„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.14 A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dTe kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma44 v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 redne vrstice (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 85 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma44 v Mariboru in se ne vraiajo. Zakaj v boj? Bog je ustvaril različne narodnosti, katerijh vsaka ima pravico 'do obstanka. Vsak narod pa, naj-sv Še tako majhen, ima tudi pravico, se prosto razvijati /do najskrajnejše popolnosti., 'Ako bi vladala pravica na svetu, tedaj bi se ne 'dogodilo, kar se danes žalibog tolikrat dogodi, da hoSe mofineji uničiti slar bejega in se ta, samoumevlno, £ vsemi močmi brani proti svpjetnu močnejšemu nasprotniku., Mi Slovenci smo majhen narod, ki imamo najrazličnejše sovražnike, ki pritiskajo na nas. Živel |e nekdaj irski, katoliški veri najzvestejši narod, a| vendar danes skoro nobenega sledu ni o njem, Angleži so iga popolnoma zatrli. 'Ali naj morda naš narod zadene osoda nesrečniu Ircev? Nikdar se to ne srno zgoditi. Malo nas |e sioer, raztreseni smo grozno po raznih kronovinah, Nemci, Italijani In Madžari nas hočejo uničiti, toda žilavi slovenski narod ne bo poginil. Več kot tisoč let si N^meo prizadeva, da bi nas ponemčil in dobil v svoje kremplje, a vendar še vkljub temu živi slovenski narod. Res je marsikaj že ugrabil Nemec, tisoče in tisoče naših bratov je že požrlo nemško morje, a naša sveta dolžnost je, da obdržijno krasne slovenske dežele v svoji oblasti ter jih ne prepustimo sovražnikom, Id si jih takorekoČ že laste. In zato, ker je naša dolžnost, čuvati te, od . pamtiveka (Slovenske pokrajine, zakliSSmo nasilnemu tujcu:! Roke proč od naših dežel, v katerih ste vi samo gpsti! Ali ni dovolj, da se te gosenice rede od naših Žuljev, izkoriščajo našo zemljo in nam odjedajo naše pravice, hočejo se sedaj polastiti Še naše rodne grude?! Da bi nas spravili ob zemljo naših očetov in pradedov, zatof pa Slovenci nismo ip ne smemo biti.: ITi privandrani tujci so pozabili, kdo Ida jo tukaj gospod in kdo gost, vsako sredstvo jim je dobrodošlo, kadar se gre za to, da 'dobe naše občine in mesta v svoje roke. Vsakemu pametnemu Človeku se morajo odpreti tukaj oči ter nehote vsiliti vprar Sanje: Zakaj pa ti ljudje, ki so prišli od viseli krajev pred Donavo in za Donavo, tako stremijo^ da bi nas potujčili in dobili v, sv|ojo oblalst? Tlega gotovo ne store ga svojo škodo. Tn če se Nemci tako brigajo za svojo korist, zakaj bi se mi! ne brigali za na§ blagor in nastopili proti njim ravno tako, kakor se oni predrznejo proti nam? Zdramimo se in ne pusti mo, da bi se tujec z nas norčeval, češ: „Mi delamo, Slovenci pa spe", ampak zavedajmo se, da smo Slovenci, sinovi krepkega naroda, kateremu ni para na svetu. •’ Veliki narodi so izginili iz zemeljskega površja, mi Slovpnci še živimo! In bomo Živeli, Če so bomo krepko jn vstrajno zafvedali in ppslužeVftli svojih pravic,,' 'če bomo vedno vneto branili nošo svetinje: sveto vero in materni jezik, JZato pa Čujmo In delajmo, a na naše delo pa jnaj rosi božji blagoslov ! Koško. V Rimu. (Droržak proglašen aa sretnika.) Meseoa majnika tega leta sem bil romar v pravem id prvotnem pomenu besede. Tisti, katerim jo znan prvotni pomen te besede, zdaj Že vejo, kam je merila božja pot; onim pa, ki v besedi romar (Roma *= Rim) fee ne najdejo odgovora, kam sem jo bil ubral v letošnjem majjnikiu povem naravnost, da sem bil v Rimu. Že naši predniki, Slovenci, so radi potovali v Rim, to jim je bila glavna božja pot zravien Jeruzalema in svetega Jakioba v Komposteli na Spaim skem;| kadar so se pdprpivljali v Rim, so rekli, da se pripravljajo na romanje. Dandanes si prideva naslov „romar" vsak, kdorkoli stori kako božjo pot, četudi kratko in v nasprotni smeri od Rima. Seveda se jo drugače potovalo v Rim svoje dni, drugače pa sedaj; prej so hodili romarji peš, v večjih ali manjših gručah, ker ge železnic ni bilo; seveda so porabili tudi več flasa. Vedeli so vse naprej, koliko jim je treba prehoditi na dag in kje jim bo kajzalo prenočiti, ker pri takih romanjih je vsaj eden bil .zraven za vodnika, ki jo že enkrat ali večkrat storil isto pot, tako da jo znal preračunati čas in ga spraviti v sklad z razdaljo. Dandanes se mora romar prepustiti železnič-nim činiteljem, ter jim toliko zaupati, da ga bode dovedli tja, kamor si želi, v sveto mesto, čeiudi po ovinkih; .zavoljo tega pa ni romarju treba biti zal, Četudi je že sit dolgotrajno vožnje; vsaj lajhko nekaj več vidi; nazadnje ludi vlak najde v Rim, ker povsod se najde pot v Rim. Ak% pa ne gre posebni vlak, za romarje, kakor smo ga imeli letos, tedaj si izročeni milosti ali nemilosti pripravljalnega odbora in boš jahal, kakor določuje tiskan načrt. Resnica pa jc, da so Slovenci svoje dni romali v večjem številu, ko se je še bodilo peš, nego sedaj, ko se vozi in manj zamudi; morebiti se pa sedaj več zapravi, Če se manj zamudi, kakor nekdaj. Toda o stroških našega romanja go omenim pozneje. Namen in pomen, ki ga ima romanje, je ostal še vedno isti; videti in obiskovati svete kraje že med potom, katerih ni malo, pa že sami zaslužijo, da jih Človek gre iskat; nadalje videti in obiskovati! glavna svetišča v Rimu samem, pomoliti pri grobovih svetnikov, katerih trupla se tu nahajajo v prav obilnem številu, počastiti še druge svotinje, katere so bile prenošene iz svete debele v sveto mesto (n. pr. sv. križ Kristusov); zaimisliti se tam v pagansko in krščansko preteklost starodavnega Rima vočigjled toliko spomenikov in ostankov; občudovati duhovitost in prisrčno pobožnost umetnikov, katerih nesmrtni umotvori polnijo rimske cerkve, palače, lastne zbirke in razstave. Pa kaj bi bil Rim brez pa.pežtva? Kar je lepega in znamenitega v Rimu, vse je imelo svoj po-Četek po nagibu dušnih velikanov na Petrovem stolu, ali pa, k čemur niso dali navodil in naročil, je nastalo iz spoštovanja in hvaležnosti ho pjih, Jsjot poklonitev, 'da jih umetniki ne iznenadijo, da proslavijo njihovo vlado. Vsakdo torej, kdor pride že ejnkrat v Rim, hoče tudi videti tačasnega umrljivega zastopnika neumrljivega papežtva, svetega ,0<5eta: kajti biti v Rimu in poglavarja Cerkve ne videti, to se pravi romanje opraviti le polovi&arsko. Razen teh splošnih nagibov, ki so dovolj mogočni, da človeka privabijo v Rim, akto ima le količkaj priložnosti in sredstev, Še se utegnejo pojaviti drugi mTki, ki so vzrok, da sel odločiš ravno tedaj in tedaj nastoniti to pot; (namenjen si bil morebiti že zdavna, pa si odlašal, ker nisi mogel najti pripravnega trenotka. Zdaj pride kaj Mmes, kajlca slovesnost v Rimu, ,in taka prilika pograbi s seboj vse tiste, ki so v duhu in s srčnim hrepenenjem že Večkrat romali ter sanjali o užitku svojega romanja, pa še tudi mnoge drugo, ki si sploh nikdar niso drznili resno misliti na kaj takega, ker se jim je-zdelo neizpeljivo. * Duhovniki radi potujejo v Rim o veliki noči, da tam spoznavajo ginljive