Posanioin« Številke«. Navadne Din 1"—^ ob nedeljah Din 1*50»
.TABOR* »sak Aus—. —
oeddj« ia praznikov, ob 1<V «n • datumom naaledojeja dne ter stan« mesečno po pošti D 12*50. *• **»<*-cemstvo D 20*50, dostavljen nadoia P 14*—, na iadtAznie« D 12*50 taseratl pa dojfovorau
Naroča »e pri nj>ravi »TABORA** MARIBOR. Jurcičov« ahca Stav. 4.
'mat™
Knjižnica liceja
Posamezne SteviDkei Navadne Din 1*—^
ob nedeljah Din 1*50i
UREDNIŠTVO m aabaja v Marh* bons JurSiSov« <Lk«,L nd. •tropi«. Telefon blnuik It 274. UPRAVA m ooheU
JarEiieoi
 — - r..—... Telo«
fen it J4. - SHS poHMfckooal tun,
•Ud a VprlUiSj*
~ SHf nSoa Hm,
No oeroifl« tm.	„
•olm. - Rokopisi M m «••&■{•.
d
Leto: IV.
Maribor, petek 30. novembra 1923.
Številka: 272.
Vlada in mariborsko gledališče.
Maribor, 29. novembra.
Ni običaj, da bi na uvodnem mestu razpravljali o gledaliških zadevah. Če jinr danes dajemo prednost pred vsemi drugimi, tedaj imamo za to važne razloge. Zgodilo se je namreč nekaj, kar nas je neprijetno presenetilo. Gospod pro-sVetni minister je nedavno mislil na Maribor, bil pa je prav nesrečno razpoložen. Pri sestavljanju budžeta je namreč vsem mestom, ki imajo lastna gledališča, povišal državno subvencijo, le Mariboru jo je znizaL Nase Narodno gledališče dobi najnižjo državno podporo. G. prosvetni minister jo lansko subvencijo v znesku 500.000 D znižal na 100 tisoč D. Le s težavo je uprava dosegla, da je finančni odbor znesek podvojil, tako, da dobi Maribor za sezono 1923-24
200.000 D. Povsod drugod je g. prosvetni minister upošteval, da so se stroški povečali in da je treba povišati tudi državno podporo, le v Mariboru so mu razbere Bzgledale tako ugodne, da je gledališču odtegnil kar 400.000 oziroma 300 tisoč D.
Kaj jo napotilo prosvetnega ministra, 'da je izročil mariborsko gledališče skoraj docela zasebnim sredstvom, tega seveda ne vemo. Zelo bi nas zanimali argumenti, ki bi jih navedel g. minister, ako bi bil moral zagovarjati svoje dejanje. Mislimo, da mu ne bi držal noben razlog, pač bi bil moral priznati, da jo mariborsko gledališče vsaj toliko Vredno upoštevanja kot katerokoli diu-go »provincijalno« gledališče in da nikakor ne spada na najnižje mesto v gledališkem budžeju prosvetnega ministrstva.
Da bomo videli, kakšno krivico je Storil minister prosvete skupno s finančnim ministrstvom mariborskemu gledališču, naj sledi najprej nekaj številk:
Skopljanko gledališče je imelo doslej
700.000 D subvencije; za letošnjo sezono je prosvetni minister predlagal 1,200.000
D,	kar-je finančni odbor odobril. Osijek je dobil 650.000 D, za letošnjo sezono pa dobi 700 tisoč D. Novi Sad je dobil 600 tisoč D, prosvetni minister pa je predla-dal 1 milijon D in finančni odbor je dovolil 1,200.000 D. Sarajevo dobi v tej sezoni za 300.000 D več nego je prejelo v lanski sezoni. Split je dobil lani 450 tisoč, letos pa mu jo priznano 1,200.000. Tako je torej z drugimi tzv. provincijalnimi gledališči v naši državi.
Iz vsega tega sledi, da so druga gledališča v očeh g. prosvetnega ministra Idaleko večjega pomena nego mariborsko gledališče. Druga gledališča zaslužijo državno pomoč, mariborsko pa le državno miloščino. Temu zapostavljanju moramo odločno ugovarjati in povdariti, da je Narodno gledališče v Mariboru za državo tako važnega pomena kot na pr. fckopljansko.
Maribor je večje mesto, Središče obsežne pokrajine. Kar pa je treba posebej podčrtati, je dejstvo, da je Maribor Obmejna nacionalna trdnjava. Pred oč-tai germanskega kulturnega sveta je Maribor radi svojih dobrih zvez z inozemstvom id zastran’ ifemške manjšine, ki žive y mestu, nekaka reprezentanca haše kulturne moči. To velja še prav Posebno o gledališču, ki je kulturna naprava per excellence. Maribor ima stare gledališke tradicije, čijih dediči smo postali Slovehci. Naša narodna čast zahteva, da vzdržimo v tem mestu tako gledališče, da bo dostojno zastopana jugoslovanska kultura.
Dobro gledališče pa brez izdatne državne pomoči ni mogoče. Ne bomo po-**oJ»so fiaštevali, zakaj id kako. Znano
Italija vrši vojne priprave.
Keka, 29. novembra. (Izv.) Iz Rima ministri id vojskovodje. Odbor lahko poročajo, da je bil včeraj ustanovljen stori sklepe, ki se nanašajo na vojne vrhovni odbor za Narodno obrano. Od- priprave za mobilizacijo. Odbor stoji boru predseduje ministrski predsednik nad vlado in so njegovi sklepi obvezni Mussolini, člani odbora pa so vsi glavni za vse civilne in vojaške oblasti.
Seja reške konstituante.
Protest proti zatiranju roških državljanov.
Kraljeviča, 29. novembra. (Izv.)
Tukaj se je danes vršila redna seja reške konstituante. Večina reških poslancev je bila odsotna, ker so stavljeni pod policijsko nadzorstvo in jim je onemogočeno vsako delovanje. Konstituanta je
sprejela oster protest zoper zasledovanje reških poslancev s strani italijanskih oblasti na Keki, kakor tudi proti zatiranju ostalih reških državljanov S strani italijanskega guvernerja na Keki. generala Giardina.
in' luke dobila Italija ne v obliki aneksije, ampak v obliki atalne okupacije in protektorata, je italijanska vlada spremenila tretjo točko predloga sledeče: Vsi ostali deli mesta in luke tvorijo avtonomno državo pod italij&nsko.jugo-slovenskim protektoratom.
Jugoslovenska vlada ima sklepati o tem najnovejšem predlogu.
Reka pod italij.-Jugosloven. protektoratom?
Nov Mussolinijev predlog? ?<'
Rim, 29. nov. (Izv.) Po informacijah z dobro poučene strani je stavil Mussolini novi predlog. Ker je jugoslovanska vlada odbila njegov zadnji predlog, po katerem bi 1. Delta, Baroš, Bankino in obala do železniške ograje s pristaniščem Lazzarus pripadle Jugoslaviji, 2. bi se v reški luki odstopil en del Jugoslaviji na 99 let v najem kot jugo slov. Svobodna cona, in 3. bi vsi ostali deli inesjta
Na Bolgarskem se je pripravljala nova vstaja.
V	afero zapletene Rus® vlada doportira.
Sofija, 29, novembra. Vlada se tru- ci. Iz njih je baje razvidno, da so iiame-di, da bi kar najbolj kompromitirala pri- ravali v marcu ali aprilu vprizoriti no-staše pokojnega Stambulijskega. lzgle- vo vstajo. U afero je upletenih mnogo v da, da ji volilna zmaga ne zadostuje tem- Bolgariji živečih Rusov, ki so bili takoj več je treba novih udarcev. Te dni je aretirani.. Vlada jih je dala naložiti na odkrila dokumente o zvezah med ruski- dvoje ladij, ki jih te dni prepeljejo v mi komunisti in’ bolgarskimi zemljcdel- Odeso.	,
-—Tl—
TEŽAVE PRI SESTAVI NOVE VLADE.	i
Meti meščanskimi strankami ni sporazuma.
