Poštnina plačana v gotovim.
CENA 2 DIN.
SLOVENSKI SPORT izhaja vsako sredo ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~	~	~	~	pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I
V Ljubljani, dne 14. aprila 1926
Št. 7
Ali zopet spor?
Težke ure preživlja letos športno delo v Sloveniji. Pred mesecem je vsa sportska javnost s skrbjo spremljala boje posameznih skupin v nogometnem sportu. V zadovoljstvo vseli je prišlo do izredne glavne skupščine, ki je dala posredno povod, da sta stopili obe skupini v stike in uravnali delo v pozitivno smer. Danes stojimo pred zaključkom sporazuma, ki bo za dogleden čas onemogočil vsako nerealno in sportu kvarno gibanje . . .
Pred dnevi je postal žrtev sličnih klubskih intersov in osebnih ambicij ljubljanski lahkoatletski podsavez. Lahka atletika, ta najlepši in pri nas največ obetajoči sport, je doživel vsled tega zopet zelo akutno krizo. Do letos zaznamuje lahka atletika v Sloveniji, moška in damska, tak razmah, da smo gojili za letošnjo sezono najlepše nade. Program, ki ga je sestavil podsavez, je bil izredno bogat in je imel, dasi je bil morda pretežak, brez dvoma več kot lokalen pomen. Za izvedbo tega načrta je bilo treba nujno prijeti za delo!
Ne oziraje se na to in še marsikatero Pogubno stran osebnih napadov in urejevanja najbolj malenkostnih formalnosti, sta si skupini Ilirije in Primorja na nedavnem občnem zboru LLAP-a zopet skočili v lase. Nismo merodajni presojati upravičenost prvega ali drugega; vemo in naglašamo samo to, da bi bili obe skupini pokazali več sportskega razumevanja in discipline, če bi bili po kakršnikoli poti našli kompromisno rešitev in izvlekli lahkoatletski podsavez iz brezdna, kamor se je pogreznil po zaključku lanske jesenske sezone. Sedaj bodo sledile zopet seje, konference, protesti in preiskave, delo bo počivalo in čakalo onih ljudi, ki so se sedaj ali pa že prej pa radi vedno istih neuvidevnih m prenapetih eksponentov posameznih klubov — ogorčeni umaknili!
Gospodje, ki Vam je procvit naše lahke atletike na srcu in imate mnogo skušenj, kdo bpi pri takih konfliktih največjo škodo, po-
kažite se uvidevnejše in ne pogubljajte naših narodnih zakladov. Pomislite pri tem tudi to, da taki spori ubijajo atletom in funkcio-
Že več mesecev so se čuli glasovi, da v LLAP-u ni vse v redu. — Ker je predsednik g. Slamič odstopil in leži podpredsednik g. Černe težje bolan ter je nekaj odbornikov podalo demisije, je ostal odbor okrnjen na par odbornikov. — JLAS na poročila o tem stanju v ljubljanskem podsavezu ni dal odgovora. Delo je viselo v rokah par odbornikov in seveda ni šlo prav naprej. K sreči je trajalo to stanje v zimskih mesecih in ni bilo toliko škodljivo, kakor bi bilo lahko pozneje. LLAP je izvedel podsavezno prvenstvo v cross-countryju, vendar pa se je že pri tej prireditvi pokazalo, da je treba v tem forumu nujne remeti ure.— Avtoriteta podsaveza je padla na ničto. Podsavezna uprava je kooptirala med tem nekaj odbornikov in na ta način životarila do občnega zbora.
V soboto 10. t. m. se je vršil IV. redni občni zbor v damski sobi kavarne Emona. Pričel se je z enourno zamudo, ker ob otvoritvi ni bil sklepčen. — Zastopani so bili od 9 klubov štirje, in sicer TKI) Atena, ASK Primorje, ŽSK Hermes in SK Ilirija. Občni zbor je otvori 1 od upravnega odbora delegirani najstarejši odbornik g. Savo Sancin, uvodoma pozdravil delegate in prešel na verifikacijo poverilnic. — Za zapisnikarja je imenoval g. Letnarja, za overovatelja pa gg. Jeralo in dr. Perparja. — G. Jerala (Ilirija) ugovarja temu, da vodi občni zbor g. Sancin in zahteva, naj klubi sami določijo, kdo bo vodil občni zbor. O tem vprašanju se razvije živahna debata med gg. Sancinom, Jeralo in drugi n i delegati, dokler g. Baltesar (Ilirija) ne predlaga, naj se pred tem vprašanjem overovi delegate. — G. Sancin verificira nato na podlagi saveznih in podsaveznih pravil poverilnici TKI) Atene in ASK Primorja. — Pri verifikaciji poverilnice za ŽSK Hermes se vname ponovna debata. — Dočim izvaja g. Sancin, da klub po pravilih nima gla-
narjem veselje dc dela, pri širšem občinstvu pa naklon j eost in podporo. — Brez slednjega pa je razmah vsakega sporta nemogoč!
sovalne pravice, ker še ni eno leto član podsaveza, ugovarjajo delegati Hermesa in Ilirije, češ, da je poteklo samo 7 dni manj, prijavljen pa je bil klub že od 20. marca 1925. — G. Sancin decidirano izjavi, da vztraja pri svoji odločitvi, ker se hoče držati pravil. G. Jerala (Ilirija) ponovno zahteva, da naj se takoj ugotovi, kdo je najstarejši; dotični naj prevzame vodstvo. Naglaša tudi, da je mogel upr. odbor samo pooblastiti g. Sancina, da otvori zbor, nato pa preide vodstvo po običaju, ako sta predsednik in podpredsednik izven funkcije, na najstarejšega navzočega delegata. Nato govori delegat ŽSK Hermesa g. Bari in ugotovi, da je občni zbor suveren, vsled česar odreka g. Sancinu pravico vodstva. Radi precizne določitve hoče g. Sancin sklicati za o minut sejo upravnega odbora. Temu ugovarja g. Baltesar, češ d V se upravni odbor poi pravilih sploh ne more sestati. G. Sancin izvaja nato posledice in zaključi ob 21.45 občni zbor z motivacijo, da upravni odbor na zadnji seji ni bil sklepčen in torej ni imel pravice sklicati, občnega zbora.
G. Sancin, nekateri odborniki in delegati zapuste dvorano.
Po parni inutni pavzi prevzame vodstvo občnega zbora najstarejši delegat ga. Paj ničeva ter preide na prvo točko dnevnega reda: verifikacijo poverilnic. —- Po daljši debati med de!e-gati st n verificirana TKI) Atena in Ilirija, ŽSK Hermes pa po obstoječih pravilih nima glasovalne pravice. G. Bari (Hermes, vlaga ustmen protest iz razloga, ker podsavez ni pravilno posloval in smatra upravni odbor za nelegalen. Klub bo vložil pismen protest JLAS-u, ker ni bil obveščen, da ima poravnati kake obveznosti in je smatral, da preide automatično iz članstva pri bivši bazenski sekciji lahkoatletskega podsaveza v pravi lahko-atletski podsavez.