obrade velikega tedna. Lansko leto so od vseh krajev celega .sveta vreli ljudje v središče katoliške cerkve, da Čajstitajo njenemu vidnemu poglavarju k petdesetletnici mašniš-tva. Letos še se utegne uprizoriti marsikatero romanje, kor zdaj teče 25. leto, odkar so Pij X. postali Škof. Avstrijci, ki smo že lani bili Častno zastopa,-ni v Rimu ob zlatem jubileju papeževem, smo za lotos k 25 letnici školovanja, svetemu Očetu že tudi vročili svoje Častitke in sicer v nepričakovano velikem številu (nad 400), ki bi ;ne bilo nikoli toliko vzrast-lo, da niso sv.. Oče napovedali za vnebohod Gospodov slovesnosti, ki zahteva v [prvi vrsti nas Avstrijce. Ta dan so namreč proglasili našega domačina Klementa Marijo Dvoržak svetnikom in verni sinovi in hčere smo hoteli biti priča takšnega po-češčenja našega skromnega meniha. Slovesnost proglašenja svetnikom je sama za se redka in tako vredna, da se je človek vdeleži. S tem večjo vnemo Človek to stori, ako lahko reče: Avstrijec, našinec pride k tisti Časti na zemlji, ki je primerna slavi, kojo uživa v nebesih. V naslednjih vrstah ne namdravam opisovati, | kaj tako približno doživi in vidi rimski romar, kaj- i ti potem bi najstala cela knjiga; knjigo, ki opisuje potovanje ;v Rim, pa slovensko ljudstvo že ima; iz- šla je izpod spretnega peresa sedaj že pokojnega Štajerskega rojaka 1 akoba Gomilšak .in izdala .jo je Mohorjeva družba leta 1878. Zdaj je lepa prilika, da si jo Čitatelj „Našega Doma“ poišče in privleče na dan iz kake škrinje ter jo jše enkrat pazljivo prebere; pisana je zelo po domače, pa natančno; duhoviti gospod si je na svojem romanju Še vse bolj zapomnil, nego se je posrečilo meni; romal pa je leta 1875., katero so papež Pij IX. proglasili za sveto leto, obdarovano s posebnimi odpustki za romarje. Moja naloga pa bo, podati le Še kratek okvir natega najnovejšega romanja brez naštevanja po-drobnostij; obširneje bom pa poročal o načinu In obredih ob slovesnosti proglašenja svetnikom, nazadnje Še podam skrčen življenjepis najnovejšega svetnika božjega. Dobrih 14 dni mora imeti na razpolago, kdor hoče romati v Rim; en teden se mudi v svetem mestu, on teden pa zapravi s potovanjem sem in tja. Pri denarjih pa jo tako-le:' 1&5 kron sem moral p bičati, pa sem bil preskrbljen z voznim listkom II. razreda od mejo pri Pontebi do Rima in nazaj, s hrano od 15. maja zjutraj, ko se je zajtrkovajlo v Padovi, na celem potovanju tja in za ves Čas bivanja v Rimu do 24. maja opoldne; za popolfdne je v tej plači tudi vsakdanja skupna vožnja z izvoščki (ffja-karji) v Rimu in celo iven iz mesta na razno strani k znamenitostim In v stopnica v kupulo sv. Petra, Sevieda lahko človek po strani zapraivi še 100 kron. Če ima, Še tudi več; brez nekaj drobiža v žepu pa res ne more izhajati; denar jd tam drug, namreč laški. Q polnoči smo odrinili iz Pontebe, pa smo ravno takq prišli m Padovo, da smo tam pri sv. Antonu opravili jutranjo pobožnosti Ob 9. url peljali smo se že naprej, ker je bilo sklonjeno, da pridemo do noči v Loreto, se tam lepo naspimo in drugi (lan, v nedeljo Čez dan ostanemo pri slavnem svetišču, katero krije v sebi nazareško hišico,; dopoldne je bila Škofovska sv, maša, popoldne pridiga. Ker je preostajalo Čapa, sem jo mahnil, menda edini Izmed /romarjev, peš v sosednje večje mesto Rekanati in ni mi bilo žal;, dve mogočni cerkvi, izmed katerih je jena ško-i fijska, som videl, mogočno, obzidje in stolp, ki je bil I postavljen in hvaležnosti, da je bila nazareška hišl-I ca premaknjena tako blizu mesta. Čudno! Loreto in Rekanati, dim sosednji župniji,,pa ima vsaka svojega škofa; fiz mesta je lep razgled v notranjost dežele. J. Harbošek. LISTEK. Spomini z romanja v Sveto deželo. (Dalje.) V njeni pričujočnosti zapove škof Makarij kopati na mestu, kjer je postavil Hadrijan malike. Celi prostor so tačas že obdajale hiše; ko odstranijo tlak in nasipnmo, najdejo „proti pričakovanju" grob celo nepokvarjen. Proti pričakovanju, zakaj? Bali so se namreč nekateri, da je dal Hadrijan grob uničiti, ali vsaj pokvariti, Z nepopisno ginjenostjo zrli so zbrani kristjani s cesarico tesno svetišče, ki je bilo za nekaj /Čapa v počivališče Zveličarju, in nedopovedljivo navdušenje zavlada, ko izjavi 'cesarica, da bo pozidala nad tem svetiščem cerkev, „ki mora biti najkrasnejša, kar jih je sploh najti."1 /Za velikansko stavbo pa je bilo premalo ravnega prostora. Zato jn dala cesarica obsekati,skalo okoli groba in nadalje v bližino višine, kjer je stal križ. Pečino kalviarskega vrha, ki se vzdiguje pet metrov nad zravnanim tlom in jo obsekana na štiri strani, dalia je najbrže cesarica tako prirediti, kakor je Še dandanes ohranjena. Na obširnem prostoru je bila pozidana v kratkih letih velekrasna hiša božja. Pred. cerkvijo razprostirala se je odprto pravokotno preddverje,, atrij, obdano s stebri.^ Nekaj ostankov teh stebrov so našli pred kratkim pri zidanju novega ruskega samostana. Iz atrija vodila so trojna vrat« v prostrano, petladjino cerkev, V južni stranski ladji nahajala se je kalvarska pečina. Znotranje stene cerkve so bile vse pokrite z dragocenim mramorom. 'V zahodnem delu cerkve bil je na vse strani prost skalnat grob Zveličarjev, najdrago-oene.iše opremljen; c koli njega je stalo dvanajst kamenit1 ^ stebrov v spomin na dvanajst apostolov. K posvetitvi cerkve leta 836 prišlo je mnogo škofov iz Evro o j in Azije, ki so bili ravno zbrani na cerkvenem ybcru v Tiru. Ta prekrasna stavba ni stala tri sto let; posegla je po njej ropaželjna roka perzijskega kralja Kosroo IL in jo porušila. Opat /Modest zavzel se je zn sveti kraj in s pomočjo radodarnih rok postavil je namesto velike cerkve, ki je prej obsegala vsa kalvarska svetišča, Štiri manjše cerkvice: nad grobom, na kalvarski višini, kjer je stal križ, nad krajem, kjer jo bil najden križ ,in nad mazilnim kamenom, o katerem bomo govorili še pozneje. Divji sultan Kakem je te stavbo porušil. Ko so osvobodili križarji sveto deželo mohamedanskega jarma, pozidali so na prostoru, kjer jo stala Konstantinova cerkev, prekrasno hišo božjo, Jd jo vsebovala pod eno streho vsa svetišča kalvarska. Odlikovala so je posebno ž velikansko kupolo in visokim zvonikom. Osnovna oblika križarske cerkve ohranjena je Še dandanes, mnogo se Je seveda z novejšimi prizidinami in popravki tudi pokvarilo. Ko so morali zapustiti križarji sveto deželo, bil je božji g,rob dokaJj Časa popolnoma zapuščen. Nobena lučka ni tam gorela, noben molivieo ni pred njim HBČab Prepovedano je bila kristjanom, obiskati božji grob, go celo v mesto niso smeli priti. Pa Časi so se izboljšali. Okoli leta 1230 dobili so Frančiškani od turškega sultana dovoljenje, da se smejo naseliti pri božjem grobu. Kmalu za tem imenoval jih je papež za, varihe božjega groba, in ta odlični naslov nosijo Še 'dandanes, in ga zaslužijo v polni meri. Veliko so trpeli in še trpijo od razkolnih Grkov, ki podkupujejo z ruskim denarjem turške oblasti in ugrabljajo frančiškanom svetišče za svetiščem lali pa dosežejo vsaj toliko, da