Berlin, 29. novembra. (Izv.) Listi pišejo, da je smatrati pogajanja za sporazum in koalicijsko vlado med nemškimi nacionalisti in demokrati za brezuspešna. Slične izjave so podali tudi predstavniki parlamentarnih frakcij demokratske stranke in Velenemcev. S tem je odpadla po mnenju listov tudi kandidatura Stegerwalda za mesto državnega koncelarja,
Berlin, 29. novembra, (Izv.) Glasom izjav nemškonacionalne parlamentarne frakcije je bil storjen sklep, naprositi nemškonacdjonalno frakcijo pruskega
deželnega zbora, naj še enkrat poskusi doseči z meščanskimi strankami pruskega deželnega zbora sporazum glede sestave meščanske koalicijske vlade ra Pruskem. Odgovor nima na sklepe centralnega odbora nikakega vpliva. Pruski nemški nacionalni bodo zahtevali ugoditi vendar pa ni pričakovati uspehov.
Berlin, 29. novembra. (Izv.) Demokratska parlamentarna frakcija je po daljšem posvetovanju sklenila prekiniti pogajanja z nemškimi nacionalisti glede sestave koalicijsko meščanske vlade, ker so slednji spravili vprašanje v zvezo s sestavo vlade na Pruskem. Demokratje se bodo v bodoče pogajali samo ustavnim: potom, to je z noovimonovanimi državnim kancelarjem. Kakor se doznava tudi iz drugih parlamentarnih krogov, je tudi centrum na stališču, da ni nika-
je, da se gledališča nahajajo v trajni’ borili so Se za ves jugoslovenski narod), finančni krizi,^ne le pri nas, ampak tu-j nikakor ne zaslužijo, da bi vlada omalo-di v vseh večjih državah. V Evropi J0 J važevala gledališče, ki so ga oni iztrgali malo provincijalnih gledališč, ki bi se iz tujih rok.
vzdrževala iz lastnih dohodkov. Tem manj je to mogoče v mestu, kjer ima gledališče izvestne nacionalne naloge.
Mariborsko gledališče se je vsekdar zavedalo svojega pomena in se je kljub mnogim oviram prerilo na dostojno vi-
Nacelo, da mora država gledališča, sino, V ta razvoj je zdaj sunil s prav ne-podpirati,-je itak izven diskusije, ker jej srečno roko g. prosvetni minister, ko je prosvetni minister ugodil zahtevam vseh j državni prispevek znižal mesto povišal, drugih gledališč izvzemši mariborskega, j Opozoriti hočemo g. ministra, ki tako kateremu je prav, po mačehovski odrezal omalovažuje mariborsko gledališče, na
kruh.
Iz tega, kar smo navedli, da je namreč mariborsko gledališče kot naša kul
dejstvo, ki priča o nacionalnem poslanstvu našega odra: V lanski sezoni je mariborsko gledališče vprizorilo iz sr-
turna reprezentanca na meji velevažne-; bohrvatske literature dela Nušiča, Pc ga pomena, nikakor ne sledi, da je v in-j troviča, Ogrizoviča, Tučiča Irt Lunačka, teresu države in državne ideje, če je to t. j. več nego iz slovenskega dramatske-glcdališče obsojeno k hiranju. V drugih j ga slovstva. Dela srbohrvatskih avtorjev državah vedo ^boljše ceniti pomen ob-, so bila podana v srbohrvaščini, s čimer mejnih pokrajin,^ kjer naj se pokaže | je gledališče širilo poznavanje duha in narodni in državni prestiž. Na drugi stia-i jezika bratov Srbov jn Hrvatov. Ne o-ni pa mariborski Slovenci, ki So ge to-: menjamo tega> bi morc)a hoteli la-liko bpriji sopei;	ftksfiaijzi^o.	(ia{	filejfteaskiia	častiom	g.	jgrolvitner	j
kega vzroka za spremembo vladne koali* cije na Pruskem. j .$:„■#	a*j,
PADEC SEPARATISTIČNE VLADE ;
V	PORENJU.
Mathes pobegnil.
K o b 1 e n z, 29. nov. (Izv.) Vrhovni* svet porenske armade je bil danes raz* puščen. Istočasno je Mathes sklenil od* staviti porensko republikansko vlado ter mesto nje vzpostaviti vojaško dik* taturo. Ker ministri s tem niso soglašaM, jih je krakto malo odstavil ter sporoči! predsedniku porenske komisije, da bo bržkone sedanja vlada obstojala še na* dalje, toda brez njega,
K o 1 n, 29. novembra. (Izv.) Kakor do* znava »Kolnische Zietung« iz dobro poučenega vira, je bila separatistična Ma* thesova vlada v Porenju vržena. Uvedena je diktatura, ki jo vodi neki Hektor Erz. Mathes je pobegnil v Diisseldorf. .j
Dr. Cimič rij podal ostavke.
Beograd, 29. nov. (Izv.) Po sinočnji seji min. sveta je minister za notranja zadeve Vujičič napram novinarjem nal vprašanje, je-li res zagrebški pokrajin* ski namestnik dr. Cimič podal ostavko, izjavil, da to ni res in pristavil: »Dokle? sem' jaz minister, bo on namestnik.« »P® bo venadr kmalu izvršena likvidacija' pokrajinske uprave?« ga vpraša novinar. »Ne bo tako kmalu!« je odvrnil minister.	j:
Pašič poziva ministre k štedeniiu. ?!
Beograd, 29. nov. Ministrski predsednik je dal dostaviti vsem resortnim ministrom izčrpno poročilo o finančnem! položaju naše države in jih" prosil, da kolikor le mogoče znižajo svoj amande-ment. Ministrski predsednik Pašič pov* darja, da prevelika obremenitev gospodarskih virov samo slabi našo valuto, -j
Italijanizacija šolstva Ji a Reki.
Reka, 29. novembra. Italijansko prosvetno ministrstvo, ki je'izvedelo reformo vsega italijanskega šolstva je poslalo udruženju reškega učiteljstva pismo, V, katerem predlaga smernice za ureditev! reškega šolstva, ki bodi kolikor le mogoče enotno z italijanskim šolstvonf. t j;
BORZA, i'	7J
C urili, 29. nov« (IzvJ Predborzu. Pariz 30.82, Beograd 6.475, London 24.93, Praga 16.65, Milan 24.75, Dunaj 0.0080 pat osmin, žig. Iv 0.00S05. Newyork 571.
Zagreb, 29. nov. Pariz 4.75—4.S0, Durih 15.55—15.575, London 886.75-387.75, Praga 2.58—2.595, Dunaj 0.12525-0.1200, Milan 3.85—3.86, Newyork 38.25—8S.75, ^
ga ministra, marveč hočemo pokazati, kako mariborsko gledališče tudi praktično podpira delo spoznavanja in’ vzajemnosti med jugoslov. plemeni. S temi pa izvršuje poleg kulturnega tudi nacionalno poslanstvo.
Nismo se hoteli postaviti kot dobri lokalni patrioti, ko smo obsodili klofuto, ki jo jo dala vlada mariborskemu gledališču. Lokalni patriotiz^ bi mogli oči* tati tudi drugim mestom’, ki so zahtevala povišanja državne subvencije oziroma podržavi jen j o gledališča. Ne vid imel pa potrebe, da bi 6e delala razlika med Mariborom in Novim Sadom, med Mariborom in Skopljem. Kdor dela razliko, ni v presojanju nacionalnih iri državnih’ interesov; objektiven.
Želimo, da bi vlada popravila Hapako, ki jo je storil g. prosvetni minister irt postavila mariborsko gledališče v ista vrsto z gledališčem’ v Novem Sodu, Stvarnih razlogov, zg. zapostavljanje Ma-ribona ui*L
mnammnnna o o aanDnanaacoD i j|	NAŠ	NOVI	ROMAN.
F Opozarjamo naše čitatolje, da prične-tao v pondelijek objavljati prevod kras-nega. in velezanimivega zgodovinskega romana
»Julijan Odpadnik«,
ki ga je spisal sloviti ruski pisatelj D. S. Merežkovski.
Roman je ne samo zanimivo čtivo, ampak tudi literarno delo prve vrste. nmmnnmnnn □ □ □□□□□□□□□□□□
Poiitične vesti.
• Eno omizje predstavlja demokratska (stranka, tako filozofira zadnja »Straža«. No, pri zadnjih volitvah smo imeli nad 5000 glasov v naši mariborski oblasti in iblizu 400.000 v celi državi. G. Goleč je vsekakor velik čarovnik, ker vso to ma-' bo spravi kar k enemu omizju. Sicer pa moramo »Straži« izreči le priznanje, da še vedno prinaša poročila o življenju Demokratske stranke, ki jo je že tolikokrat proglasila za mrtvo. Pozabila je pač na stari izrek: de mortuis nil nisi bene!