IV. redni občni zbor LLAP-a
| Eksodus ASK Primorja —- Nova kriza
V nedeljo IS. aprila ob 11. uri	'Prostor Ilirije
T. K. D. ATENA: S. K. ILIRIJA
prvenstvena, tekma
ObllO. uri predigra Atena rez. ^Ilirija rez. — VIšek'pomladne kazenske *ezone
Poročilo predsedstva odpade, ker. niti predsednik niti podpredsednik nista navzoča. Tajnik g L etn ar vzame tajniško poročilo in zapusti zbor. Poročilo zadnjega občnega zbora ima g. Savo Sancin, vsled česar ga ni mogoče čitati. Nato preide zbor preko tajniškega poročila; novemu odboru pa se naloži, da pozove dosedanjega tajnika, naj na prvi seji novega odbora predloži poročilo in vse akte. Blagajniško poročilo čita ga. P a j n i -če v a; izkazuje malenkosten prebitek.
Poročjila nadzorstvenega odbora odpade, ker so revizorji odšli. Ugotovijo, da je blagajna v redu, kar dokazujejo podpisi revizorjev. Nato se podeli staremu odboru soglasno absolutorij. — G. Jerala (Ilirija) zahteva izrečno, da se zabeleži v zapisnik, da občni zbor po upravnem odboru ni bil pravilno sklican; klubi pa so se odzvali, ker hočejo, da pride čim prej do občnega zbora in bi bila pot preko JLAS-a z ozirom na skorajšnjo sezono predolga.
Nato dobi besedo g. Bari (Hermes), ki čita pismeni protest, v katerem protestira proti naložitvi globe 100 Din, ker klub ni postavil ob priliki cross-countryja rediteljev. Ugovor utemeljuje iz dveh razlogov: 1. ker odbor ni bil pravilen in torej ni mogel storiti za člane obveznih sklepov in 2. ker je bilo znano, da so klubi financijelno obremenjeni in ne morejo v tako kratkem roku polagati tako visokih kazni. Poleg tega ugotavlja, da je imel LLAP časa dovolj, da bi razpisal podrobnosti o prireditvi mnogo prej, nikakor pa ne bi smel izvajati konsekvenc in klubov kaznovati. Vsled tega predlaga, da se kazni po 100 Din, ki jih je naložil LLAP klubom Hermes, Jadran in Ilirija, razveljavijo. — Poleg tega naj se proglasijo za neveljavne vse seje upravnega odbora, ki so se vršile, ko sta predsednik in podpredsednik nehala fungirati. — Delegati SK Ilirije se pridružujejo temu predlogu in obrazložujejo obširno svoje stališče. Pri tej priliki pride v razpravo verifikacija rezultatov v damskem olimpijskem peto-boju, naknadne prijave itd. Dodatni predlog g. Jerale se glasi, da naj upravni odbor sklepa še enkrat o rezultatih vseh tekmovanj, ki so bila verificirana po odstopu predsednika ozir. obolelosti podpredsednika. G. B a 11 e s a r pristavi, da navzoči klubi z obžalovanjem ugotavljajo, da je upravni odbor brez ozira na pravila, ki predvidevajo sklicanje rednega letnega občnega zbora do konca vsakega leta in v svesti si, da upravni in tehnični odbor absolutno nista delazmožna, zavlačeval občni zbor, in sicer z ozirom na visoko sezono le v kvar in oviro razvoja naše lahke atletike. — (Soglasno sprejeto.)
Pri volitvah so bili soglasno (z 2 glasovi) izvoljeni: predsednik: g. I. Oblak; podpredsednik: g. Miloš R y b a r; L tajnik: g. Mirko *P e v a 1 e k; II. tajnik in tehnični referent:: g. Savo; Sancin; blagajničarka: gdč. Helena Zupančičeva; odborniki: ga. Poljakova in gg. Ivan Bal tesar, Boris K and ar e, Stane Jesih. Revizorji: ga. Kreftova in g. Ferči Ludvik. V odboru so po trije člani Ilirije in Primorja in Atene ter po en član Hermesa in Jadrana.
Glede pod savezne imovine je občni zbor sklenil , da se pusti novemu odboru. O proračunu za tekoče leto ni bilo mogoče razpravljati, ker ni bilo raznih podatkov: novi odbor dobi nalog, da v okviru financijelnih možnosti točno vrši svoje dolžnosti. — Med predlogi in prizivi članov je občni zbor sprejel predlog Hermesa, ki je bil stavljen takoj po absolutoriju. — Soglasno je bil nadalje sprejet predlog, da odstopijo člani 5 odst. bruto-dohodkov od vsake tekme podsavezu. Živahnejša debata se je razvila pri točki o določitvi službenega glasila. Z ozirom na izredne okoli-
ščine, pod katerimi se je vršil občni zbor in na dejstvo, da obstojata v Ljubljani dve strokovni glasili, na kateri se naslanjata posamezni skupini v podsavezu, je bilo soglasno sprejeto, da ostane službeno glasilo LLAP-a tudi v bodoče dnevnik >Jutro«, ki je tudi dosedaj v vseh ozirih podpiralo težnje podsaveza. Kot termin za pod savezno prvenstvo je bil določen dan 14 dni pred državnim prvenstvom. Igrišče določuje podsavez izmenično; ker se je vršilo lansko prvenstvo na igrišču ASK Primorja, se vrši letošnje na igrišču SK Ilirije. K temu je delegat Ilirije pripomnil, da naj bi se lahkoatletske prireditve vršile vedno tamkaj, kjer so boljši izgledi za dohodke. — Predlog je bil po repliki drugega delegata Ilirije umaknjen. Pri slučajnostih je omenil g. Bari (Hermes), da službene objave niso objavljene pravočasno in se s tem klubom zelo otežkoča točno ravnanje. — Vsled tega je bil soglasno sprejet sklep, naj se službene objave objavljajo 8 dni.
Ko je celoletni program in termini določeni se prične s pripravami za prvo prireditev.
Koliko časa potrebujemo za organizacijo posamezne tekme, je odvisno od obsega prireditve (klubska, medklubska itd.) in pa športne panoge, v kateri tekmujemo. Manj priprav in časa potrebujejo brez dvoma one športne panoge, ki se ponavljajo vedno v isti obliki (nogomet, bazena itd.), drugače pa je s prireditvami, ki obliko menjavajo (lahka atletika, smučanje itd.) Tu pa je potreba že več in temeljite j ih priprav. Eno načelo pa je, ki naj ga prireditelji vedno upoštevajo: Priprave za prireditev niso pričete nikoli prezgodaj in čas, ki ga za organizacijo porabimo, ni nikoli izgubljen.