so soposestniki nekaterih svetišč s frančiškani. Leta 1808 pogorela je velika kupola. Katoličani v Evropi so imeli tačas opraviti z Napoleonom. To ugodno priliko porabili so Grki in postavili s sni- Naslednja noč je bila določena za vožnjo, tako da smo v ponedeljek v jutro dospeli m Asissi ter si dopoldml ogledali mestne cerkve in druge prostore, ki so v; vzezi s sv. Frančiškom, popoldne pa Še cer. kev porcijunkule pri kolodvoru. Ob treh smo nadaljevali vožnjo in dosegli ob 8. uri zvečer JRim (Dalje prihodnjič.) O Jeruzalem, Jeruzalem! Lep smelo trdimo, najlepši čas za vinogradnika je tukaj. Veseli se sprehajaimo po vinogradih in zremo obilni božji pridelek, katerega sedaj spravljajmo pod streho. Mjarsikdo si Čas trgatve predstavlja kot nekaj izredno veselega in to s tako gotovostjo kot to, da bo smrt storila konec njegovemu pozem-skemu življenju. A mnogokrat je to bridko varanje. Trgatev ni za vinogradnika vjedno vesel Čas in prijeten, ampak ne malokedaj Čas bridke in hude prevare .. . Že v zimi začne vjinjogradnik z delom v vinogradu. In ko je prišla spomlad, vedno ima dovolj opraviti v goricah in to delo ni morebiti samo na porno, težavjno, ampak tudi — drago! In to traja skozi celo leto notri do jeseni, delo k delu, ko pa pride čas trgatve, pa ne malokedaj nima kaj brati. V tem delu je mogoče poškodovala elementarna nezgoda, v drugem je uničila peronospora ali pa spet kaj drugega. Kadar pa je trgatev lepa in o-bilna, da smo je v istini veseli, tedaj pa nas začno strašiti nizke vinske cene. Tako ima vinogradnik mnogokrat skaljeno veselje ob bratvi. Pia še eno mi sili na pero! Naš Slomšek je pel: En hribček bom kupil, bom trsek sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil. Lepa pesem, je to, a ni več za nas. Mi ne kupujemo več hribčkov, da bi na njih trto zasajak, ampak zdaj jih prodajamo. Kupuje jih gospod iz mest in trgov in če greš po vinogradih, ter vprar šaš pri tem ali onem, katere gorice so to?, kaj izveš? Oospod X. iz Maribora ali Ptuja ali Gradca itd. Da so ti gospodje sami Nemci in slovenskemu mišljenju popolnoma nasprotni, je umevno. Zato pa Že čriček prepeva ne morem več spat . . . ne morem več spat, ker me vznemirja misel, kaj bo z našimi vinorodu en goricami, če bodo vse tako polagoma zlezle tujcu v mallio. Sedaj se še ob Času trgatve sliši po goricah slovensko petje, toda,,če bo šlo to tako naprej, lahko doživimo, da nam oode od Jeruzalema donela vsenemška: Die Wacht am Rhein! Te misli me obhajajo sedaj ob trgatvi. Niso | vesele, a resnične in premišljevanja vredne!, X, soČ nadepolnih slovenskih otrok, ki so ali izkrvaveli pod krivo sablja ali počasi ginili v. sužnosti krutega polmeseca. Hvala ginljivi slovesnosti, ki nas je seznanila z raznimi po tradiciji in sv, pismu posvečenimi kraji, ki se nahajajo v cerkvi božjega groba. Za slovesen obhod zbrali smo se v severnem delu cerkve v precej temni, srednje vodki kapeli, v kateri opravljajo .frančiškani svoje s!,u, pne duhovske molitve. Imenuje se kajpela prikazni in nas spominja na prikazen Jezusovo, s katero je osrečil po dobro potrjenem .in pravi verjetnem izročilu Zveličar po veličastnem vstajenju svojo nad vse ljubljeno mater. Ob vzhodni strani se nanajajo trije oltarji. Veliki oltar posvečen je Mariji; v njegovem tabernakelju nahaja se sv. Rešuje telo. Dltar na levo je relikvijski oltar, v katerem je bil shranjen do leta 1537 velik kos svetega križa. Istega leta vrgel je sultan Soliman frančiškane božjegrobnike v; Ječo iz maščevanja, ker ga je premagal vojvoda Doria Genoveški in mu uničil ladjevje.; ITo priliko porabili so razkolni Armenci, ugrabili dragoceno svetinjo in jo poslali v Armenijo. V oltarju na desni za močnim železnim omrežjem nahaja se nad pol metra visoki kamniti steber, ostanek onega stebra, na katerega je bil Zveličar privezan, ko so ga bičali. Po starodavnem izročilu prinesli so la steber iz gradu Antonije y Lijonsko cerkev, kjer ga je videl in počastil sv. Jieronim. V polovici šoštnajjistiega (stoletja razbili so Mohamedanei ta steber delomag frančiškanski gvardijan shranil je razbiti steber, nekaj kjoscev je poslal v,Evropo, največjji del pa je prenesel v cerkev božjega grobla, kjer se nahaja Še sedaj. Skoz malo odprtino v omrežju mora se romar dotakniti v svetem spoštovanju dragocenega spominka iz Kristusovega trpljenja. Za slovesen obhod porazdelili so romarjem frančiškani male svečice (ostanke dveh svečic hranim v ljub spomin), duhovniki dobili smo tudi male latinske knjižice s spevi in molitvami, ki se pojejo in molijo pri obhodu. Začeli smo pro-.cesijo pri oltarju sv. ReŠnjega telesa, potem pristopili k oltarju s stebrom, bičapja. Peli smo predpisano himno in frančiškan, ki je vodil obhod, zmolil je slovesno molitev v počeščenje svete relikvije. Procesija se je pomikala potem mimo zakristije ip oltarja sv. Magdalene na levo v stransko ladijo po 22 metrov dolgem in pel metrov Širokem prostoru, ki ga imenujejo sedmeri oboki Devifce. Ob koncu je mala nizka kapelica v grški oblasti, ki se imenuje ječa Kristusova. Na tem prostoru so po izročilu stražili Jezusal in oba razbojnika med tem ko so pripravljali na bližnji Kalvarski višini vse potrebno za križanje. Procesija se porniče mimo ječe in dospe do male kapelice posvečene sv. Longinu; tabo imenuje izročila VojaJka, ki ja prebodel s sulico stran, Kristusovo na križu in odprl srce,) iz katerega je tekla kri in voda (Jan. 19, 34). Pri tej kapelici se proce-sija ne ustavi, ampak še-la pri naslednji, 0' nas spominja besed sv. pisma: Vojaki, ki) so bili Jezusa križali, Vzeli so njegova oblačila in naredili štiri dele, vsakemu vojaku del, in suknjo. Suknja pa je bila brez Šiva, od vrha scelomal tkana. R^kli so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, (ampak vadljaj-mo za njo, Segava bode. In tak)o so storili. (Jan. 19, ga naj tudi tafeo dela. Nikdair otroke vi tujo Solo, k tujemu učitelju, ki ne more imeti ljubezni do1 naših otrok. Naj le hvalijo Nemci svoje šole; z,a Nemce so dobro aii za nas ne, ker so naffn tuje). Zakaj pa vi ne pošljete otrok v francoske ne v angleške šole, a-ko hočete prepričati, da je le nemška za nas dobra tako povejmo takim ljudem, ki nas imajo za neumne bebce, ako pošljemo sMoje otroke v nemško Šolo. Sam presvitli cesar Franc Jožef I. je rekel. Nemška šola bodi za Nemce, češka za ,Ceho tedaj slovenska za Slovence. Da nam bo mogogočo upliviati tudi na sosede, moramo se učiti, moramo pokazati, da je v znanju moč, katere nam nihče ne more vzeti. Mati.je duša družine; ona vzgaja otroke, ona jim daje prvi pravec življenja. Kako jih bo obrnila prve dni njihovega Življenja, tako bodo hodili pozneje. Nič mi no ugovarjajte — Češ razmere so take, ne morem drugače — otroke moram vaditi in učiti nemško, ker so sosedje nemški, ki se rogajo meni in otrokom. Naj se le uče od sosedov, ako morajo priti z njimi v dotiko nemško, ali doma .govori pq domače, vlivaj jim v srce ljubezen do lastnega naroda, ker stem jim boš nehote vlila ljubezen^do sebe, ljubezen do matere in očeta. Da bi bilo: mogoče vselej zadeti pravo, uči se sama. Nikdar ne zna gospodinja preveč. Zelo nespametna se mi zdi trditev — zapisano jo bilo v zvezku deklice ki se uči gospodinjstva — Gospodinja ne sme biti preučena, ker taka neče delati ampak le čitati. iTa|ka ki noče delati, gotovo ni zares učena, ali vsaj ne vsestransko) izobražena, kajti kakor hitro ve gospodinja) veliko,,, skušaivala bb to obrniti v i svoj prid in blagor družine. Le površno izobražena zabrede v .take razvade, kakoršnih se boji omenjena trditev.. Spominčica nu grob Miciki Tiršovi. Nad zvezdami se zdaj raduješ, po svetu zlobnem ne žaluješ. Nazaj Srce ti ne želi, otrok Marijin, blagor ti! Vsaki prvi petek je za aninske mladenke dag sreče in viesolja, saj hite ta dan že zgodaj v cerkev, kjer imajo skupno sv. obhajilo. Kje je pa bila zadnji prvi petek 1.