* Finančni odbor narodne skupščine je sprejel doslej proračun vrhovne državne uprave, ministrstva financ in vojnega ministrstva.
* Vlada napoveduje represalija proti Jemcem? Iz Beograda poročajo, da je Uaša vlada predala nemškemu poslaniku
V	Beogradu obširno noto v zadevi ustavitve nemških reparacijskih dobav. V noti obrazlaga vlada našo stališče k temu vprašanju, v katerem priznava edino pra 'vioo odločanja reparacijski komisiji. Če Nemčija ne bo pristala »ia naše zahteve, ‘ki bazirajo na mirovnih pogodbah in odlokih reparacijske komisije, grozi vlada z represalijami proti Nemcem, ki žive v naši državi, ker smatra, da je to eadeva reciprocitete.
* Omiljemie okupacijskega režima v iPoruhrju. Belgijski listi poročajo, da je prišlo v ministrskem svetu do izraza Jnnenje, da bi bila z ozirom na dogodke dn politične uspehe v Pornhrju glede vo-ij&fike zasedbe na mestu zmernejša politika. General Degoutte bo v sporazumu z ibelgijskimi vojaškimi oblastmi podanim
r (garancijam primerno omilil vojaški in okupacijski režim.
* Trezen aggleške glas o reškem vprašanju. Londonski »Near liast« objavlja dolg članek majorja Barnesa o Reki. V jijem skuša pisec dokazati potrebo rešitve vprašanja »z umerenega italijanskega stališča«. Uredništvo samo pa je k .članku zavzelo sledeče zanimivo stališče:	»Bodočnost reškega pristanišča je zavi&na od jugoslovansko trgovine, napredek Reke je nemogoč brez dobre kraljevine SHS, ta pa je nemogoča pri nasilnem kršenju rapallske pogodbe. Ako luka Baroš pripade kraljevini SHS, Reka [ne bo imela koristi od njene trgovine. !Ako pa Baroš in Reka preideta v italijanske roke, bodo Srbi, Hrvati in Slovenci zahtevali novo pristanišče in: Reka ne bo mogla napredovati. List misli, da bi bila najugodnejša rešitev, če bi ■Italija svoje iluzije žrtvovala stvarnosti fc korist italijanskih prebivalcev Reke.
Dnevna kronika.
J —Zadnji trenutki pesnika Jos. Stritarja. Ravnatelj zdravilišča Rog. Slatina Sam poroča: Pesnik Stritar je začel pred približno dvema mesecema vidno pešati,
I tako da smo se začeli bali za njegovo 'življenje. Ko je pa prišla trgatev in z Žijo grozdje, najljubše, kar je rad jedel, ise je tako okrepčal, da smo upali, da bo preživel še zimo. Počutil se je zadnje . tedne tavanredifflr dobro, a rekel je po-jilOvno, da ga bo zima vzela in da hjfc^udi , ne zeli je dočakati. Ko sem bil v potek dne 23. tm. pri njem, nisem najmanje slutil, da se mu bo ta njegova želja tako hitro izpolnila. V soboto zvečer ob 8. uri je poslala gospa Stritarjeva k meni služkinjo s prošnjo, noj pridem gori, ker je Stritar zbolel. Ležal je v veliki mrzlici ina postelji in hudo kašljal. Poslal sfcm takoj po zdravnika dr. Lavriča, ki je pa peotovil pri njem začetek pljučnice in rekel, da so mu uro štete. V sporazumu Z gospo Stritar j or* ««m se peljal takoj
 ......... »T £ J
po noči po duhovnika, ki ga jo prišel ob 11. uri po noči previdet z zakramenti za umirajoče. V tem času je bil zelo slab in bali smo se, da ne bo doživel jutra. Ko sem pa prišel ob pol 5. uri zjutraj k njemu, bil je veliko boljši, če tudi ga jo napadal hud kašelj. Tudi dopoludne je bil pri zavesti, tako da je posamezne osebe spoznal. Popoludne ob pol 3. uri je vprašal, koliko je ura, potem pa ra-zun besedice »hvala«, katere je večkrat izgovoril, ni mogel več govoriti. Zahteval tudi ni več po svoji ženi, katera edina mu je preje smela streči. Ker je bila gospa Stritarjeva pri visoki starosti vsled napora in prečute noči tako zmu-čena, da smo se bali, da nam popolnoma opeša, so se domenile tukajšnje dame, da se bodo prihodnjo noč vrstile v postrežbi. Ko smo ga zvečer ob pol 9. uri zapustili in je ostala pri njem gospa Podkrajškova s svojo hčerjo, smo bili skoro prepričani, da ne bo dočakal polnoči. Pol ure pozne jo je mirno in brez vsakega boja zaspal.	.	--er.
— Mariborski poročevalec graške »Ta-gespost« je tako iznajdljiv, da v svojih poročilih ponemčuje celo taka slovenska krajevna imena, ki niti v Avstriji niso imela ponemčenega obraza. Tako je nedavno iz poštenega Podgorja pri Slov. Gradcu napravil spako Uterbergen.
— »Novinar«. Začetkom decemi. počne izhajati pod tem naslovom v Zagrebu službeno glasilo »Jugoslovenskega novinarskega udružen ja«. List bo izhajal po potrebi na 16 straneh, ter bo prinašal 'službena poročila o poslovanju centralne uprave in posameznih sekcij. Poleg tega bo »Novinar« zasledoval razmere v našem časopisju iri prinašal strokovne članke. Posamezne številke stanejo 6 dinarjev. za. člane 3 din. Mariborski naročniki lahko n e roče list pri Mariborskem novinarskem klubu {v redakciji »Tabora«),
— Klerikalna Smola v Ceršaku. V Ceršaku se je delavstvo tamošnje tovarne organiziralo v samostojni strokovni delavski uniji in je že večkrat organizacija z uspehom nastopila za delavske interese. Klerikalcem je to že dolgo bilo trn v peti in g. Žcbot se je že parkrat potikal tam okoli ter iskal tal za klerikalno organizacijo. Tudi so se v »Straži«, zatekli nedavno k laži in zapisali, da se oblastni tajnik JDS g. V. Špindler vsa^ kih 14 dni klati po Ceršaku, dasi je resnica, da do drmes sploh še nikdar ni bil tam, pač pa namerava tja v kratkem
—	in naj se gg. klerikalci še tako režijo. Te dni pa so naenkrat sklicali klerikalci za nek popoldne delavce na shod in so hoteli ustanoviti svojo klerikalno delavsko organizacijo. Bilo je to pri Hausu. Prišle so cole — tri ženske. Čestitamo na »uspehu«!
— Naša pokrajina v prosvetnem pro-računu. Druga sekcija fin. odbora narodne skupščino je dc vršila pretres proračuna ministrstva prosvete. Nas zanima predvsem, kaj dobi naša mariborska pokrajina. Skupno za celo Slovenijo veljajo postavke za vseučilišče v Ljubljani. Naše zgodovinsko društvo v Mariboru dobi slkupno z znanstvenim društvom v Ljubljani 50.000 D. Glasbena Matica v Mariboru dobi skupno z ono v Ljubljani 40.000 D. Od zneskov, ki jih dobi Narodni muzej v Ljubljani, in sicer: 211.816 D za materijalne stroške,
80.000	za etnografski muzej, 20 tisoč za vzdrževanje spomeuikov in 15 tisoč D za potne storške, odpade del na našo mariborsko pokrajino. Gimnazija v Murski Soboti dobi za nabavo učil 30 tisoč in za podporo revnim dijakom 50 tisoč D. Za potrebščine Osnovnih šol v Prekmurju je določenih 289.105 D. Sola ob državni meji pri Sv. Primožu dobi 50,000 D. Narodno gledališče v Mariboru dobi 200.000 D, v Celju 30 tisoč D. Seveda odpadejo tudi iz drugih postavk, ki so navedene splošno za cclo državo, na našo pokrajino primerni zneski.
— Morikc Baskaiova — makcdoii-stvujušči. Ugotovljeno je sedaj, da je morilec bolgarskega poslanika Daskalo-va Cičonkov, doma iz Štipa, naš državljan, da je pred dvema letomu pobegnil od doma na Bolgarsko ter se kot aktiven elan makedonske organizacije udeleževal bojev proti naši državi. Naša vlada bo zahtevala od Češkoslovaške njegovo izročitev.
gr«;
— Nesreča pri falski elektrarni. Včeraj je bil v neki 18 m globoki jami elektrarno na Fali zaposlen 33-letni ključavničar Josip Ivonig. Nenadoma je počila pri dvigalu os in 250 kg težki obesek je padel v jamo. K vsej sreči je zadel Koniga samo na desni nogi in mu dobesedno odrezal peto, sicer bi ga bil popolnoma ubil. Rešilni oddelek ga je z avtomobilom prepeljal v mariborsko bolnico, kjer mu bodo bržkone morali odrezati ce-
lo	stopalo.