Na čelu vseh priprav mora stati oseba, ki je organizatorno zmožna, točna, disciplinirana, dosledna, energična in ne častihlepna. Njega postavi na to mesto odbor dotične športne organizacije in on je odboru tudi za vse delo odgovoren. Važno je, da se vodijo točno označi, ker drugače se dogodi, da poveljujejo vsi, posluša pa nikdo ne. Če se pa prireditev ponesreči, odklanjajo odgovornost kar po vrsti.
Pri izbiri funkcijonarjev je treba potrpljenja in temeljite preizkušnje. Upoštevati je treba tehnično in organizatorno znanje in kar je glavno: točnost in discipliniranost vseh sodelujočih. Kdor pri prejšnji prireditvi ni odgovarjal vsem zahtevani, naj se ga pri prihodnji sploh v poštev ne vzame. Nekatere organizacije nominirajo svoje funkcijonarje kar po celo leto naprej! Ti nazori so zastareli in dobri organizaciji hudo kvarni. Kajti če so posamezne osebe nezanesljive in netočne, moramo vendar napraviti red: slabe ele-minirati brez ozira na desno in levo in pritegniti nove. Radi par malomarnih ljudi ne sme trpeti celota.
Dobre delavce je res težko najti, da jih je pa nemogoče dobiti, ta izgovor ne drži.
Prepričan sem in smelo trdim, da se v vsakem klubu, v vsaki športni organizaciji nahaja dovolj delavcev, samo najti in vzgojiti jih je treba.
Naši športniki morajo temu podrobnemu in vzgojnemu delu posvetiti več pažnje in uspehi bodo kmalu vidni.
nujne pa najmanj 3 dni pred prireditvijo. Po predlogu g. Baltesarja (Ilirija), da naj se v bodoče ne dovoljuje nastopa atletom in atletinjam, ki niso pravilno prijavljeni, ki je bil soglasno sprejet, je predsednica ob 24. zaključila zborovanje. —
Kakor sklepamo po objavi v »Jutru«, s katero je sklical upravni odbor LLAP-a v nedeljo dop. sejo, se smatra stari odbor še v funkciji. — Na drugi strani pa so razen članov ASK Primorja prevzeli agende v LLAP-u tudi novoizvoljeni funkcionarji. — Jasno je, da bosta sedaj oba odbora storila pri JLAS-u nujne korake, da to stanje preneha. — Savez bo imel odločevati pri tej priliki o zelo zamotanem primeru. Vsem, ki imajo sedaj odločati o usodi LLAP-a pa polagamo- na srce, naj pri svojih sklepih upoštevajo predvsem to, da gre za delo v eni najvažnejših športnih panog, čije zanemarjenje bi nam lahko povzročilo nenadomestljivo škodo.
Ko je dovolj zmožnih ljudi na razpolago, jih skliče vodja na sestanek, kjer se delo razdeli. Razdelitev dela je važna, od tega je dostikrat odvisen uspeh prireditve. Važnejša in odgovornejša mesta morajo prevzeti zanesljivejše in zmožnejše osebe, slabše pa se postavi tam, kjer organizacije v temelju pokvariti ne morejo. Pri večjih prireditvah, kjer so potrebni posamezni odseki (stanovanjski, tehnični, propagandni itd.), je treba postopati enako vestno in točno. Važno je, da vsak delavec pozna točno delokrog svojega dela, poučen pa mora biti v glavnih obrisih tudi o splošnih pripravah.
Naši športni prireditelji večkrat kar de-kretirajo v svojem službenem glasilu celo serijo funkcijonarjev; ne vprašajo jih pa ne, če imajo dotični dan čas, ali niso drugače kako zadržani. Na dan prireditve, se jih oglasi mal odstotek vseh pozvanih; ostalih, ki so pa opravičeno ali neopravičeno izostali, se pa ne pokliče na odgovor.
Disciplina v podobnih slučajih popusti popolnoma in prihodnjič mogoče še teh ne bo, ki so se zadnjič odzvali.
Za začetek, ko organizacija še ni toliko vkoreninjena, bi priporočal izdelati za vsakega delavca pismen nalog, ki naj obsega točno ves delokrog dotičnika. Nalog naj se izdela v duplikatu, enega prejme funkcijonar, drugi, ki ga funkcijonar podpiše, pa ostane vodji. Tako je vsak moralno obvezan izvršiti vse delo. ki je bilo njemu določeno. Nemogoče se mu je izgovarjati, da tega ali onega ni vedel; vodja prireditve pa delo vsak čas lahko kontrolira in vedno ugotovi, kje je hiba in kdo jo je zakrivil. Koncem prireditve naj vodja sestavi točen pregled vsega sodelujočega članstva ter ugotovi koliko in kako je sodelovalo. Na ta način mu je za prihodnjo podobno prireditev delo znatno olajšano.
Pri nas sport, še ni populariziran, zato je reklama za športne prireditve velike važnosti. Prireditvam je vedno potrebno najti primeren okvir, primeren pomen in iznesti javno vse. kar je pri tekmi važnega.
Gledalci morajo biti o stvari predčasno dovolj orijentirani, ker to vzbuja pri njih večje zanimanje, kot če pridejo na tekmovalni prostor čisto nepoučeni.
Ante Gnidovec:
Organizacija športnih prireditev
Reklama pa mora biti vedno realna; nerealnost si publika zapomni, kar se vedno maščuje'.
Vse tehnične priprave, orodje L t. d. mora biti najmanj en dan preje v redu in pripravljeno.
Sploh mora biti organizacija en dan pred tekmo končana. Zvečer se skliče še enkrat vse sodelujoče na sestanek, kjer se še enkrat ponovi vse naloge, ki jih imajo posamezniki prihodnji dan. Ugotovi se dalje, če so vsi ljudje na mestu ter se jih še enkrat opozori na točnost in discipliniranost.
Na dan prireditve je dobro imeti par ljudi v rezervi, da v slučaju ev. bolezni ali kakega drugega zadržka po edinega funkcijo-narja, takoj stopijo na njih mesto.
V slučaju, da se udeleže prireditev tudi tuji tekmovalci, se mora skrbeti za njih sprejem, nastanitev in prehrano. Ako je potrebno se na predvečer tekmovanja skliče tudi sestanek tekmovalcev, kjer dobe vsa potrebna navodila, kjer se izvrši ev. zdravniška preiskava i. t. d.
Na dan prireditve morajo biti funkcionarji prvi na mestu.
Tekmovanje naj se prične do sekunde točno kot je bilo v programu določeno, brez ozira na to če so vsi tekmovalci odnosno publika prisotni, ali ne.