- IX. naša ljubljenka, Micika Tiršova, saj je la dan nismp nikoli pogreŠa|li?i Zakaj neki je izostala . . .T? Sedemnajstletni mladenki jei i/oljožila v cvetju življenja neizprosna smrt svojo železno roko na ramo: ljubezen pridnih starišev ležala je prvi petek na mrtvaškem odru . . Že od spomladi je bolehala, vendar smo Še upali, da še ozdravi, saj si izgube nam dragega/ bitja nismo mogli predstavljati. Nismo imeli go tako Žalostnega prvega petka, kakor jo bil zadnji, 23, 24.). V bližini oltarja razdelitve Jezusovih oblačil vodi navzdol nekaj kot trideset širokih deloma prav izhojenih stopnic v kapelo sv. Helene, Ta kapela nahajala se je prej pod tlakom starega atrija, preddverja,. Ko je Kosroe porušil cerkev božjega groba in atrij, poškodovana je bila tudi ta podzemeljska kapela, Modest jo je popravil, kakor jo vidimo še dandanes. Dolga je 15, Široka 14 metrov, skozi kupolo, ki sloni na Štirih stebrih prihaja luč v to, svetišče;, kapela.ima tri ladje. Ob koncu glavne ladje je oltar posvečen sv. Heleni, v levi stranski ladiji pa desnemu razbojniku, ki se je spokoril na križu. Iz desne ladije, pridemo po 13 silno obrabljenih v skalo vsekanih stopnicah navzdol v globoko, v živo skalo izdolbeno, nepravilno peterokotno, 7 metrov v premeru ■ široko kapelo. Bila je tukaj ob času Kristusovem globoka cisternla ali vodnjak, kjer se je zbirala deževnica. Skalne stene In deloma skalnat strop z zakrito odprtino potrjuje to ■nepobitno. Bila je na Judovskem navada, da so po usmrtitvi obsojencev zakopali križe kje v bližini u-morišča.: Zato je dala sv. Helena v bližini kalvarske višine kopajti in iskati križ Kristusov. Zadeli so na to cisterno, ki jo bila pa celo zasipana; odstranili so nasipnino in v nepopisno veselje vseh navzočih našli so v cisterni tri križe. Vojaki, ki so križali Kristusa in oba razbojnika, vrgli so po pjili smrti, križe v bližnjo cisterno, ki ni bila več v rabi, da si tako olajšajo delo, (Dalje prihodnjlfi.J ko smo izvedele, da Mioike Tiršove ni več med živimi. Izgubili smo ž njo pač mnogo. ISzgpbili pmo pridno hčerko Marijino, gorečo Častilko presv.; Srca Jezusovega in zavedno Slovenko. Našo dekliško zvezo jo bridko zadela njena izguba; saj smo imele rajno Micikoj rade, ah, tako rar de! Žalila nas je prvič sedaj, ko nas je za večno za^ pustila . ., Rada je prišla na naše poučne shode, rada je pa tudi sodelovala pri naših igrali. A sedaj je odhitela v dom sreče, saj se je do zaldnjega diha berila/ zanj . . . > Mlada je bila, a dobro je/ umela živeti! Kot otrok Marijin stopila je že zdavnej v, tretji red. 'Zapisana je bila v karmeljski bratovščini in presv. Srpa Jezusovega. Dobro jo obračala svojo mladost, zato se ni bala umreti. Zdravih si ni prosila, saj je vedela, po Kako razburkanem morju plava ladija našega življenja, in kolikokrat preti nevarnost, da se pogubimo . . . Ni te več med nami, draga Micika, ne bo te več na tvojem prostorčku pri Marijinem oltarju v naši cerkvi, kajti dobra nebeška Mamica, katero si tlko iskreno ljubilar in kateri si prisegala večno zvestoho, hotela je imeti svojo hčerko pr,i sebi, zato 3® odvedla Tebe v cvetju nedolžnosti v nebeške višave ... In zdaj ko presrečna zreš na nats, spomni se nas tamkaj, prosi pr; Večnem, da si tudi mi srečno priborimo nebeško domovino. Prosi za vse slovenske mladenke, da) bodo, kakor si bila ti, Bogu, Mariji in domovini zveste . . .! Da bi vse slovetisko mladenke pristopale po tvojem zgledu pogosto K mizi Gospodovi, da bi to v vsakem ozirg posnemajlo! Cvetke smrt ni zadušila, cvetje njeno še duhti. Cvetko v raj jo presadila, ker na svetu varna ni------------ Na svidenje pri Mariji! Nenada. Rennerjev zrakoplov. Od 26. septembra do 3. oktobra se je vršil v Gradcu običajni jesenski sejm, na katerem so bile opaziti razne zanimivosti. Med drugimi zanimivostmi pa je najbolj zanimala mnogobrojno občinstvo velika novost, to je vodljiv zrakoplov, katerega je prav za tajsejem naredil Aleksander Renner s svojima sinovoma Anatolom in Aleksandrom. Motor na zrakoplovu je izdelala Puchova tovarna. Zrakoplov je,v sredi ločen v tri predelke, izmed katerih je vsak posebej napolnjen s plinom. Poskusino vožnje so so izborno obnesle in so se vršile skoraj vsak dan. Prihitelo je neštevilno tujcev, posebno iz Dunaja, da vidijo to posebnost, prvi avstrijski vodljivi zrakoplov. Pri vsaki vožnji se je zbralo na dirkališču Čez 20.000 ljudi, da so vojaki in policija komaj vzdrževali red. Vožnje so se vršile jako mirno in so pokazale, da se da ta zrakoplov zelo lahko voditi. Umevno, da je „Estaric“, (tako ime ima zrakoplov) vzbudil v) vseh krogih mnogo navdušenja in je v času, ko je plaval nad strehami graškega zidovja, kar mrgolelo ljudi na strehah, dimnikih in zvonikih. Deželni predsednik Clary je (Sastital izumitelju^ S tem je tedaj otvor jen a doba vodljivih zrakoplovov! Okoli po svetu. Kranjski deželni zbor. Verifikacijski odsek je po poročilu na predlog poročev/alcai dr. Pegjana sklenil, da deželnemu zboru priporoči, naj se razveljavita mandata poslanca Josipa Lenarčiča in poslanca Franceta Višnikarja. Imenovanje. Gardnega vicestražmojstra majorja Jerneja Andrejka pl. Lfvnograda, pijsaielja znane knjige „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", jo /imenoval cesar za stražmojstra v prvi ar-Čierski telesni gardi. Grofica Holienberg postala vojvodinja. Ko se jo prestolonaslednik Franc Ferdinand poročil z grofico Hohenberg, je tej cesar podelil knježji naslov. Zdaj jd jo pa pfavtzdignil v vojvodski stan in sme nositi naslov ^Visokost." Na Goriškem so liberalci pri deželnozborskfih volitvah doživeli grozovit poraz. Vsi trije kandidaiti ljudske stranke1 v splošni skupini so prodrli in sicer: Alojzij Jerič, posestnik v Kobdilju že pri prvi volitvi dne 26. septembra; Anton Manfreda, župan v Ider-skem in Jožef Fon, sodni svetovalec v Gorici pn pri ožji volitvi dne 5„ oktobra. Liberalni kandidatje Stre-kelj, Franko in Križniči so* ostali v manjšini. Slovensko ljudstvo se zaveda, in zato se odločno otresa njemu tujega liberalizma. Liberalce pa je strath. Nemški narodni, svet bo priredil na dan, ko, se sestane parlament, kot