— Zatiranje slovenskega jezika traja dalje. Tržaška »Edinost« poroča, da je tržaška prefektura izdala odlok, glasom katerega morajo biti vse listine, ki se dajo pri državnih oblasteh registrirati, spisane v italijanskem jeziku, ali pa jim mora biti priložen potrjen prevod.
Dopisi.
Slov. Bistrica. Petletnico ujedinjerija proslavi tuk. Čitalnica s slavnostnim govorom ter zabavnim večerom v hotelu »Beograd«. Na sporedu zabavnega večera je godba, petje, predstava enodejanke »Raztresenca« in ples. Nastopi prvič godbeni odsek Čitalnice. — Dne Ji, decembra pčpoldne ob 15. uri bo »'ikolski Miklavž obdaroval v gledališki dvorani hotela »Beograd« pridne otroke. Ob tej priliki se priredi tudi mladi riška igra »Miklavžev večer«. Zvečer pa bo ravno-tam sokolski Miklavžev večer za odrasle.
—	G. profesor Robert Kenda je dne 24. tm. otvoril serijo predavanj, ki. jih1 Čitalnica priredi to zimo, s predavanjem o jugoslovanski zgodovini. Predavanje se nadaljuje dne 7. decembra ob S. uri zvečer v gledališki dvorani hotela »Beograd«. — Sejem dne 23. tm. j*s bil slabo obiskan; živinski sejem se ni vršil.
Slov. Bistrica. Mariborska »Straža« z dne 23. nov. tl., št. 134 poroča, da je proti meni uveedna »kazenska« disciplinarna preiskava, ker je gospod poslanec Vesenjak — po temeljiti preiskavi — dognal, da so podatki o previsokih pristojbinah, zaračunanih raznim ekspor-ter.iem (n. pr. Alojzu Ekartu, trgovcu s perutnino iri divjačino iz Šikol za vsako pot iz Slov. Bistrice v Pragersko 100 D!) resnični. Izjavljam, da ml ni znano, da bi bil v disciplinarni preiskavi, ter da sem vsled tega vposlal članek »Straže«'veterinarskemu odseku v Ljubljani v ugotovilo, da je »Stražino« poročilo neresnično, ter s prošnjo, da se uvede proti meni takoj disciplinarno postopanje v slučaju, ako je za to dana podlaga. — Peter Škofič, drž. živinozdravn.
Iz Oplotnice. (Drobne vesti.) Pravo krščansko ljubezen do bližnjega nam jo pokazal naš klerikalni župan s tem, da je zapodil v našo občino pristojno ženo s 3 otroci iz stanovanja, ki je še sedaj prazno, na cesto. Uboga reva je morala z enoletnim otročičkom in z dvema deklicama do 12 let tri noči prespati pod milim nebom in je bila izpostavljena vsem nevarnostim. Ko je tretjo noč razsajala burja in je deževalo, so se ubogi otroci ob 11. uri ponoči jokali po vasi, dokler se jih niso usmilili drugi in jih spravili na varno. Ker je bila radi županovega počenjanja ogorčena vsa vas, je ubogo revo vendar spravil v hišo, ki je pripravljena za tiste, ki so bolni na nalezljivih boleznih, akoravno so žena in otroci popolnoma zdravi. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in kakor Boga.« — Dobro polje za krščanske duhovnike nam kaže slučaj, da so se na Martinovo stepli sosedje, sicer iz druge fare, mod seboj in so enega, ki je poprej doma še pretepal ženo in mater, kratko-malo zaklali. — Neki posestnik iz Mala-horne je ukradel tukajšnjemu fotografu kolo in fotografski aparat in je bil tako brihten, da je peljal kolo po blatni cesti domov in ga tam skril, da se je popolnoma lahko sledila pot do skrivališča. Čestitamo SLS k pristašu!
Iz Mežiške doline smo sprejel Pri nas ne dobimo tobaka. Včasi mine več tednov, da ga mali trafikanti ne dobimo. Seveda je to za nas združeno z nepotrebnimi stroški, ker moramo voznike vkljub temu, dn sc vračamo prazni, vse-cuo plačati. Tako ostanemo mali trafikanti, ki smo vojni invalidi in smo navezani na to, brez zaslužka, povrh nas pa stranke še oštevajo. Tobak pa dobivajo tisti, ki obenem kaj pijejo. Prosimo fi-iiančuo oblast, da napravi red.
DDS. !
Redni mesečni politični sestanek krajevna organizacije JDS v Laškem se za
mesec december ne bo vršil prvo soboto v mesecu, temveč v petek, dne 7. dec. tL ob 20. uri zvečer v restavraciji »Tadinac. Vse člane in somišljenike vabim k pol-noštevilui udeležbi. Predsednik: dr. F, Roš.	i
Celjske vesti.
Rdeči križ v Celju. 'Te dni se je sesta* vil odbor z namenom, provesti za območje vojnega okruga celjskega organizacijo društva Rdečega križa SHS. Mestni župan dr. Hrašovec sklicuje z namenom, da se začnejo nabirati v mestu člani, za soboto, dne 30. tm. ob pol 18. uri v mestno posvetovalnico odposlance vseh celjskih društev.
Občni zbor Narodne čitalnice v Celju se jo yršil v soboto, dne 24. tm. ob 20. uri v čitalniških prostorih Nar. doma. Letos je poteklo že 60. poslovno leto id šestinštirideset let, odkar je bil izvoljen prvič za predsednika društva g. dr. Job. Serneč. Edeninštirideseto leto v odbora je tudi g- dr. Juro Hrašovec. Zelo zadovoljivo posluje ljudska knjižnica, ki je nakupila v poslovnem letu 1922-23 za okrog 2000 D novih knjig. Najboljši od' jemalci so vajenci, pomočniki in mladina vseh stanov. Tudi letos priredi Čitalnica običajni Miklavžev večer.
Kosovo kavarno prevzame s 1. dece-tn. v najem g. Adolf Mencin, dozdaj plačilni natakar v kavarni Evropa. Imenovani je vrl narodnjak in vešč strokovnjak ter je spremembo le pozdraviti. Kavarna se bo imenovala zopet Narodna kavarna.
Bernotovo glasilo pred celjskim sodiščem. Za svojega parmesečnega bivanja v Celju si je nakopalo odgovorno uredništvo »Napreja« radi raznih osebnih napadov več tiskovnih pravd. V soboto dne 24. tm. se je razpravljalo kar
o	štirih slučajih. Tožilo je Celjsko pevsko društvo in zasebniki po odvetniku dr. Sernecu strokovnega tajnika Le-skovSeka, pisca razžaljivega članka o banketu na čast srbskemu pevskemu društvu »Stankovič«, ter takratnega odgovornega urednika peka Korena. Ker se jim dokaz resnice ni posrečil, je b'I obsojen Leskovšek po § 488 in 491 na 125 in Koren radi zanemarjanja uredniških dolžnosti na 25 D denarne globe. Istočas* no je bil obsojen neki Zupančič radi nekega spisa bogokletne vsebine, ki je is-šel v »Napreju« na en mesec zapora. Posrečilo se je pa zastopniku »Napreja« dokaz resnice v zadevi posestnika Pirc, kateremu je očital razna nečastna dejanja. Pirca je zagovarjala pisarna dr. Ogri* zeka.	i	,	i
Turistika in šport.
: Planinci, pozor! Radi snežnih zametov je dohod do Mariborske koče za sedaj po markiranih poteh nemogoč. Svari se pred ture čez Bolfenk, ker je tam zamet mestoma na metre visok. Izlioje-na je pa lepa steza do Marib. koče iz Hoč preko Reke, a ne po markirani poti, temveč od gostilne Lebe ob levem bregu potoka po soteski naprej; ko se poti razcepijo, se krene na levo do posestnika Lobnika, nato do Visočnika (po dom. Moriča) in dalje do Marina (po dom. Petka). Od tu pelje lepa, izglajena pot brez markacij na levo pošev preko goz-N da naravnost do marib. koče. Med isto in Ruško kočo še ni izhojene poti. Oskrbnik M. koče odhaja vsako sftboto in dan’ pred praznikom z vlakom ob 1.20 v Hoče, planinci se mu lahko pridružijo. Na M. koči je napravljeno lepo sankališče; dve sani sta na razpolago, priporoča se, prinesti sani s seboj. M. koča je stalno oskrbovana čez vso zimo.