Netočnost je znak velike malomarnosti in nepripravljenosti in za športnika sramotna.
Če tekmovalec ni točen, naj se ga k tekmi ne pripusti. Zgodilo se mu bo to samo enkrat; prihodnjič bo pa gotovo točen. Točno pričeta prireditev je za tekmovalce kot publiko velikega vzgojnega pomena!
Program naj se izvrši točno po določenem redu. Menjavanje in prestavljanje posameznih točk ni znak dovršene organizacije.
Cela prireditev naj se izvrši hitro in živahno, ker drugače trpe tekmovalci in publika.
Prireditelji, ne pozabite na zdravniško službo in sanitetni materija! Tse mora biti na mestu in vsak hip pripravljeno. Slučaj, kot se je na pr. pripetil na zadnji olimpijadi v Parizu, ko se je ponesrečil neki češki telovadec in so morali na sanitetni materijal in voz čakati celo uro, se pač ne sme primeriti tudi pri najskromnejši prireditvi.
Po izvršeni prireditvi je dobro, da se skliče prijateljski sestanek vseh sodelujočih, kjer se razdelijo tekmovalcem nagrade. Izvrši naj se dostojno in prijateljsko. Pretirana hvala posameznih tekmovalcev ni na mestu, ravno tako ne pomilovanje premagancev, ker sport ne pozna sentimentalnosti.
Sprehod po svetu
Indicirana hitrost pri avtomobilu ni 284 km na uro, kakor je bilo zadnjič zapisano, ampak 246.
Veliko novega nam je pretekli teden prinesel. Na primer uspehe Rademacherj'a v Ameriki. V 20 yardov dolgi plavalniri v Chicago je tekmoval s Sp ene e jem, ki je s Skeltonom skupaj najboljši prsni plavac Amerike. Razdaljo 220 yardov je preplaval Rademacher v 2 : 46, za 2.4 sekunde Prej kot je svetovni rekord. Spence je bil 15 cm za njim. — Dalje je preplaval R. 400 yardov v 5 : 36.8, 500 yardov pa v 6 : 59.8; nova ameriška rekorda. Arne Borg je preplaval v prostem slogu 500 verdov v 5 : 43.8, Spence 200 yardov prsno v 29.6, (samo za 2/io sek. manj kot sve-
tovni rekord. Nov svetovni rekord, Borg 220 y prosto v 2 : 15.8, Laufer 100 yardov prosto v 52.4, 1 sek. za W eissmuller j e vim rekordom. — V Parizu bodo priredili tekmo, kdo je najboljši plavač sveta; kdor bo hotel tekmovati, bo moral prej pokazati vsaj tele uspehe: 100 m prosto v 1 : 22, 100 m prsno v 1 : 38, 100 m na hrbtu vi : 45, 400 m prosto 6 : 52.
Vsako leto priredijo na Francoskem kolesarsko tekmo med mestoma Pariš in Roubaix, 270 km. Letos se je vršilo to dirkanje 27tič in je prineslo zmago Belgijcu Delbecqueu v 7 : 34 : 42.
Ladja »Norge«, ki bo peljala Amundsena preko severnega tečaja, je priplula v aviatsko pristanišče Pulham na Angleško. Pišejo, da ostane tam teden dni, v svrho nove napolnitve s plinom. Wilkins je pa že na rtiču Barrow, prav na severu Alaske, in zdrkne včasih malo proti tečajti, daleč doslej še ne. Nekam mrzlično se pripravljajo.
Evropski prvak v boksanju, Italijan Erminio Spaha, je vzdržal 15 rund proti argentinskemu orjaku Firpo; zmago so prisodili argentinski sodniki Firpoju, pa pravijo nekateri, da je bil Spaha boljši. Italijan je odpotoval sedaj nazaj v Evropo in bo branil v boju s Paolinom svoj naslov evropskega mojstra.
Hoff je zlezel zopet par milimetrov kvišku in je sedaj pri 4.171. S lem bo menda končal, kajti sezija v hahah se bliža koncu; na prostem bo dosegel še večje uspehe. Ponovimo, da je njegov absolutni svetovni rekord 4. 252 m. — Hou-
NOGOMET______________________________
Iz Ljubljane
Peta prvenstvena nedelja
Pretekla nedelja nam je zopet prinesla izgrede in incidente. Publika se je vmešavala v potek igre, našli so se celo nagajivci, ki so s piščalko motili igro, tako da igralci Cesto niso vedeli, ati prihaja znak od sodnika in so vsled, tega često igrali dalje, ker so mislili, da je žvižgal zopet eden izmed zaplotnikov. Publika se je sploh vedla skrajno nedisciplinirano in neprestano motila sodnike; v zmerjanje in hujskanje se je vmešal celo eden izmed rediteljev, ki je glasno in v skrajno žaljivem tonu kričal nanj. Ni čuda, da je tudi publika kršila disciplino, če jo niti oni ni držal, ki je bil zato določen. Veliko krivdo za vedenje publike pa moramo pripisati našim sodnikom. Kar smo videli v tem oziru v nedeljo, skoro ni mogoče popisati. Za prvo tekmo nominiranega sodnika g. Finka sploh ni bilo; vodstvo je moral prevzeti podsavezni sodnik, ki je pač sodil po svojih močeh, vendar je pregledal precej napak na obeh straneh. Publika se je zadržala v prvi igri še dosti mirno; tudi igra ni bila surova.
Druga tekma pod vodstvom saveznega sodnika g. Mužine pa nam je nudila, kar se tiče surovosti igre, višek. Sodnik je bil premalo energičen in ni znal' že v kali zadušiti surovega tona v igri. Ko so igralci videli, da imajo opravka z zelo medlim sodnikom, so uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva. Moštvi sta s par izjemami — Slovan je bil vsekakor hujši — igrali in uvedli tako surov, naravnost brezobziren način naskakovanja nasprotnika, da moremo govoriti o sreči, da ni bilo resnih poškodb. Edinega igralca Hermesa, ki je tudi zelo ostro igral, je doletela zaslužena kazen izključitve, vendar ne vemo, iz katerih ozirov ni sodnik postopal z istimi odredbami napram
ser je vrgel diskos 48.625 m daleč; ker se je zgodilo to pri javni prireditvi, bodo met najbrže priznali kot svetovni rekord (doslej Duncan 47.58. leta 1912). — Šved Barney je skočil v višino 1.86 metrov. — Amerikanec Ascher je pretekel četrt milje (402.5 m) v 48.8. Paddock pa 100 yardov v 9.6 itd. Gibanje v lahki atletiki je postalo letos-zgodaj zelo živahno in je pričakovati veliko lepih uspehov.