protest proti nesankcijoniranju lex Kolisko Axmann demonstracijski obhod po Dunaju. V Bosni in Hercegovini se ustanovi npva mohamedanska stranka, ki naj združi vse Mohaimedance brez ozira na narodnost, ^o pai zlasti glede zastopstva v bodočem bosanskem saboru. Pravila za stranko so že izdelana. Bosanska ustava. Bosanska ustava se proglasi tekom oktobra. Najbistvenejša izprememba, ki se je tekom dolgih pogajanj in posvetovanj izza prvega početka zgodila, je ta, da ima duhovščina vseh veroizpovedanj pasivno volilno pravico. Kar se tiče razmerja Bosne do monarhije in do nje sestavnih delov, Avstrije in Ogrske, se ne bo nič izpremenilo, ampak ostane vse pri starem. Državnopravno i stališče Bosne ostane tako, kakoršno je. Deželni svet, ki se ustanovi, ne b*\, podoben našim deželnim odborom, ker bo imel zgolj. posvetovalno nalogo. Kaj posebnega bosanska ustava pač ne bo. Na Bolgarskem jo nastalo med mlajšimi častniki nevarno (gibanje, jnaperjeno proti vojn'emu ministru, ki jo sovražen preosnovam, katere zahtevajo mlajši častniki. .Častniki imajo tajne sestanke in zveze. V Cetinju so odkrili vojaško zaroto proti črnogorski vladarski rodovini. Baje, Je bil del vojske mobiliziran proti vladarski rodovini. Kreta. Iz zanesljivih’ virov se poroča, da se bo vprašanje glede Krete v kratkem č.asu uredilo. Otok Kreta bo v prihodnje v takem razmerju s Turčijo, kakor Egipt. Proglasil se bo grški protektorat (pokroviteljstvo) čez otok, ki ostane pod najvišjim poveljstvom sultanovim. Kakor v Kairu, bo imel tudi v Kaneji cesarsko otomanski komisar poleg krečanske-ga izv^Ševalnega odbora svoj sedež. Rusko zunanjo ministrstvo je dobilo vznemirjajoča poročila o vojnih pripravah Japonske v Mandžuriji, Veliko ruskih trgovcev se pripravlja za likvidacijo svojih podjetij. Redka obiteljska svečanost, V Varšavi se je vršila čudna in zelo redka rodbinska svečanost. Rodbina Chelmickih je slavila 500 letnico bitke pri Do-brzyniem, kjer, je padlo v junaškem boju 12 članov te rodbine.: Zbrali so. se člani te rodbine iz vseh krajev, nad 200, ter izbrali svojim starešinom Vojteha, bogatega poznanjskega veleposestnika. Po zadušnici za padle prednike, ki jo jQ služil kanonik Zigmund Chelmicki, pozval je Vojteh svoje sorodnike, naj se ne opojajo s slavo bivših stoletij, marveč naj si osiguralo bodočnost- Potem je bil svečian koncert, na katerem so peli in svirali Č’ani rodbine skladbe svojih sorodnikov. Ob tej prid ki so tudi osnovali velik fond za medsebojno podpiranje. Preobilica žita na Ruskem. V Rusiji j« bila letos izredno dobra letina. Velikanske množine žita so povsod za prodajo pripravljene. Ker primanjkuje za prevažanje žita potrebnih zaprtih železniških voz, so morali zato porabiti odprte tovorno vozove, da so prepeljali žito vi razne izvozne luke. Na progi Novo Cer-Kask-Certkovo je 2800 z žitom napolnjenih voz iu je železniška oprava izjavila, da ne more več žita za prevoz sprejeti, ker proge niso prazne. Vsi žitni izvozniki ob reki Dnjopru s,o v velikih skrbeli, ker je reka tako upadla, da ne morejo ploviti po njej, ter tako spraviti žito iz dežele. Drugih prevoznih zvez pa primanjkuje. V Portlandu v Severni Ameriki so prijeli neke-v pa Arturja Wrighta v, trejnotku, ko je hotel planiti z revolverjem na predsednika Združenih držav, Tafta, ki se je pripeljal v avtomobilu. Našli so pri njem poln žep nabojev. Nameraval se je .na Taita dobn^organi-ziran anarhistični napad. V Italiji, se marljivo oborožujejo. (Ustanovljenih Je že pet novih konjeniških polkov. Italijanski državni poslanec Conci je pismeno vprašal naučnoga ministra grofa Stiingklia, kaj on misli glede ustanovitve laške pravne iakultete. Grof Sturgkh je odgovoril, da vlada vzdržuje svoje dosedanje stališče 'n namerava takoj, ko se bo sešel državni zbor, predložiti predlog za stanovitev pravne fakultete z laškim učnim jezikom in bo, kolikor t>o le mogoče, pospeševala rešitev tega vprašanja. Novi boji francoskih katoličajnov. francoska vlada skuša zatreti zasebno šolstvo ter uvesti izključno le državno šolo brez verskega pouka. V, teh šolajh bodo uvedli šolske učne knjige v popolnoma brezbožnem duhu. Samoumevno, da so se katoličani, na Čelu kardinali in Škofje, tej vladni nameri z vso odločnostjo uprli. Izdali so pastirski list, v katerem pravijo, da rajši pretrpe vse muke, kakor bi 'dopustili, da se tako tepta svoboda vzgoje. Katoliškim starišem so pod najstrožjimi kaznimi prepovedali pošiljati otroke v brezversko šolo. Vlada premišljuje, kaj bo naredila. Med ljudstvom je izgubila vse zaupanje in zato bo tem lažje katoliškim Francozom svobodomiselske brezverske nakane preprečiti. Najvišja alpska »cesta. Doslej je bil Stflfser-Joc,b, visok 2760 m, najvišja volna gorska cesta v Evropi. V kratkem pa izgubi to svojo prednost, kajti v savojskih alpah g rad j.jo. preko Col đ’Isera-na, ki jo 2770 m,, vozno cesto, ki bo služila tudi vojaškim svrham. Ta pesta bo pa za 10 m višja nego StTlfser-Jooli. Omenjena nova fcesta direktno veže Genovo in Nico, Stroški bodo Bnašali okolu štiri mil. frankov. Nesreča v rovu. V rovu Lohberg pri Dlnlake-nu v renski' provinciji sej je udrl neki oder. Osem rudarjev je padlo v globino. Eden je bil takoj mrtev, sedem po je težko ranjenih. Razgled po domovini. Odlikovanje. Deželni odbornik Robič je dobil v graški razstavi vin posebno državno kolajno, njegov sin Feliks Robič pa priznanje za umno kletarstvo. V; štajerskem deželnem zboruj nadaljujejo Nemci svoja sovražna dejanja nasproti Slovencem. Odklonili so celo predlog, da se po toči poškodovanim da kaka ppdpora; vendar so slovenski poslanci spravili predlog zopet v. zbornico, in drugokrat si Nemci niso upali storiti tako sovražnega čina. Povsod imajo ljudje s ponesrečenci usmiljenje, le vi štajerskem deželnem zboru Nemci ne poznajo tega čuta. Naši slovenski poslanci vestno zastopajo svoje volilce v Gradom Vse njihove želje spravijo ali potom predlogov ali .vprašanj v zbornico v razgovor. Pripravili so po večkratnem posvetovanju tudi lovski zakon, ki ga bodo ta teden Še tudi vložili v (zbornici. V njem se napove neusmiljena vojska zajcu in fazanu. Slov. Bistrica. V nedeljo dne 3. t. m. Je sna-žil 171otni želarski sin KaŠper Stoper iz vRitoznoja neko staro puško, ki je bila nabasana, Česar pa Stoper ni Vedel. Naenkrat se mu je puška sprožila in strel ga je Zadel v levo roko in ga težko ranil. Ranjenca so še isti dan prepeljali v bolnišnico. Na gospodinjski šoli Šolskih sester na Teharji pri Celju se začne prvo šolsko leto idno 3. nov. 1909. Namen gospodinjske Šole je izobraziti dekleta im podlagi ljudske šole v vseh gospodinjskih strokah. Poučevalo (se bo teoretično in praktično. Učni predmeti so: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, perutninarstvo, mlekarstvo, živinoreja, vrtnarstvo, poljedelstvo, računstvo, spisje, gospodinjsko knjigovodstvo, verouk, ivzgojeslovje, ravnanje z bolniki in bolno živino. Poučni tečaj traja 12 mesecev. Gojenke plačujejo za hrano, stanovanje, kurjajvo in razsvetljavo