Objave.
$ Izvršni odbor udruženja’ voj. invalidov v Ljubljani nam je poslal dopis, v katerem ponovno konšlatira, da so bili v mariborski podružnici krivci nepravilnosti in izrabljanja društvenih sredstev odborniki, ki jih je izvršni odbor odstavil in izključil iz organizacije ia torej qiso gami odstopil5
^ Maritjoru, 'dne SO. novernlTra 13?i'
Mariborske vesti.
^aribor 29. novembra 1923.
Prva carinska konferenca v Mariboru.
r Sinoči se jo vršila v pro:;'.orih trgov-iske šole v Mariboru prv;’ carinska konferenca v smislu odredbe glavne carinske direkcije. Čas je bii zelo neugodno izbran (ob 7. uri zvečer!), radi česar je bila konferenca s strani gospodarskih, zlasti pa trgovskih in obrtnih krogov zelo slabo obiskana.
c Konferenco je otvoril in vodil uprav-Jnik mariborske carinarnice g. Ivo Trošt, ki je uvodoma obrazložil namen in pomen teh konferenc. V imenu industrijcev je pozdravil konferenco predsednik Zveze industrijcev v Mariboru, g. Eadoslav Pipuš, ki je zlasti naglašal, da se bo po-;tom takih konferenc dalo odpraviti ruar-sikako nesporazutnljenje, ki škoduje tako gospodarskim krogom, kakor tudi carinskim organom in ustvarja tako na eni, kakor na drugi strani uerazpolože-nje. Aperilarl je na gospodarske kroge, naj se pridno udeležujejo teh koferenc, Iker so pritožbe in pojasnila važna in koristna za vse kroge. V imenu trgovskega gremija je pozdravil konferenco predsednik g. Weixl, ki jo iznesel nekatere pritožbe iz trgovskih krogov, tako glede postopanja z blagom, ki se pri carinskih manipulacijah često pokvari, kar povzroča trgovcem občutno škodo, nadalje Slede arogantnega postopanja naprnm potnikom, zlasti tujcem. Med navzočimi carinskimi uradniki so njegova izvajata ja izzvala precejšnjo razburjenje. Predsednik konference je povdarjal, da jc služba carinskih organov zelo težka in neprijetna, da pa se trudi, da odpravi Vse nedostafcke. Prosi, da ee mu vsi konkretni slučaji takoj javijo. G. Weixl je taadalje v imen« trgovstva prosil, naj ibi ee podaljšal rok *a-vložitev deklaracij, tki znaša sedaj samo 48 ur; ker v tem kratkem času često ni mogoče podnesti deklaracije in blago raztovoriti, morajo trgovci plačevati visoko ležarino. Tudi iz vrst carinskih uradnikov se je izrazila •Želja, naj bi se ta rok podaljšal za pet dni, ker je radi preobloženosti z delom tudi carinskim uradnikom često nomogo-ee, pravočasno rešiti deklaracije in blago zacariniti. G. Weixl je nadalje inter-pcliral predsednika, ali se ne bi dal pri-Itnerno urediti carinski promet na progi Maribor — Špilje — Gor. Radgona, ker je eedaj prebivalcem iz Prekmurja, ki prihajajo po kupčijah v Maribor, dovolje-tno vzeti seboj na tranzitu preko Avstrijo Isamo do največ 1000 D, kar je za .trgov-tea nedvomno premalo. Carina se pri tem sklicuje na zakon1, ki ne dopušča drugačne ureditve. Glede prodaje vzorcev inozemskih potnikov, izjavlja carinarnica, da v tem pogledu ne more ničesar preprečiti.
Zelo mučen vtis je napravil ria na-tvroče zastopnike gospodarskih krogov inastop 'nekaterih carinskih uradnikov, slasti pa onega gospoda, ki je s postb-toim) povdarkom naglašal, češ, mi cari-tniki, mi smo gospodje! Ravno ta nastop inajboljše dokazuje, da so številne pritožbe, ki se dan za dnem pojavljajo v javnosti radi postopanja carinski^ orga-inov, popolnoma upravičene, če si upa jo gospodje celo na konferenci nastopati v takem tonu, je pač vsaj verjetno, da v felužbi niso boljši. Priznavamo, da je 'služba carinskih organov neprijetna, toda če bi gospodje kazali malo več uljudiio-Bti, bi se dalo marsikaj ugladiti. Dokler Pa bodo gospodje cariniki stali na stališču nekakih »oberdržavljanov«, ki jim je tfse dovoljeno, tako dolgo tudi carinske konference ne bodo imele ni kakega uspeha. Stojimo na stališču, da je glavni na-toen teh konferenc ravno zbližaijje carinikov z gospodarskimi krogi, ne pa jahanje pik in vejic v zakonu in podeljevanje lekcij s strani gospodov carinikov Gospodarskim; krogom. Določbe zakona treba prilagoditi razmeram, ne pa Jokati največje ostrine zakona, da se ^ahko »pritisne« pridobitne sloje, kajti Carinarnica je tu radi držvaljanov, ne pa državljani radi carinarnice. In tega se ^orajo zavedati tudi gg. cariniki, med katerimi' so seveda tudi častne izjeme, ^kakor ni naš namen, ponavljati pav-
alne napade na carinske organe, sinatra-
fSfčalTs.
li	pa smo za potrebno, da ob tej priliki naglasimo svoje stališče. Manj nervoznosti in več razumevanja pa bodo konference rodile zaželjeni uspeh.
Prihodnja konferenca so vrši dne 12, decembra ob 20. uri zvečer v prostorih trgovske šole (državno žensko učiteljišče). Predaval bo g. upravnik Trošt o tekstilnem blagu. Vsa vprašanja in predlogi, o katerih naj bi se razpravljalo na konferenci, se morajo najmaj tri dni pred konferenco sporočiti upravniku gl. carinarnice v Mariboru. Opozarjamo vse gospodarske kroge na to konference, ki so zelo važne in priporočamo, da se jih polnoštevilno udeležujejo.
m Proslavo praznika ujedinjcnia prirodi glasbeno društvo »Drava« v soboto dne 1. dce. v vseh prostorih Narodne ga doma s sledečim sporedom: 1.) V. Parma: Ouvertura k opereti »Garičine Arnu conke«, orkester Drave; 2. Nagovor; S
E.	Adamič: Dan slovenski, moški zbor Drave; 4. Padcrewski: Menuet op. 14. orkester Drave; 5. a) Prohaska: Poslednja noč, b) Konjovič: Pod pendžlre, tenor solo, poje g. Avgust Živko, na glaso-virju spremlja gdč. Zacherl Minka; 6. F. S. Vilhar: Zbor devojk iz opere »Smilje-na«, ženski zbor Drave s spremljevanjem orkestra; 7. II. Sattner: Euškine sanje, mešan zbor Drave; 8. G. Šebek: Zbor dervišev, orijentalska scena; orkester Dravo; 9. A. Hajdrich: Morje Adrijansko, izvajajo združeni pevski zbori; 10.* Kralja Petra koračnica, orkester Drave. Po končanem sporedu, kateri bode trajal okoli pet četrt ure se vrši ples. Dvorane bodo zakurjene, stopnišče k dvorani bode zaprto, tako, da se ni bati prepiha. Začetek točno ob 20. uri. Čisti dobiček je namenjen za nabavo harfe.
m Udruženje Jugoslovanskih narodnih železničarjev ter narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« priredita dne 2. decembra tl. ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma odhodnico svojemu priljubljenemu predsedniku g. Avgustu Lukačiču, ki je nenadoma premeščen v Kotoribo. Prijatelji in znanci dobrodošli!
m Cvetlična razstava v prid Otrcške bolnice. Vrtnarsko podjetje D/ainonjain drugo vi priredi dne 1. in 2. dec. tl. vrtnarsko razstavo v prid »Otroške bolnice«. Razstava bo trajala dnevno med 8. in 16. uro. Vstopnina znaša za odrasle 2 Din., za otroke 50 para. Prosimo ceni. občinstvo, da se razstave v čim večjem Številu udeleži, ter s tem našo akcijo za zgradbo »Otroške bolnice« ponovno podpre. — Vhod v razstavo v Čopovi ulici. Marib. slov. žensko društvo
m Nemška nadutost. Pred pošto je včeraj nek Nemec zahteval od poštnega uslužbenca pojasnilo v nemškem jeziku. Ker ga ta ni niti razumel — je rodom Primorec ga je začel dotični nadutež kar psovati z vindišerji, pozneje pa sc je izkazalo, da zna prav dobro tudi slovensko. Dobil je seveda primeren pouk ne le od dotičnoga uslužbenca, ampak tudi pri vodstvu pošte, kamor se jo šel »pritožit«. Slučaj, ki je sicer brezpomemben, je zopet nov dokaz, da je začel tukajšnjim neinčurjein rasti greben. Motijo pa se, ako mislijo, da bodo tu zopet zagospodarili.
m1 Predavanje Zgodovinskega društva.