Prav veliko novega je v težki atletiki. Nemec Zinner (lahka srednja teža, 67.5—75 kg) je potegnil z desnico 85 kg, z obema rokama pa 102.15 kg, oboje svetovni rekord. Nemec Vogt (težka srednja teža, 75—82.5 kg) je pa obojeročno tezno dvignh 105.25 kg, tudi svetovni rekord. — Rekord rekordov je pa obojeročni poteg Rigoulotov, 131.5 kg. — Dvoboj Stadlerja in Jacouenouda na Dunaju se je končal z zmago Stadlerja.
Nasproti New-Yorku leži Dolgi otok, Long Island. Tam gradi v mestu istega imena znani manager Tex Rickard stadion, ki bo največji na svetu. Tako pravi on. Stal bo 1 milijon dolarjev, prostora bo pa imel za 100.000 do 115.000 gledalcev. Poleg Descampsa je menda Tex Rickard najbolj iznajdljiv manager na svetu, boljši kot Kearns.
Pred odhodom v Ameriko je potolkel dunajski nogometni klub Hakoah pariško Red Star (rdeča zvezda) z 10 : 4. Lepa odhodnica; pa so še pri luči igrali, česar Dunajčani niso navajeni.
V. Š.
Slovanu. V prvi vrsti bi moral izključiti desnega krilca in pa levo zvezo. Sploh pa sodnik ni postopal korektno in bi moral diktirati samo v drugi polovici najmanj tri enajstmetrovke proti Slovanu. Poleg tega je sodil v dolgih hlačah, kar naredi zelo čuden vtis. Sodniško vprašanje postaja vedno bolj pereče; prišlo je namreč že tako daleč, da klubi ne bodo mogli prirejati internacijonalnih tekem, ker nimamo na razpolago za take tekme primernih sodnikov; klicati jih pa iz Zagreba, je predrago. Veliko krivde za današnje razmere v sodniški sekciji leži tudi na sudačkem zboru, ki pripušča k izpitom osebe, ki niso nikdar aktivno igrale nogometa in poznajo to igro le kot gledalci ati pa iz pravilnika. Toliko o tem.
Jadran : Slavija 5 : 2 (5 :0).
Jadran prestaja hudo igralsko krizo in je ie s težavo zmogel Slavijo. Obe moštvi nista izrabili mnogo sigurnih sms; posebno Slavija je v tem (žiru postavila rekord. Sodil je g. Smole sporazumno z obema moštvoma, ker delegiraneg, sodnika ni bilo.
Slovan : Hermes 2	: 2 (2 : 1)
Surova igra ivt obeh straneh. Igralo se -ć v živahnem tempu do konca. Pri Slovanu je ugajal desni branilec Marchiotti, nadalje Volkar in pa v napadu Špunt, ki je edini v moštvu igral popol-ivrcfii fair. Od šišk?rjev najboljši Pleš, ki je taktično in tehnično prekašal vse ostale igralce in je bil najboljši mož na polju. Zakrivil je sicer lasten gol, vendar je bila to edina njegova pogreška. — Izborno je bil razpoložen tudi Habicht, ki pa si Je dovolil nekorektnost, radi katere je prišlo neposredno do zaključka igre. Ugajal je tudi desni krilec, ki mnogo obeta. Interesantno je, da je Hermes boljše igral z desetimi ljudmi po izključitvi Černeta in bi 1 sliko- le z malo več odločnosti v napadu tekmo odločil v svoj prid. Sodil je, kakor že omenjeno, g. Mužina pod kritiko in je zaključil vsled incidenta med Marchiottijem in Habichtorn ter vmešavanja publike tekmo predčasno.
Ilirija : Svoboda 17 : 1.
Dopoldanska prv. tekma, v kateri sta mesto I. garniture Ilirije nastopili rezerva pomešana z juniorji. Kljub temu je zapustila Svoboda igrišče, poražena z rekordno razliko. Rezerva Ve bila ves čas v premoči in je brez posebnega truda dosegla 17 golov (od teh 3 enajstmetrovke). M. P.
Iz Maribora
SD Rapid : SK Merkur 11 : 2 (4 : 1)
V	nedeljo se je vršila prvenstvena tekma med omenjenima kluboma, ki pa. ni nudila posebnega užitka. Rapid je bil sicer v obeh polčasih v znatni premoči, vendar ni zadostil. Najboljši je bil vratar, ki je držal dovolj nevarnih žog; sploh je bila obramba boljša od napada.
Najboljša stran »Merkurja« so bili brez dvoma krilci, ki so edini nudili resnejši odpor. Tudi vratar je bil dober. Napad ni bil razpoložen; znatno pa se je občutilo, da manjka duša napada — Pollak, ki radi odsotnosti ni nastopil za svoje barve.
Sodil je g. Radolič dobro.
Predtekmo sta odigrali moštvi Old boys : I b 2 : 1 (0 : 0).	V. C.
Iz Celja
Medmestna tekma Ljubljana : Celje 4 : 3 (2 : 1).
Radi odsotnosti Ilirije in zaposlenosti drugih klubov pri prvenstvu je zastopalo ljubljansko reprezentanco kompletno moštvo ASK Primorja, dc-čim je Celje postavilo igralce Celja in Atletikov (7+4). Tekma je privabila na igrišče okoli 500 ljudi. Tekmo je vodil g. Ochs, ki je bil povprečno dober.
Celjani so igrali z veliko požrtvovalnostjo, d c čim je ljubljanska reprezentanca očividno podcenjevala nasprotnike. Napad L j. ni pokazal mnogo; celo Erman A., ki je bil sicer duša napada, ni bil na mestu. Trio ni bil vigran in je kazal marši katero pomanjkljivost. Skupnosti gotovo ni imel nobene. Od. kril je pričelo desno popuščiti. Tudi ožja obramba s krilci je bila v zelo dvomljivi formi.
Pri Celjanih je ugajal vratar Schiickert (Ati.), ki je razčistil marsikatero situacijo in daleč prekašal svojega vis-a-visa. Dpčim je v obrambi pokazal odlično rutino znani Šaleker, je med krilci briljiral Aistrich (Ati.), šibkejša je bila leva stran napadalne vrste, dober je bil Vogrinec (C.), vodja napada.
Z ozirom na to, da sta dva gola za Ljubljano padla iz enajstmetrovk, moramo reči, da II. reprezentančna garnitura ni izpolnila nad, ki smo jih gojili. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da je moštvo v nekaki prehodni krizi in bo treba pošteno prijeti, da dobi klub spet ono formo, ki jo je pokazal začetkom sezone.
Iz Ptuja
SK Ptuj : 1. SSK Maribor 2 : 4 (2 : 1).