po 30 'K na mesec in sicer vsaj mesečno naprej. Vsaka gojenka naj prinese s seboj potrebno obleko, praznično in đelavnp, perilo, tudi posteljno, Jn obuvalo. Prošnje za sprejem naj se pošljejo na naslov: Zavod Šolskih sesfer v Celju, ter naj se vložijo do 20. oktobra 1909. ProŠnjice naj prilože prošnjam tale spričevala: 1. krstni list v dokaz, da so dovršile 15. leto starosti, 2. zdravniško spričevalo, da so zdrave in sposobno za gospodinjska dela, 3. Šolsko spričevalo, da so dovršile ljudsko Šolo. Slovencev na Štajerskem je veliko več, kakor se navadno misli. Slovenska Štajerska ima toliko prebivalcev kakior cela KranjSka|. Kralnjska dežela Šteje namreč okoli '516.000 prebivalcev. Na Štajerskem pa Šteje lavantinska, to je spodnještajerska Škofija 521.896 katoličanov. V Števno 516.000 so 'seveda všteti tudi kranjski Nemci, kakor so med 521.896 spodnještajerskimi JcatoliČani tudi Nemci. Recimo, da je na Spodnještajerskem več Nemcev kakor na Kranjskem, v resnici je namreč na Štajerskem le več nemškutarjev, ki bi pri drugih političnih razmerah bili Slovenci, potem še pridejo na Štajerskem v poštev Slovenci v graški Škofiji, na mejah lavantinske Škofije.- Ce Še končno vštejemo tudi Slovence v Gradcu, ter slovenske delavce v Ljubnem, tedaj iz tega sledi, (da je na Štajerskem toliko Slovenčevi kot naj Kranjskem. Ce pomislimo na te Številke in na pravice slovenskega jezika v kra^ njskem deželnem ftboru, potem se lahko zavedamo, kaka krivica se godi slovenščini v Štajerskem deželnem zboru. Zato pa prvi slovenski govoreči deželni poslanci na krov, večnemščinar pia v koš! Kajn štorklje letijo? Mariborski izdelovatelj or-gelj Brandl je imel dve štorklji. Vsaki je na nogo pritrdi] svoj naslov; in gih potem izpustil. (Te dni pa je dobil pismo iz Kalabrije, da je eno izmed teh Štorkelj ustrelil nek kalabrežki kmet, druga pa je odletela 'čez morje v !Airiko. Dunaj. Gospod urednik!) Dovolite mi mal prostorček v Vašem cenjenem listu, da Van\ povem, da sem prav hud na Vas! Hud zaradi tega, ker ne poročate radosti o( šk ari^l a! Oz n o-z ah i'b tn o-g r d e m počenjanju poslancev brezupne, taktnost in pametno delovanje moteče še otročje liberalne slovenske stranke na Stajei skem. — Sedel sem v neki dunajski! gostilni pri večerji, ko slišim od sosedne mize dva mlada gospoda se pogovarjati o štajerskem deželnem zboru. Ker sta kmalu odšla, vzamem časnik „Neues IViener Tagblatt" od 30. septembra t. 1., ki ga je eden njiju ravno prej Čital. Med prelistavanjem nar letim na ravno to poročilo, o kojem sta odišleca pričela govoriti. Z zanimanjem čitam, da zahteva dr. Korošec tudi za deželni zbor preosnovo dosedanjega volilnega /reda vi splošno, enako in direktno volilno prtavico, kakjoršna se je bila že izvršila za državni zbor,' Predlagatelj utemeljuje z dejstvom, da katoli-ško-slovjenski poslanci hočejo koristi vpehl ljudskih slojev enako zastopati, zato tvorijo socialno stranko. — In sedaj se oglasi pametni liberalni Kukovec s svojim medklicem: — In klerikalno! — V trenotnem položaju, kjeh bi morali vsi poslainci, od katerih količkaj pričakujemo, da se zastavijo za pravične jezikovne zahteve slovenskih Štajercev eno falango, ne-prodirnočrto napram nemškemu nasilstvu, v tem svečanem trenutku, ko bi imeli taki politični izbruhi v očigled tako važnih sistematičnih pomenov/ utihniti, pa pokaže liberalec — figo. Po vaših sadovih vas spoznavamo. Proč z liberalizmom! Živel krščanskosocialni demokratizem! P. V. Koroške novice. uelovec. V četrtek dne 23. septembra se je u-stanovila v Celovca zveza slovenskih županov za Koroško. Da bi le pridno delovala za slovanske interese, da se tudi naš tužni Gorotan poživi s slovenskim gibljem in življem. Celovec. Porotno sodišče je obsodilo na smrt 22 let starega drvarja Možgana iz Labudske doline, ki je dne 14.- avgusta 4. 1. ubil s polenom 081etnega kajžarja Gregorja Greinerja in ga metal proti steni. Velikovec. Pri nas se bode v kratkem ustanovil telovadni odsek .Orel. Pripravljalna dela so že v polnem tiru. Borovlje. 'Naši domači orožni obrti staroznane tvrdke: Prva bjorovska prožno-tovarniška družba P. WernVg, dr. z. o. z,, je došlo zopet zasluženo priznanje, ko je Njegovo Veličanstvo podkralj egiptovski naročil četverocevko imenovane družbe (patentirano v vseh držajvah) v lastno uporabo. Ta pojav 'dokazuje najjasneje posebho porabljivost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko mej naše monarhije. Pozornost vseh interesentov se torej zopet in zopet obrača na to res izv.rstno orožje in s tem tudi na imenovano jako solidno tvrdko. Važcnberg. V občini Važenbjerg so bile občinske volitve. Slovenska katoliška stjranka se jih ni udeležila. Izvoljeni so torej pristaši dosedanjega odbora. Na novo je Izvoljenih pet odbornikov za spodnjo stran občine. Vseh odbornikov ima občina 18. Po verskem naziranju so po večini nezavedni katoličani, po narodnosti nemškutarji, pp stanu pa 11 kmetov, 4 gostilničarji, 1 cestar in 2 učitelja. Nemudoma potrebno bi bilo, to veliko občino organizirati v katoliško narodnem duhu. Gorotan. Ustanovilo se je novo društvo z fme-nom Gorotan, katerega se bodo oklenili koroški akademiki in učitelji. Brigali se bodo zlasti za narodno obrambno delo. Društvena kronika. St. Dj v Slov. gor. Društveni dom bo Še ta mesec pod streho. Stavba bo enonadstropna, 21 m dolga in 13 m široka. — Kakor,hitro bo dom dograjen, se bo ustanovil telovadni odsek Orel, kot protiutež protj Turnvereinu. — Martinovo veselico, z zanimivim vsporedom priredi dne 14.. novembra naše bralno društvo. Slivnica. Mladeniška Zveza ima v nedeljo, dne 17. oktobra po večernicah poučen/ shod. Vspored je: 1. Pozdrav. 2, Deklamacija.„iRabeljs'koijezero“. 3. Predavanje č-i )g- kaplana. 4. Deklamacija „Tri lipe“. Mladeniči in dekleta vsi vi nedeljo v bralno društvo! —i Mladeniči, kij še niste pri i„Mladenišk[i, Zvezi“, pridite in pristopite!! Ponikva. Veliko žalost smo obhajali v nedeljo, dne 3. oktobra, ko nas jo (zapustili dragi in ljubi mladenič Oroslav ZabukovŠek, odbornik našega izobraževalnega društva. Zapustil nas je in Šel ki vojakom tor zmanjšal naše /Število, a upamo, prej ko se zopet ,vrne, da nas bo veliko krdelo mladih v društvu. Dragi mladeniči, zdaj moramo pa mi vistopiti v velikem /številu v naše bralno društvo! Tudi vas, mladenke, prosim, da nam pomagate, Če že. drugega ne, pa to, da nam še katero novo pripeljete v našo sobo. C. g. župnik |so nam podelili ^posebno sobo, ker jih veseli, videti tako mlado,! za izobrazbo vneto četo zbrano, zato bo li jim srčna hvala! Tudi č. g. kaplana sc imamo zahvaliti, da se z nami prav velika trudijo. Imajo močen pevski (zbor. V obče naše bralno društvo, hvala Bogu, zmiraj lepo napreduje. .'Oh', kako žalostno, je videti, da nekatera dekleta raje plešejo in dušo prodajajo, nego bi pristopile v društvo ter se izobraževale. Mladenke, pridobite take mia/'.tenke, da se izpreobrnego! Pragpvajrjajte jim! In tako naj tudi mladeniči pripeljejo svoje (znance in prijatelje, mladeniče, ki