Ponovno opozarjamo na to predavanje v pondeljek 3. decembra ob 8. uri zve-čor v mali kazinski dvorani. Vstopnina v prid Zgodovin, društva: sedeži I. in II. vrste po 3 D, za ostale sedeže po - D, za stojišče po 1 D. Vstopnice se dobivajo v pisarni društvenega blagajnika dr. Pipu-ša in zvečer pri blagajni. To predavanje bo primeren dodatek k proslavi našega ujedinjenja dne 1. decembra.
m Ljudska kmijižnica je tudi lo soboto, na narodni praznik, odprta od .18. do
19.	uro in sicer za vse občinstvo, kot tudi vse ostale sobote, torej ne samo za mladino.
m Za SokolsIfJ doni je daroval g. F. M. iz neke sodne poravnave 100 D. — Za velikodušen dar mu izrekamo iskreno zahvalo in priporočamo ta zgled vsem v posnemanje! (Denar v našem tiredni-štvu.)
m Tedenski izkaz o nalezljivih boder,-nifa v mestnem okolišu mariborskem od 18. nov. do 24. nov.: Erisipcl: ostali 3, nov! 1- ozdravljen 1, ostanejo 3; škrlatipka:'
ostala 2, nova 2, ozdravil 1, ostanejo 3; difterija: ostala 2, nova 2, ozdravil 0, o-s.tanejo 4; trahom: nov 1, ostane 1.
m Five o’ c lok tea v Klub-Baru samo za občinstvo, artisti ed večerne predstave ne sodelujejo.
fteodn® g1
Predstava 47, Sezona 1923-24. Abor.emtnt izv. V četrtek 29. novembra 1923 ob 20. uri.
LA BOHEME
Opera v Slirili dejanjih. Po Murprteisvcm romanu „Vic de boheme", librelto spisali G. Giacosa mi L. lllica. — •'■'({lazMl Giaocmo Puceini. — Dirigent in režiser: Andro Mitrovič,
OSEBE:
Mimi	Miti o iče\ a
Musette........................Vladimirova
Rudolf, pesnik.................SkriVnnič k. g.
Seliaunard, plazbenik..........Urvalek
Merce!, slikar.................Govorov
ColSine, filosof...............Stadij ar
Benoit. hišni gospodar.........Rasber^er
Alcindor, državni svetnik......Skrbinšek
Parpipnol, prodajalec igiač .... Sever
Davfni stražnik................Zehrer
D«ček..........................Lubejeva
Dijaki, fivil'* mo-tfani, prodajalci, voja'i, postrež-lliki. — Godi oko!) leta 1830 v Parizu.
Med izvajanjem vstop ni dovoljen.
REPERTOIRE:
Četrtek, 29. nov. »La Boheme« izv.. <— Premijera.
Petftk, 30. nov. »La Boheme«, A.b. A. Obakrat gostuje g. Skrivanič, član zagrebške opere.
Sobota, 1. dec. ob 15. uri »Rita-Rlta«, izv. ab.
Sobota, 1. dec. ob 20. uri »Hasanngtni-ca«, izv. Slavnostna perdstava v proslavo Narodnega praznika.
Nedelja, 2. dec. ob 15. uri »Ženitev«, izv. ob 20. uri »La Boheme«.
-o-
Članek Premiera opere »La Bohome«,
ki smo ga objavili v zadnjih dveh številkah, je spisal g. E. Kramer.
»La Boheme«. Opozarjamo na današnjo premijero »La Boheme«, ki bo nedvomno ena naj lepših opernih predstav te sezone.
»mta-Rita«. Na splošno željo občinstva s« ponovi ples »Rita-Rita« v soboto 1. dec. ob 15. uri. Da si bodo tudi manj premožni sloji ugledali to ljubko, komaj llletno umetnico, ki je žela pri svojem nastopu v pondeljek, 20. trn-, obile uspehe, so je uprava odločila cene nekoliko znižati. Kakor prvič, bo sodeloval tudi topot celokupni vojaški orkester pod vodstvom g. kapelnika Herzoga.
Gg. abonentom. — Ples »Rita-Hita«. Da si bodo gg. abonentje lahko ogledali priljubljeno in nadarjeno umetnico »Rita Rita«, (ki nastopi ponovno v soboto 1. dec. ob 15. uri) po znižanih cenah, ja odredila gled. uprava sledeče: Vsi gg. abonentje, ki pridejo po vstopnice za »Rita-Rita« najkasneje do četrtka do 17 ure, bodo dobili vstopnice po navadnih dramilih cenah, dočim bodo za ostalo občinstvo zvišano dramske cene.
Gostovanje prosvetnega potovalnega kina »Globus« se vrši 30- nov. in 1. deo. tl., vsakokrat ob pol 15. in ob pol 17. uri v I. mariborskem bioskepu. Priredi poučne predstave predvsem za šolsko mladino. Vsak dan je program drug. Program obsega 15 točk. Cene za šolsko mladino so znižane na 3 dinarje. Obenem jc redno poučno predavanje. Za odrasle so običajne cene večernih predstav.
Sokolstvo.
SOKOLSTVO IN PROSLAVA 1. De-CEMBRA.
One 1. decembra slavimo 5-letnico u-;cdinjenja in 5-letnico samostojne države. Na ta dan se bo naša javflo&t spominjala preteklih let, ki smo jih preživeli v svoji lastni državi kot svoboden narod. Sodba o tem' petletnem državnem življenju so bo glasila po tem, kako so bili izpolnjeni, oziroma niso bili izpolnjeni naši upi, ki smo iih ^tavili v našo državo, Neka* oe bo da « "^“ccolj*
stvom1 spominjali na to, kar je bilo storjenega, drugi bodo z nejevoljo sodili ot naših delih. In drugače niti biti ne more. Oni, ki ljubijo svoj narod, so prepričani o tem, da se ne da svoboda de-’ mokratičuega naroda vzdržati brez do-la in žrtev in zaradi tega se z zadovoljstvom in s ponosom ozirajo na uspeh« svojega dela in ni jih žal žrtev, ki s« jih v to svrho doprinesli, dasi »o Mii dostikrat k delu za svojo državo prisiljen ni in dasi so večkrat klecali pod tež« dolžnosti. Dobro znajo, da delajo ve« to,-da zagotovijo svojo svobodo, svojo d©*' mokratično državo, ki nam: daje vse pogoje za narodni razvoj.
Za one, katerih notranjost je napolnjena z nezadovoljnostjo, je blk» vse izvršeno slabo, malenkostno in ničvredno, ker se niso izvršile vse njihove želje. Ti naravno ne naredijo nobene stvari prostovoljno za državo, ne doprinašajo državi nobenih žrtev in vedno in vedno od države le zahtevajo. Ti ne bodo tudi nikj dar zadovoljni, zakaj naša svoboda, naša država in naša demokratična ureditev! države jim je velika ovira za njihova nakane. Pet let — dosti dolga doba M življenju posameznika, toda majhna ^ življenju naroda, in vendar zadostuje, da zamore narod, ki ima dovolj naravnih' moči, izvršiti v tej dobi s svojim: delom! in z izpolnjevanjem’ svojih dolžnosti velika dela, ki mu zagotavljajo urejeno državno življenje, ali — nima li dovolj teh nravnih moči, da bi privedel Svoj« državo do razpada.
Naš narod more po petih letiK ugotoviti, da je imel dovolj nravnih moči, ki so znale vzbuditi uspešno delo in skrajno požrtvovalnost za državo, in more n* gotoviti, da je vzlic vsem prevratnim' id nezadovoljnim1 elementom bodisi doma ali v tujini vzdržal red inf svoljodo državi.