V	nedeljo odigrana pokalna tekma je končala z zmago gostov, ki so šele v drugi polovici nadvladali, dočim je bila v prvem polčasu domrčn enajsterica v premoči. —
Obe moštvi sta nastopili z več rezervami, pri domačih je manjkal predvsem Baumgartner, pri gostih pa Wagner, kar je precej vplivalo na potek igre. — Rezerve na obeh straneh niso izpopolnile svojih mest. — Najslabša točka domačinov je bil sicer požrtvovalen, tehnično pa nezadosten — vratar. — Branilca zadovoljiva. — Krilci z izjemo srednjega, ofenzivno kakor tudi defenzivno slabi. V napadu je odgovarjala edinole leva stran Krpčič — Erhartič — Suppantschitsch. — Načelniku no-
gometne sekcije priporočamo, da preneha z neprestanim menjanjem posameznih igralcev.
Gosti so prilično zadovoljili. Pozna se jim istotako pomanjkanje treninga. Sodnik g. Planinšek je bil strog in objektiven; diktiral je tudi nič manj kot 5 enajstmetrovk.
Igra sama ni nudila mnogo športnega užitka, kar je deloma pripisati tudi slabemu terenu. — V drugi polovici so gosti igrali z vetrom ter dosegli izravnavo in še dva gola, ki pa sta bila lahko ubranljiva. Proti koncu je Ptuj sicer zopet pritisnil, toda brez uspeha. — Rezultat odgovarja poteku igre. Scortali so na Ptuj Kopčič in Schoster, za Maribor pa Hreščak 2 in Vodeb 2.
Publike z ozirom na slabo vreme mnogo.
R. O.
Iz ostalih krajev države
Zagreb: Prvenstvene tekme 1. A razreda:
Gradjanski : Šparta 12 : 2 (5 : tl Jaka zmaga Gradjanskega, ki je bil vso igro v izraziti premoči. S to igro je Gradjanski dospel; na I. mesto v prvenstveni la-beli. Sodnik g. dr. Spitzer.
Željezničari : Croatia 1 : 1. Prvi so bili malo močnejši. Po tej igri pridejo' Željezničari na 4., Croatia pa na predzadnje mesto v prvenstvu I. razreda. VLB razredu je odpravila Viktorija Ilirijo s 3 : 2.
Beograd: B. S. K. : Jugoslavija 2 : 0.
Subotica: Bačka : Sand 3:1.
Split: Hajduk : Hašk (Zagreb) Prvi dan: 3 : 0.
Vsi trije goli Hajduka so' padli iz enajstmetrovk. Drugi dan 5 : 0 (3 : 0). Zaslužena zmaga Splitčanov, Hašk večinoma v defenzivi.
Sarajevo: Slavlja : Slavlja (Osjek). Prvi dan 6 : 2.
Gosti so bili vsled izmučenosti od pota in kljub boljši igri občutno poraženi. Mnogo krivde nosi vratar. Drugi dan: 1:1. — Neodločeno po oboje dransro ostri igri.
Karlovac: Željezničar (Sisak) : Gradjanski 3 : 2
d : 0).
Iz inozemstva
Beljak: Gostovanje ljubljanske Ilirije Ilirija : Villaeher Sportverein 3 : 1 (3 : 1).
Ilirija je porabila preteklo nedeljo p-udi termin, da odigra v Beljaku s tamošnjim prvakom prijateljsko tekmo. Naravnost cirkuška reklama v listih in lepakih je vzbudila veliko zanimanje in za Beljak rekorden poset. Tako so listi pisali, da je Ilirija jugoslovanski prvak in da bo tekma nudila užitek kakoršnega v Beljaku tekme redko nudijo. O moštvu pišejo, da je fizično krepko razvito in da predstavlja absolutno prvorazrednost. O tekmi, ki se je vršila pred dvema letoma v Beljaku pišejo, da je bila najlepša od vseh dosedaj v Beljaku igranih in da jačmi že samo ime Ilirije za lepo igro. Po tej bombastični reklami je imela Ilirija težko stališče; kajti ako bi hotela tako igrati, kakor so pisali beljaški časopisi, bi morala doseči najmanj formo Uruguaja. Ilirija je po naj-toljših močeh skušala opravdati dober glas in je igrala mnogo boljše kot v zadnjih velikonočnih tekmah. V izvanredni formi sta bila Lado in Miklavčič. Zanki je imponiral s svojo mirno in taktično izborno igro; dobro mu je sekundiral dr. Tavčar. V napadu sta se Oman in Gabe dobro razumela, Oman je bil dobro razpoložen in je zabil vse tri gole. Leva stran napada je proti pričakovanju odpovedala. Od domačinov predstavljajo vratar, levo krilo in srednji napadalec prvovrstne igralce; ugajal je tudi znani srednji krilec Grad-
čan Polster. Sodnik je bil absolutno najslabša točka na igrišču. V drugi polovici ni priznal Iliriji dva popolnoma regularna gola; poleg tega je dopustil, da so domači rabili nefaiv sredstva, kar je povzročilo težjo biesuro Pogačarja, Kreča in Do-berleta, kateremu so izbili dva zoba.
Omeniti je treba našega konzula g. Prutića, ki je prišel osebno iz Celovca na tekmo in bil ves čas pri moštvu ter ga po igri obdaroval z raznimi darili. Obljubil je, da se osebno udeleži jubilejne proslave SK Ilirije v Ljubljani.	—k
Dunaj: Rapid : Vienna 1 : 0 (1 : 0).
II. neamaterska liga:	BAC : Germania
3 : 0 (0 : 0) ;WAF : Benegung XX 3 : 2 (1 : 1); Nicholson :	Gersthof 4 : 1
(1 : 0); VVeine Eli : Donau 1 : 0 (1 : 0); Vorwiirts 06 : Neubau 3 : 2 (1 : 1) Tnter national :	Wiener Sportfreunde 6 : 1
(2 : 1).
Praga:	Sparta : Slavlja - Žižkov 6:0; Slavia :
Teplitzer F. K. 2 : 0; DFC : Union Žižkov 3:2; Viktorija-Žižkov : Simmering (Dunaj) 3 : 2.
Pariz : Francija : Belgija 4 : 3.
Miinchen: Sp. V. Fiirth : Bayern 3: 4;
Stuttgart: Stuttgarter Kiekers : I. FG Nttrnberg
3:1.
Gradec: Hertha (Dunaj) : GAK 1 : 1.
KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA
Izgledi našega kolesarskega sporta. Zagrebški »Jutarnji list« je priobčil v svoji velikonočni in povelikinočni številki -daljša razmotri. anja o jugoslovanskem kolesarstvu. — Znani zagrebški športnik B. razpravlja o položaju našega kolesarstva, ki po njegovih navajanjih ne napreduje in r,e kaže nobene stalnosti v kvaliteti. Z žalostjo ugotavlja, da nam naši kolesarska ekipa na olimpijadi ni prinsela nikakih koristi. Kljub temu, da so se naši olimpijski tekmovalci na olimpijadi dobro placirali (bili so na desetem mestu), so se po svojem povratku domala vsi odtegnili temu sportu — ali pa niso več napredovali, temveč neopaženo izginili. Kot vzrok temu navaja na eni strani pomanjkanje dirkališč v državi, na drugi strani premalo smotrenega. dela in preveč sporov v vodstvu kolesarskega sporta. Za odpomoček priporoča reorganiziranje prvenstvenih tekem ter polaganje večje važnosti na cestne dirke, to se pravi, ne iskati cdpomoči v provizornih in slab h naših športnih prostorih, temveč skrbeti za vzgojo dobrih dirkačev na cestah. Njegov predlog glasi, da naj se določijo v začetku sezone 4—(; ceeoe dirke različnih razdalj kot dirke za državno prvenstvo, ki naj se ocenjujejo po točkah. Državno prvenstvo naj ne bo odvisno od enkratne dirke, kjer je dirkač lahko podvržen momentanim vplivom, temveč naj bo priznanje za zasluženo zmago v več dirkah, ki bodo s tem pokazale tudi gotovo kvalitete dirkača. A kar je enako važno, s temi prireditvami se bo pritegnilo naše kolesarje na skrbnejši trening in dalo se jim bo več veselja za tekmovanje. — Mi se pridružujemo temu predlogu ter upamo, da ga vzame tudi savez v ptetros. Kolesarstvo, ki je naš najstarejši organizirani sport, se mora dvigniti in jasna je potreba popplne reorganizacije. Imeli smo dirkače odličnih kvalitet kot Gregel, Pavlija, Šiškovič, Rebolj, Ogrin i. dr., dirkači, ki so imeli svojo stalnost ter niso tako zelo menjavali v formi kot danes. Danes je mo-mentano Šolar edini, ki predstavlja gotov razred, ki pa se je šele v lanski sezoni zopet povspel na prvo mesto. Vsi drugi napravijo vtis premalo
vstrajnosti in nesmotrenoga treninga. Ako pogledamo. par ,let nazaj, predno se je z gotove, strani zaneslo razdor v kolesarski sport v Sloveniji, tedaj vidimo veliko navdušenje za kolesarski sport. Na startu smo imeli tudi 40 in več dirkačev — celo za dirke nad 100 km, danes pa imamo pri dirkah 10 do 15 dirkačev na startu, in niti ti ne predstavljajo kadra stalnih, v svojem razvoju napredujočih dirkačev, in vendar je samo v Sloveniji trikrat toliko kolesarjev kot v vsej ostali državi skupno; imamo sorazmerno prav dobre ceste in precej kolesarskih klubov. Na vodstvu teh leži po našem mnenju prva naloga. Predvsem je treba poceniti kolesarske dirke. Odpravijo naj se draga darila in uvedejo mesto teh čedna priprosta priznanja, deloma pa praktična darila. Klubi, ki so sami šibki in nimajo mnogo članstva, naj prirejajo .začasno dirke le skupno z večjim klubom, da vzbude med svojim članstvom zanimanje in veselje. Vendar naj ne pošljejo netreniranih dirkačev na dolge proge. Uvedejo se naj parkrat na teden redni večerni treningi, en do dvakrat mesečno stalni in redni nedeljski propagandni izleti, na katerih naj se ne forsira brzine. Pri zanosi v m številu udeležencev naj se deli izletnike na dirkače in na turiste, a določi naj se skupni cilj. V klubih naj se uvede zbirko med članstvom za odpošiljanje tekmovalcev v inozemstvo. Najboljši dirkači naj bi se udeležili vsaj dveh mednarodnih tekem v tujini, da se more oceniti njih kvalilela, vendar le takih v bližini (Avstrija ali Italija) in Pa ua progah, ki odgovarjajo našim razdaljam (ne nad 150 km). Vse prireditve bi moral podsavez voditi tako, da bi ne bilo preveč dirk, da bi se ne vršili po dve bližnji dirki na en dan ter da se ne ubije tekmovalnega veselja s preoblc.žit'ijo terminov. — Onim športnikom, ki vodijo danes kolesarski spori pri nas, priporočamo, da razmišljajo, o naših nasvetih, ter jih skušajo praktično uvesti v organizaciji, ki jih bomo radi podpirali, javnost pa istotako, ako bodo znali vzbuditi širši javnosti znova zanimanje za kolesarski sport.
Prvi spomladanski izlet vseh zagrebških klubov je priredil vodja saveza g. Weiler za Veliko noč. 76 kolesarjev petih klubov se je odzvalo, za-eiio vsa savezna uprava. Izlet je popolnoma uspel, kolesarji so pa imeli priliko razgovoriti se z upravo saveza o vseh tekočih vprašanjih in o nartih za sezono. Ne bi ii bilo umestno, da priredi nekaj sličnega tudi naš podsavez? Kaj ko bi se Zvezdne dirke v Celju prirejale kol otvoritev spomladanske sezone?
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« pri-fedi v nedeljo 2. maja velike medklubske kolesarske in motociklistične dirke na progi Medvode-GaSfanj. Podroben razpis se objavi v prihodnji številki.
automobilizem —
Lov na lisico na Ptujskem polju.
Dne 11. t. m. popoldne sta priredili mariborska sekcija autokluba in Motoklub Maribor zanimivo športno zabavno prireditev, ki je vzbudila v vseh tukajšnjih krogih obilo zanimanja.
Lov na lisico je bil prvič prirejen in je pri nas popolnoma neznana, a jako zanimiva igra, — '•'očno ob 13. uri je startala na Glavnem trgu Mišica — grof Herberstein, dočim so zasledovalci startali uro kasneje, da je imela lisica dovolj primke poiskati si primerno skrivališče. Ob 14. uri so zdrčali v gozdove in močvirja ptujskega polja >aHedo-.Aci in se razkropili \ t vseh mogočih Potih in kolovozih. Naš avto, last g. Puglja, je pri
Bobovi zasledil prve znake bežeče lisice, ki je izborno mešala sled vozeč na križiščih kar v vse štiri smeri. Toda zadnja leva »Pirellijeva pnevmatika jo je v mehkem terenu dobro izdajala, vendar kljub temu nismo imeli uspeha. Desno smodnišnice smo prišli iz komaj pristopnega gozda na Ptujsko cesto, ki nam je zabrisala vsako sled. Zasledovalci so se razgubili in nikogar ni bilo od nikoder. Lisica je ušla pri Hajdini po povprečni cesti proti Pragrskem in se skrila v gozdu pri. Strnišču. Skrivališče je bilo izborno pripravljeno in pokrito s smrekovimi vejami. Prva je privozila mimo lisice že 25 minut po startu ga. dr. Rapočeva ne da bi opazila lisico. Enako je pasiralo omenjeno mesto okrog 16 vozil, avtomobilov in motociklov, ki niso ničesar opazili. — Tavali so po poljih, gozdovih in močvirjih, toda brezuspešno.