so nekjaterl dobrega srca. Mladenič iz vaše sredine Dragotin. Slov. Kat. izobr. društvo „Straža44 na Dunaju so je preselilo dne 1. oktobra t. 1. v večji in lepši lokal g. Ivjina Powondra VI. Wallgasse 27 (nasproti RnSmundovemu gledališču). (Dejstvo, da število Člai-nov in zanimanje za društvene prireditve vedno na*, rašča, navdaj^ odbor s posebnim veseljem. S podvojeno navdušenostjo bodemo tudi v bodoče skrbeli „Stražanom“ za potrebna razvedrila jn pošteno zabavo. Vsako nedeljo in praznik zvtečer se bodjo vršila predavanja! v društvenem lokalu in izposojevale knji- Gazela. Krasni gorski velikani, naj v/as.potnik se ozira, bujna, setev po poljani, naj te kmetič se ozira. Kadar v cerkvici na hribu milih zvonov sladki glas božje službe čas oznani, ,na njo vernik se ozira. In vojak, pdan dolžnosti, zapustivši dragi dom, ko od njega se odstrani, rad se nauj nazaj ozira. Rodoljub, Če je na tujem, rodoljubja iskricp za te, domovinia, hrani, (v duhu na te se ozira. Kot na nenavadno čudo, ki godi se redkokrat, na napredek naš, Slovani, se vesoljni svet ozira. (A. Leben.) Mladenkam. Sedanji Čas je grozno zapeljiv v svojih modernih nošah, posebno za mlada dekleta In tiste, ki si grejo v mesto iskat svoja sreče. Ne preteče pol leta, a že se sk]oro ne pezna več, kakega stanu da je, ne pozna se vleč bogata gospa ali gospodična od prevzetne služabnice. So taka dekleta, ki vse, kar zaslužijo, potratijo za prevzetno obleko. Draga mladenka, ne tako, naj ti b)o za vsak vinar žaJ, ki ga daš za nepotrebne reči! Tvoja obleka naj ti bo vselej ponižna in (tvojemu stajnu primerna! Bodi vsele/ varčna, glej, prevzetna obleka stane veliko rennrjn! Velikokrat se zgodi, da deklo, ki jo v mladosti prevzetno, gizdavo, na stare dni še potrebne obleko nima. Ne sramuj se, Če si revnega stanu, ne povzdiguj se!) Prigodilo se je, da pride enkrat neka ziati svoje hčerke obiskat v mesto. Seveda mati je bila lepo 'oblečena in hčerka bogato nališpajna. in to jo je bilo grozno sram. Hitro reče materi: Danes nimam Časa z Vami govoriti! Da jej par vinarjev za kruh, ker se jej je že mudilo na posvetno veselico, in odhiti! Uboga mati se je Žalostna in zapuščena vrnila nazaj domov! Draga mladenka, ne zaničuj in ne sramuj se nikdar, če imaš revne stariše! Kolika žalost mora biti za mater in očeta, Če se jih otroci sramujejo! — Kadar te miče prevzetna Obleka, spomni se, da če pride bolezen ali onemogla starost, kni boS potem, če vse potratiš! Kako velika pomoč pa P bo na stare dni, £e si kaj prihraniš;, da ne boš drugim v nadlego. Dobro se jše spominjam neke re*vne sirote. Celo svoje mladostno življenje je bila v mestnih službah,. Kakšno je bilo njeno življenje, ne vem. A kadar jo prišla onemogla starost, delati ni mogla ve<5, prihranila si tudi ni nift, in takjO' pride na občino. K,ftklo se jej Je godilo, Bog me ivaruj, da bi se meni tako! Pamet jej je oslabela, oči so jo zapustile, zaničevali so jo vsi In Jej očitali njeno prejšnje življenje. Kakor za žival so jo imeli. Pri neki prqmož-nejši hiši so jej dali celo stanovanje v svinskem hlevu. Ta reva je bila zapuščena od vseh. Draga mladenka, kaj ne, tako življenje mora biti grenko'- Skrbi si zdaj, dokler si Še zdrava in mlada, da si za starost kaj prihraniš, da ti nikdo ne bo očital tvojega mladostnega življenja. Prepričana bodi, da bolj grenkega in trdega kruha ni, kakor ga ima oni, ki ga mora od hiše do hiše dobiti v svoji rojstni občini. Micika. Veliki mladeniški tečaj se vrši v Ljubljani meseca novembra tin bo trajal dva tedna. Poleg pouka V telovadnici in drugih imenitnih predavanj bodo posebne važnosti predavanja o zgodovini razvoja katoliškega gibanja med Slovenci in temeljnih idejah krščanske in demokratične struje. Ta predavanja imajo namen, naš naraščaj sf^nainiti z onimi velikimi načeli, ki so vžgala v Slovencih plamen nav-dušjeinjit za versko in socialno povzdigo ljudstva. Tako hočemo ohraniti v naši mladini, ki te zgodovine ni sama preživela, živ ogenj in neugasljivo navdušenost za ideale katoličanstva in za neizprosno odločnost v boju goper sovražnike Kristusovega imena, naj so odkriti alT pa prikriti, kakor razni pisatelji v ,JNaših Zapisnikih"!, „Omladini" in drugod, kjer nekateri z nekim nadstrankarstvom in objektivnostjo skušajo ustvariti mod mladino razpoloženje za krščanstvu nasprotne ideje. Naša mladina bo tudi nasproti takim stala na straži. Pismo iz Dunaja. Ravnokar čital sem v nekem dunajskem listu in gledal tudi podobo, klako so si amorikanske lepotice izmislile zopet nekaj novega.' Stara reč je že, da velikomestne gbspe in gospodične nikdar niso zadovoljne z na,ravnimi človeškimi krasotami, s katerimi jih je obdlaril Bog., Sedaj so jim naenkrat postale napoti obrvi nad očmh Po novi „modi" so si jih začele britlL Telesne po-strežnice takih salonskih „sitnic", torej morajo za-naprej poleg sto drugih znanosti, biti znatno tudi z britvijo, v— Spomnil sem se ob tem naših preprostih, kmečkih deklet z obžalovanjem, ker tako rade posnemajo novodobne — traparije. Najlepši klinč mlar-denke je in ostane vendar le naravni kinč, plemenito, domo- in rodoljubno srcoi, bijstrlai pametni glavtical ter delavne, četudi nekoliko žnljave roke. Koliko lepša je njena naravna, sveža rudečica v licn, kot, pa sto kupljenih mazil. Bolje se prilega Šibki njeni postavi preprosto ukrojena obleka, nego na vse strani ošabno bingljajoči „okraski", ki požro težke svote in Človek vendar no ve Ž njimi ne/ kam ne odkod. Mladenka, ki hoče v svojem kraju nositi zvonec „mode", skoro /gotovo nikdar ne bo zvesta zakonska žena in vzgledna mati. Slovenske mlald^nke! Od vas pa no pričalkujemo takega prekletstva;, zato, nosite se preprosto in pametno! P. V; Cerkvene zadeve. Osebna vest. C. g. IMirosjlarv Volčič, kaplan v Slov. Bistrici, je nastavljen za provizorja v Brezno. Posvečenje novega oltarja v Baziliki Matere Milosti. Dno 17. oktobra,, to je \i nedeljo, bodo pre-vzvišleni knez in ško! dr. Mihael Napotnik posvetili nov oltar sv. Križa v baziliki Matere Milosti. K tej slavnosti .vabimo prav uljudno pobožne vernike in dobrotnike naše cerkve, da se obilno udeleže to izredno slovesnosti. Tridnevnica, ki se jo povodom TOOletnice frančiškanskega reda v mariborski baziliki slovesno obhajala, se je prav dobro obnesla. Verno ljudstvo so jo v prav obilnem Številu udeleževalo to slovesnosti, posebno, afkja pomislimo, da sta bila dva dneva delavna dneva, — kar nas jo Še tem bolj razveselilo. Naše slovensko ljudstvo je pač s tem v dejanju pokazalo, kako zelo časti sv. Frančiška, in tudi pokazal' da krščanski duh med ljudstvom še ni izumrl. Da! Katoliška ideja napreduje, kap v zadnjem Času z velikim veseljem opazujemo. In dokler bo ljudstvo tako ostalo, je 'dobro znamenje. Le tako naprej! Jubilej v Celju. Povodom TOOletnice r. o. sv. Frančiška in 3001otnice kapucinskega samostana na Bregu pri Celju se je slovesno obhajala tridnevnica, pri kateri so pridigovali razim domačih oo. kapucinov dekan laški dr, Kruljc, inf. opat celjski Fr. 