Nravna sila našega narodi je talčo velika, da je zamogla odbiti vse napad« naših sovražnikov in' uničiti njihoiva zahrbtna stremljenja. S ponosom moramo povdariti, da je Sokolstvo v temi ©siru največ žrtvovalo in da je s svojo po* žrtvovalnostjo in ljubeznijo do držav« mnogo pripomoglo k konsolidaciji ra*-mer v naši državi. Spomini na žalosti« dobe našega suženjstva, katere smo m** rali preživeti v preteklih dobah, nad silijo in ženejo k neumornemu delu za svobodo naše države, zakaj živimo V prepričanju, da le z neumornim, požrtvovalnim! delom dosežemo moč našega naroda. Svoji državi in svojemu narodu ostad« Sokolstvo zvesto proti vsem iri ako tr«ba tudi proti notranjim' sovražnikom:'.
Sokolstvo je dobilo točna navodil* zai proslavo toga dne. Potrebno je, da jdbl vsako društvo, tudi v zadnji gorski vasici izvede.	i
o	Sokolsko društvo v Varaždinu priredi 1. decembra 1923 ob 20. uri v mostni gombaonj v spomin narodnega ujedinje-nja sokolski večer s predavanjem ol sokolstvu in nastopom' članstva. ,
Gospodarstvo.
g Blagovne borze 28. nov. Novi Sadi
pšenica banatska 317.5, koruza za maj 227.5, za marc-april 202.5—205; moka »0«
505—525, »2« 400.	•	■	-iji&jf . '(<
kmtd sodišča.
Tatinska bratca.
42-letni delavec Štefan Veit, ki j« pristojen v Pobrež pri Ptuju in' že 23krat predkaznovan, je prišel fie!« pred kratkim iz tukajšnje kaznilnici;, kjer je prestal triletno kazen težke j3če. Odpravljen je bil nato v svojo domačo cb&ino, Od tam se je podal v Ljubljano in ko-nečno v Maribor, kjer se je sesrfeal g 42^ letnim1 delavcem Josipom Ribi^enji i* Pobrežja pri Mariboru. Na večer 23. okt* sta popivala v Benderjevi gostilni. Tan< sta se dogovorila, da izvršita v1 no&i ital 24. oktobra kako tatvino. Veit se j« podal k Nendlovi gostilni na oglu Triašk« iii Pobreške ceste. Tam1 je skušal vlomiti dvoriščna vrata, da bi ukradel, kakor jo1 izjavil napram svojemu tovarišu Ribiču neko plahto za voz in ko^. Ker ni imel nikakega vlomilnega orodjih se mu vlom ni posreči. Nato se je.podal v spremstva svojega tovariša proti Eipooovi gostil, ui, Tam sta .oba skupno izrekala £i|$ m-1
kega voza mestnega pogrebnega zavoda, ki je stal pred Vrzelovo kovačnico, za 2 ip pol metra snkna v vrednosti 1625 Din. Sn 2 m molinos-platna v vrednosti 40 D. [Ukradene stvari je spravil Veit v neko ♦vrečo. Pri tem ponočnem delu pa sta bila tata od patruljujočega stražnika za-jeačena in aretirana. Med potom čez most 8* vrgel Veit vTečo z ukradenimi rečmi W Dravo. Pred okrožnim sodiščem sta hi-5a oba obsojena radi hudodelstva tatvi-l»c in Sicer Veit na 10, Bibič pa na 2 meseca težke ječe.
Napad fia finančnega ponipreglednika.
Ir Dne 2. julija zvečer sta brata Josip itf Franc Leopold, prvi tesar v Selnici ob Muri, drugi pa delavec v Polički vasi, Iv bližini vinotoča Henrika Breganta v jVrahjem vrhu napadla finančnega pod-
preglednika Alojza Dolepča. Eden od napadalcev ga je vrgel na tla, drugi pa ga je udaril z nekim ostrim orodjem. Napadeni je zadobil pri tem nalom okost-Jaiee in lobanjsko kosti. Kdo izmed obeh napadalcev mu je prizadjnl to težko telesno poškodbo, se ni da’o ugotoviti. Obsojena sta bila oba in sicer vsak na 4 mesece ječe.
Mlad tat.
18-letni v CcLje pristojni ključavničarski vajenec Josip Reiniš, ki je že dva-, krat radi tatvine predkaznovan, je dne j 16. julija tvrdki Hmetak & Co. v Mari-| boru ukradel 8000 K vredno kolo. Ukra-; deno kolo je prodal zidarju Francu Pili-; hu v Gotovi j ah za 3000 K. Reiniš, ki tat-! vino kolesa prizna, je bil obsojen na 6 ‘ mesecev težke ječe.. .
-	•	■	•	i	,.........
Mala oznanila.
Pohištvo
[ Stare]ii samostojni gospod
laitnib izdelkov za spalne ih lepilne sobe najceneje v zalegi, Šercer in drug. Vetrinjska ni, 2. 2624
Sprejme se gospodična, ki
je dobra knjigorodkinjt, ter zmožna tudi slovenske in nemlke stenografije in strojepisja. Prednost imajo z znancem cirilice. Cenjene penad-be na upravniitvo lista pod »Knjigovodkinja 638“ 2669 2
i
z lastnim pohištvom želi Jveftjo sobo z eventuelno predsobo, csnjnne ponudbe pod: »8.1, dccembrqm“ na Oglasni ža-, vod Fran VorSii, Slomškov trg 16.	2680
Iiie se pravega „Harzer“ kanarčka. Ponudbe v Prešernovi ul. 1/1., desno. 2672
HISa ▼ Mariboru po oeni na prodaj. Naslov v upravništvu
1 »Tabera*.	2673
Išče se kuharica in sobarica
za družino od treh članov v Rumi. Javiti se na naslov Dr. . V., Georgi.jeviču, advokatu v Rumi, Zeleinična ulica 23 ali pa’ pri polkovniku Atanacko-viču v artilerijski podoficirski šoli Maribor. 2664 2—2
Lepo meblovlrano sobo se
odda gospodu. Meljski breg št. 46, pod kolodvorom. 2677
INovo otvorlena! trgovina manufakturnega blaga
VILIM PICK, Zagreb, S
Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
nudi p. t. trgovcem vsakovrstno blago po selo nizkih cenah lo Je 10% pod dnevnimi cenami. Prodala na veliko	Prodaja	na	yellko
Izgubil SO Je mali rujavi psiček, sliši na ime ,Muki“. Odrla se proli nagradi pri vojnem okrugu.	267»
Črna zimska sukn]a, skoro
no*a, prvovrstno blago, po ceni na prodaj pri krojaču Rajku Zotterju, Dravska ulica št. 10.	.	2-1
Velika železna osč na predai. Samostanska ul. 17.	2674
Usnlata suknja na prodni. Tržaška c, 18, krojač. 2675
Malo obrabljeni veliki Adler pisalni strof na prodaj Naslov pove upravništvu »Taborau.
2626 3-3
Manjša vila v Mariboru, v
bližini glavnega kolodvora, s 3 slanovanji. lepo zapito verando, Jer vrtom ugodno na prodal V hišt le vodovod in električna luč. Stanovanie je kupca takoj na razpolago. Naslov v upravi, 2663 2—2
Lepa trgovska In stano-vanleka hiša z velikim gospodarskim poslopjem v lepem Stalerskem trgu na prodal. Prostori primerni tudi za industrijo. Trg je ob železnici. Cena fOO.OOO Din. Vprašanja in ponudbe pod „Trgovina in na uredništvo . 5-5
Soboia 1. miKH ovnu.
Na dan ujedtnjenjar
S! JE Svečani koncert. prostI
Zvečer ob pol 21. url:
Veler sbvan. kompozicij
Pomnoženi orkester salonske godba g. Kaplanska.
KLUB-BAR.
Novo! Senzacljonelni spored! Novo! V nedeljo popoldne i
I. Five o’ckIok tea
Sodelujeta g. In gdčna. Pačnik.	267«
indmtrija*
»Tabora“.
iSče se neodvisna
gospa ali gospodična
k! b! bila pripravljena sodelovati na izdelovanju perila. Prosilka mora biti veSča izdelovanju perila, predpasnikov in drujarih ter nadzorovanja Izdelave dom* tih del. Nudi se popolaoma samostojna, dobičkonosna, prijetna in varna pozicija. Izcrpljlve po-nuabe se prosijo nod »Takojšni vstop 200* no Oglasni zavod Fran Voršič, Maribor, Slomškov trg 16.	2670
zavarovalna zadruga v sprejema v zavarovanje tudi
POSTAVNO JAMSTVO
3—3 v vseh mogočih kombinacijah. 2636
Za večletno gozdno delo
(smrekov gozd) išče podpisana tvrdka dve partiji
dobrih drvarjev
po 30 mož. Stanovanja preskrbljena.
