predavanje nVzgoja t predšolski dobi" je bilo naravnost lepo. S posebno vnemo je govorila zlasti materam, kako naj pazijo na svojo deco, na njih telesni in duševni razvoj. V poljudnih, a jedrnatih besedah je govorila tov. Mayerjeva, učiteljica iz Sv. Antona, o ukazu in prepovedi. Njo je Ijudstvo poslušalo z odprtimi usti. Takoj njen začetek je hzval pozornost. Nje bistri pogled, njena čvrsta beseda je to provzročila, in ijudstro je sledilo nje govoru z vso poslušnostjo. Eaj lepo je izvršila svojo nalogo z dostavkom, naj se matere in očetje vsaj nekaj n"vzamejo njenih nasvetov. Za njo je govoril učitelj Avgust Šuc iz Trušk. Njegora naloga nSnaga in red" je jako umestna za tukašnje kraje. Predočil je Ijudstvu gladkim in razumljmm načinom nekaj nenavadnega. Eoditelji so kar strmeli v govornika ter ga pazljivo poslušali vkljub temu, da jihj« bičal z besedami, očitajoč jim nesnago, bodi na obleki, bodi v stanovanju itd. Eazni poljudni primeri pa so starše popolnoma prepričali, in govornik je žel obilo pohvale. E zaključku je priporočal staršem, naj redno pošiljajo svoje otroke v šolo. Tov. Cerut se je zahvalil staršem, da so v tako lepem številu došli k sestanku; opominjal jih je, naj si vzamejo k srcu vse podane jim nasvete. Starši so se razšli, porabl.jeni gostje pa smo šli na prijazno povabilo tor. Ceruta in Šuca na mal prigrizek. Nismo pozabili med Teselim razgovorom in petjem tudi naše prekoristne Družbe CM. Nabrali smo vsoto 11-20 E. L-č. —i— Poziv torarlšem. V septembru p. 1. 8em vložil prošnjo na dež. šol. svet potom okrajnega šol. sveta, da bi se mi blagovolilo nakazati nagrado za izredni trud s prevelikim številom otrok. Zaman sem pričakoval rešitve na omenjeno prošnjo, ki se je nanašala na šolsko leto 1908/9. Da ne bom tudi tako kmalu dobil nanjo odgovora, sem bil skoro gotov, zakaj na sliČhd prošnjd ža letd 07/08 Seih čakal niSmanj kot poldrugo leto, da sem izvedel privatnim potora le to, da se me misli nagraditi z 2 E od učenca čez sto. Zadovoljen bi bil tudi s tem, a ko mi je bilo povedano, da mi nakažpjo le 20 E — šteli so nainreč le 110 učencev — sem se jim zahvalil za p o n i ž n i d a r s tem, da sem odtegnil dotično prošojo z motivacijo, naj se me nagradi za leto 1908/9. po 2 K od učenea. To je bilo nekako proti koncu februarja. A danes, ko srao v aprilu, imam že v rokah rešitev prošnje za šolsko leto 1908/9. in tudi 140 E remuneracije, ki odgovarjarja tudi številu učencev čez 100; imel sem namreč v prošlem S. 1. le 170 učencev. Tem potom bodi izrečena šol. oblasti najiskreneja zahvala s pripombo, naj me vendar rešijo s tem, da mi odpošlejo še kako učno osebo na mesto borih 140 E. Tovarišem širom naše Istre bodi povedano pa to, da se ni nihče oziral pri nakazaoju nagrade na število učnih ur, temveč edinole na število učencev čez sto. Eer pa nočejo pomagati nam m o r a 1 n o in nočejo dvigniti našega narodo do svoje kulture, naj narn dajo vsaj n e k a j. Zato, tovariši, ne zamudite! Gotov sem, da je vaa mnogo tako »rečnih kot sem jaz, da ni vaš razred poln nič manj kot moj. Vsi zahtevajte, in to jih bo bodrilo k razširjenju naših slovanskih Sol. Sp. Škofije, 11. aprila 1910. Jož. Bertok ml.