0-graidi tep P„ Metod iz Krškega. Slovesnost je povzdignila pričujočnost Nj. Prevzvišenosti, kneza in škofa Mihaela* ki je dne 3. t. m. obhajal slovesno sv. mašo ter v vznesenih besedah oznanjeval besedo božjo, Samostan jo bil pri /tej priliki e cvetjem okrašen. V era—zaklad. Zaklad, velik, žlahtni zaklad je naša sv. vera. „Sv., vera več velja, ko bogastvo celega sveta", so rekli naš blagi rajni Slomšek^ Kaj ne, to so za nas kristjane tolažbe polne besede; kajti vera, ako po njej živimo, nas bo zveličala. Da<., zveličala nas bo vera, a nekriva, ne polovična vera, ampak prava, popolna vera, naša sv. vera! Dvajseta nedelja po binkoštih) nam v svojem evangeliju podaja lepe misli o sv. veri, o tem našem največjem zakladu na zemlji. Slika nam v ozdravljenju kraljičevega sina polovično in popolno vero. Polovično vero. Jezus graja: („Ce ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete." So ljudje, ki varujejo, ali hočejo verovati le tisto, kar vidijo in tipajo, kar pa presega njih' pa^net — in t0' so vse nadnaravne resnice sv. vere — to trdovratno tajijo. Ne pomislijo, da so člov/eškemu razumu postavljene tesne meje, da je Človeška pamet omejena, da je Človek kakor slepec, ki nima pravice tajiti, da je solnce, da so zvezde itd., četudi tega vsega ubogi slepec* ne vidi; Na druge so moramo naslanjati, veroviati mo-raimo drugim. Tako je z vero, tako je z znanostjo tako je z vsem v človeškem življenju- Iz vdakedanje izkušnje spoznamo potrebnost vere. Koliko je stvari, koliko je reči, katerih človfikj ni nikdar videl, le bral, slišal je o njih, a veruje. Gre popotnik po svetu in mu jo neznana pot, kaj stori? 'Ako kdo kaj išče in ve, da drugi za to vejo, kaj stori? Povpraša/ in vjeruje oniim, M mu dajo vsaj kak pičel odgovor. Tudi mi smo popotniki v večno domovino tudi mi iščemo zaklad. Za varno pot izvemo v sv. veri, po njenih naukih. Ako verujemo ljudem, ali potem ne bomo verovali neskončno resničnemu Bogu? In to v stvareh, ki so za nas največjega pomena, v resnicah, ki naim jili je Bog razodel po svojem sinu, ki je svoje poslanje potrdil z neovrgljivimi čudeži! Verovati nam je treba: „Kdor veruje, bo zveličan." (Mark. J6. 16.). Verovati moramo, držati se moramo tega, kar nas uči sv. vera,#in tako nam bo sv. vera res zaklad. Uresničile se*bodo nad nami Jezusove besede in obljuba: i„!Jlaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, temveč bo imel luč življenja." (Jan. 8, 12. ). C. Besedna zastavica. (Priredil C. M ) a a a a a a a a a a a b e c d d d e n e e g h i i i i i i i j j k k k k k klili 1 n n n n m m m m m o o ooo oo o o o r r r r r s s s s s tt tvvzzž soglasnik kmetu potrebna posoda mesec moško kratno ime geslo Slovenca modrijan nova opeki podobna stvar domača žival človeku drag organ sobta oprava strup v pijači ptica gora na Spod. Štajerskem Po srednji vrsti od zgoraj navzdol in spodaj od leve na desno se bere pozdrav slovenskemu društvu. Rešitev rebusov v 20. številki „Našega Doma“. Is — Sam — O = Samo, kralj Slovencev. II. ^ = A — zija = jlzij», del sveta. Rešitve ni ahče piiposlal. Listnica uredništva. Ptujska okolica. Je že zastarelo, pa že je za to številko prišlo prepezuo. Prosim, pišite in poročajte pravočasno ! Iskren pszdrav! VBtnnovlJ. 1. 1885. TISKARNA Sf.CMATlBIBOI z najboljšimi stroji in najnovej-iimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne fermulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, ekspenzarje, pobotnice Itd. Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd. Za razne korporacije In društva : pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice ........... 1.1. d. :: :: :: Koroška cesta št. E. mmm LETNIK 1910 naše „Pružinske pratike" je ravnokar izšel in se dobiva ekoro po vseh trgovinah, na debelo ▼ Ljubljani: v „Katoliški bok vami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo Petričič in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", t Celju: Zvezna trgovina. V Mariboru: Tiskarna sv. Cirila, Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! 47 C. kr. zapr. cenitelj Mih. Jlgerja sin MariboPi samo Poštna ulica št. 1 Ustanovljeno 1. 1860. Priporoča: zaročne in poročne prstane, brilantne prstane, zlate verižice za gospode in dame, Šafhansenske, Železniške, Omega in precizijske ure. 9C* Gramofone od 12 do 40 kron. 'SO Kupujem srebro in zlatnino 45 Izvrstni molitveniki so: sv. pesni . . K 3-Sf! hUBMcMittc Mmec „ 3 — IMK SBKtib pturi. . „ 2 — Mjitilj BtratH . .„-m S«, hrasto .... m Vol ti me«ttve»iki m tudi v zlati »brezi ki pM*m ok»li 50 vinarjev vedL fattMaa znaša 10—*96 vha. za 1 kajlcn. Trimriu mkini n. (Mi :s= v ispiksai = Pojasnila o inseratih daje upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. DOC* Vsaka beseda stane 3 vin. MT Velik cenik zastonj. ŽelezA-roskopf ura patent K5 — jamstvo 3 leta drugače denar nazaj. Ura ima 8 kamnov, lepo email-števič-nico, gre 82 nr, pristen niklast o-krov, ki ostane bel, z dragim okrovom proti prahu,sejam-či, da gre do pol minute natanko. Pristne srebrne ure . . K 6 50 S 3 srebrnimi plašči . . „ 9 50 Srebrne-tula ure z dvojnim plaščem . . . . „ 13'— Zlate damske ure . . . „19’— Srebrne verižice . . . „ 2'— Sfeeska ura........ 2‘— Najveijl cenik zaslon]. A.KIFFMANN| ujvešja tovarna nr, zaloge, eka-fort JflARIBSR m 1. mmm $lradtie= = zavitke z natisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti priporoča Tiskar na sv. Cirila v Mariboru. Spretni viničar]! in majirji ■ 8 delavskimi močmi se iščejo za 1 novembra. Vprašati je pri Ivana Lininger, Volkegartenstrasse 20. 4« SSeb&feeveijtie zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Št. 2. Nikelnasta ali jeklena re-montoir-ura 80 ur tekoča Roskopf................ Nikel-anker-remontoir (re- K gulator) Srebr Št. 24. Št. Št. brna Srebrna s tremi pokrovi Nikel-anker-remontoir „Tu la“ s tremi močnimi srebr nimi pokrovi .... 84. Srebrna damska rem.-ura 11. Srebrna remontoir-ura za gospode 18. Srebrna anker ura, 15 kam nov Ista z dvojnim pokrovom Št. 10S. Budilka z dnevnikom . 8'BO 6— 8— 12'— 8'— 8— 6— 6-00 10'— 12'10 8 — 8'40 Št. 107. Kuhinjska ura mr Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na* :: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tb. Fehrenbach, x $4 iVajvečja tovarniška, zaloga, ur Maribor, Gosposka uL 26. :: Filialka, Dravska ul. 2. Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec! Vinske in sadne stiskalnice z zboljšanim dvojnim pritiskom za ročno delo, se zaprejo z zapahom, grozdni mlini grozdni reb-lerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejši konstrukciji izborne vrste ter stroje za pripravo krme, hekslerjl, re-zalnice za repo, šrotni mlini, dampierji za krmo, grpellnl, vor-gelege iz tovarne poljedelskih strojev in livarne železja FBANC EISENSCHIMMEb & Comp. Raud-Uitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franc MELICHAR, Rudolf SACHER —_______ Dunaj II1/2, L6wengasse 37. — N itančni ceniki zastonj in frauko 37 rajsr Išče solidne zastopnike in naprej-prodajalce. “9C