2680
„DRAVA“
lesna industrij, delniška družba
MARIBOR.
Vse vrste perila za gospode In dame. kakor	"■)
INjMi hlal«
pyjame opremo za ne-
vesta. otroško
Judntila
perilo, Kombinacije itd.
Izdeluje po aajo) nižjih dnevnih cenah
ackner1
MAMBO«. Koroška cesta št.
Pierre Loti:
fAzijssdam
(Dalje).	(36)
f. Ifl pa, offeffdija — -uganiti &te. Ljjifaim jo, njo, ki ste jo spoznali, zoper katero pa vendar niste storili, kar bi Vam velevala vera očetov. Velikodušno je Vaše srce, povzdignjeno nad konvencije in 'predsodke. Vam lahko priznam, da jo ljubim' in 'da Be zastran ljubezni kmalu vrnem1 med *ra&
‘-/XXX.
Brigjilbury, v maju 1877.
Sedel sem! v BrigbtBury pod starimi ‘lipami. Nad grlavo mi je pela senica in obujala v nSoji tfotradjosti celi svet apo-, Snitfov.
Najprej nejasne, obledele Spomine; bolj in bolj se je vnemala domišljija, jasnejše so postajale slike in zašli svet je stopil živo pred mene.
Da, bilo je tam spodaj v Stambulu. lEden izmed najinih drznih sprehodov.
' Velik' je Staimbul; kdo bi se bil česa domislil, ko bi zagledal naju?... Stari A-beddiff «e je mudil v Odriflu...
Bil je krajen zimnji poldan. Sprehajala i Svla Se skupaj, ona in jaz, srečna ko o-troka, ki se radujeta^ da ata smela na
i	solflce in v mesto.
Kraj, kx sva si ga Bila. izvolila za sprehod, je bil otožen: sitopala sva tik ! velikega stanlbulskega zida, kjer so po-{ta najbolj Samotna in kjer izgleda, da
1	Bo #vet fli prav nič spremenil, odkar so ' gh zapustila poslednji bizantski cesarji.
V	Carigradu se ves promet vrši na 'vodi in okoli starodavnih zidov kraljuje d* Be člopeku zdi kakor AaWotno nekropolo. Tu-
m
tdaiUa, zašel
di če ee tupatam odpro redka Vrata, je Vendar docela neverjetno, da bi se y, ta kraj izgubil kak važnejši Turek.
Med obljudenim! delom itfesta in njegovimi trdnjavami leže prazne ledine, posute semintja 8 kamenjem' in' zadnjimi ostanki davno sesutih razvalin iz kdovekaterega zgodovinskega razdobja.
Od zunaj ne prihaja ničesar, kar bi motilo dolgo monotonijo tega zidovja; kamor seže oko, povsod ista barva in iste pravilne črte, pripovedujoče o zašlih časih in pozabljenih ljudeh, katerih prah se je že zdavnaj pomešal z zemljo.
Hodila Sva roko v roki poleg zida. Vsepovsod naokoli so stali gozdiči visokih cipres, pod katerimi so bila tla pokrita z nagrobniki. Nikjer nisem videl toliko pokopališč, kakor, v tej deželi, nikjer toliko grobov in mrtvih.
»Ta kraj,« je pravila Azijada, »je rad obiskoval angelj smrti Azrael. Spustil je svoje velike peroti in se sprehajal pod sencami cipres, nalik človeku.«
Kraj je bil tih', resen in zamišljen.
In vendar sva bila oba vesela in srečna; radovala ava se mladosti, ki je bila v nama, in prostosti, ki sva si jo znala najti, da sva se mogla tako kot drugi zaljubljenci sprehajati pod krasnim, modrim' nebom.
Azijada je jašmak potisnila tesno ha čelo; komaj so imele oči toliko prostora, da e edavo merile mene in svet; njen fc je bil izposojen, temne barve in težkopaden po kroju, kakor ga navadno ne nosijo mlade in elegantne žene. V tej obleki bi je ne spoznal sam Abeddin. .
Urnih koralrOV S?a stopala po skromnih trobenticah in mladi travi, ki je silila iz včeraj še zmrznjene zemlje.
Zdajcl se je oglasila leniča iff njefio
petje se jc v tej tišini globoko dojmilo človeškega srca.
Azijada se je naglo ustavila; z obrazom, ki je kazal smešno začudenje, mi je pokazala z drobnim, poslikanim prstom majhnega pevca, čivkajočega na Cipres-ni veji. Samotni ptič se je tolikanj trudil, da bi dal od sebe kar najmočnejši glas, da sva ge mu morala od srca eme-jati.
Irf dolgo sVa stala iff poslušala, dokler ga hi preplašil močan oopot velblodov, ki so se približavali drug za drugim. Šest jih je bilo; za njimi pa je stopala gruča črno oblečenih žejr. Procesija je prihajala v smer proti nama.
Bile so grške žene; spredaj sta korakala dva popa; nosile so majhnega mrliča, ki po grškem običaju ni bil pokrit.
»Bir giizel čudžuk« (lep otročiček), je pravila Azijada in v hipu postala resna.
Zares — bila je štiri ali petletna deklica, razkošna voščena lutka, položena na belo blazinico. Oblečena je bila dokaj čedno irf glavico so ji okrasili z drobnim vencem.
Poleg poti je bil nemarno izkopani grob. Tako pokapajo mrliče v tej deželi: zraven potov, pod zidom, kjerkoli...
»Pojdiva bližje,« jc rekla Azijada, »dobiva sladkorčke.«
Pri kopanju groba so razmetali ne če docela strohnelega mrliča; zemlja je bila polna kosti in raznovrstnih cunj. Tu je tudi ležala pravokotno zasukana roka, čije# kosti so še stiskale v pesteh neki predmet, ki ga zemlja ni mogla razkrojiti.
Pred grobom sta stala dva popa dolgih, ženskih lasi, v umazanih oblačilih, ki so imela nekdaj zlate našive; spremili so ju«štirje pevci.	,
Po kratkem mrmranju nad mrtvim otrokom je pristopila mati in mu snela
venec B čela ter pokrila mrtvo glavico S nočno čepico.
Ko so položili otroka na dno, na vlažno zfemljo, ne pustivši mu ne rakve nd mehkih blazinic, eo jeli metati nanj zoprno mastno prst; kmalu je podoba voščene človeške postavice izginila izpred oči dn na njo se je zavalila vsa izkopan« zemlja a kostmi prejšnjega pokopapcal vred.
Po pogrebu so delili slaščice, ki sv« jih dobila tudi midva. Ni mi bilo znano^ da imajo Grki navado, dajati pogrebcem sladkor in slaščice. Dobi jih vsakdo, ki se nahaja v bližini; tudi Turki.
Ko je Azijada nastavila roko, so 'sel ji oči zasolzile.
Mar ni bil ptiček na veji &lup iti smešen? Tako veselo je pel nad grobovi... Kako težko je na tem mestu se ra« dovati življenju!
PETI DEL. ■
AzraeL
L
20.	maja 1877. ;
... JaSno nebo in’ modro levantskfll morje. Tam v daljavi se rišejo silhuete! obale; boljinbolj razločne postajajo, mošejo in minareti mi od daleč segajo od roko. To je Stambull	yr,	<
Vstopam na zemljo. — Kako globok« mi gre do srca vesela resnioa, da sem zopet v Stambulu...
Ahmeda hi več tam, kjer je bil; ff« jezdari več v Top Hane na svojem belem konju. Tudi Galata je mrtva; videti je, da tam zunaj divja vojna, v kater® gre za življenje in smrt.
... Oblekel sem turško obleko. Hitih*
V	Arar-Kapu. Sedem v prvi kaik, ki j* bil prost. Kaikdži me spozna.
Dastflik izdajatelj: -V porcij »Jhbor«. QMQyotQf jiredu.ik: Rudolf Ozi m. —■ Tigka: ^aribpraka, tiskaria d,
i.
■■*»»■ 1