Vsak od zasledovalcev je imel s sabo zapečateno pismo, ki ga je smel odpreti šele ob 17. uri, ko je potekel čas zasledovanja. »Fram zbirališče« je bilo fiksirano v pismih in tja smo pohiteli tudi mi. Od vseh strani so prihajali avtomobili in motorna kolesa, a nikogar ni bilo, ki bi bil pripeljal lisico. Okrog polšeštih pa je z velikim hrupom in »renčanjem« privozila na cilj, kjer so jo zasledovalci burno pozdravljali. Lisica sama — grof Herberstein — je dobila darilo, ki ji ga je izročil tajnik g. Pugelj.
Med zabavo se je razvila po; prijetni vožnji je spregovoril poslevodeči podpredsednik g. Pinter, nekaj besedi in nazdravil »zvitorepki«, ki ji je uspelo, da je tekom treh ur ostala popolnoma neopažena.
Okrog 22. ure se je pričela vračati razigrana družba v Maribor, del pa je pod vodstvom klubskega predsednika g. Majdiča odšel v Celje.
Agilnemu klubu in požrtvovalnim prirediteljem čestitamo in želimo, da bi jih uspela prireditev vzpodbujala k nadaljnemu delu za procvit našega automobiiskega in motociklističnega sporta.
BAZENA	—
Atena-Primorje 6 : 0 (per forfait)
K prvenstveni tekmi Atena-Primorje, ki bi se imela vršiti v nedeljo, družina Primorja ni na-
Klubaš
(Športna definicija.)
Klubaš, lat:	bomo sportivus abdominalis,
hrvatsko: »druker«, nemško: »Sportfresser«, spada med sesalce in sicer dvonožce. Je sicer domača žival, toda včasih podivja.
Klubaš je v sportu univerzalen! Kadar hoče vidi in sliši preveč, včasih pa ne vidi in ne sliši nič! Torej je simulant!
Klubaš ni koristen. Hoče sicer koristiti' svo jemu klubu, toda mu navadno vedno le škoduje; hudo škodljiv pa je sportu. Zato pravi športniki klubaše trebijo. Preganjajo jih tudi na ta način, da sklepajo bratski sporazum.
Ima lepo razvit jezik ter so njegove govorniške zmožnosti neverjetne. On ne konča nikoli; ima vedno zadnjo besedo in kar je glavno, le-ta drži. —
Klubaš je lahko moškega ali ženskega spola. Klubaš feminini generis je prav razdražljiva ži-valica. Nosi krilo in rada cvili.
Klubaš neutrius generis je zastonjkar. Prebiva na drevesih, strehah in plotovih ter kriči: »Živja«, »Grka, ga je useku«, »EIfarc, »Dej ga na putemplatk
stopila, vsled česar je tekma izpadla s 6	:0 v ko-
rist Atene.
Povod, zakaj Primorje ni nastopilo, nam ni znan; vendar pa naj bi podsavez vso stvar energično vzel v roke, ker so to jako nezdravi pojavi, osobito vsled tega, ker je Primorje 10 minut kasneje nastopilo k prijateljski tekmi z Ateno.
Tekma rezervnih družin je odpadla in se viši pozneje. Mesto obeh prvenstvenih tekem sta se vršili prijateljski tekmi.
Atena rez. — Primorje rez. 3 : 8 (2 : 5).
Tekma precej živahna. Zmagala je zasluženo družina Primorja, ki je znatno nadkriljevala Ateno zlasti, v kombinaciji. Vratarica Primorja prav dobra. Njena nasprotnica v vratih Atene neporab-na. Napad Atene igral jako požrtvovalno, omejeval pa se je mnogo preveč na solo prodore, ki so mu pokvarili marsikako lepo situacijo pred golom.
Atena I : Primorje I.
8 : 1 (2 : 1)
Igra, ki je potekla v lenem tempu, ni nudila posebnega užitka. Atena je nastopila s Cimper-manovo v napadu in s Černetovo v golu. Na desnem krilu se je pojavila po daljšem času zopet Petrič I. Svojega nasprotnika je Atena očividno podcenjevala, kar se je opazilo zlasti v prvem polčasu. Šele v drugem polčasu je vzela stvar nekoliko resnejše ter dosegla šest zaporednih golov.
Primorska družina je nudila Ateni trdovraten odpor. Trudila se je mnogo, toda manjka ji skupne igre. Svoje najboljše moči je imela v srednji napadalki Erbežnikov! in v vratarici Krischevi. Sodeč po včerajšnji igri bo postala resen tekmec Iliriji in Ateni.
Publike razmeroma mnogo.	B.
I.SSK Maribor : Rapid-Merkur komb. 3 : 0 (0 : 0).
V nedeljo bi se morali vršiti izpiti bazena — sodniških kandidatov, (16 po številu). Ker pa savezni delegat ni prispel, so sodniški izpiti odpadli, a tekma se je kljub temu vršila.
Obe družini sta predvedli slabo, medlo igro. »Maribor«, ki se sicer odlikuje z dobro kombinacijo, vigranostjo in brzino, je popolnoma odpovedal. Zadovoljili pa sta v napadu le desno krilo, v obrambi pa branilka. Od nasprotnic sta pred-
- Hrani se najrajše pri nogometu. Je »korner-je, elfarje in ofsajte«.
Klubaš se spozna najlažje ob priliki ljubljanskega »derbyja«. »Fuj sudac, v špirit ž njim«, in mnogo podobnih in bolj »prijateljskih izrazov ima on za desert.
Sport je njegov sovražnik in molče zahteva njegovo iztrebitev. Sploh sta sport in klubaš kakor ogenj in voda.
Ker je sport resen in realen in ima seveda tudi tu klubaš zadnjo besedo, triumfira on; sport pa rajše trpi.
Klubaš se je pri nas v zadnjem času precej razširil. Imamo »species ilyriensis« in »species pri-moriensis«. Ti dve vrsti klubašev sta si smrtni sovražnici. Tam. kjer prideta ti dve »species« skupaj, je sport sploh izključen, nastane kveejem izrodek sporta. Včasih nastopi v preveliki kluba-ški gorečnosti tudi pest, če tega ne prepreči — pendrek.	Ignotus.
(Upamo, da se bosta pri nedeljskem srečanju obe »species« obnesli drugače, kot jih je opisal člankar. Op. ured.)
vedli Lepo igro le vratarica in levo krilo, ki pa vsled slabe podpore s strani krilk ni moglo, kljub prizadevanju, ničesar doseči. Maribor se je zavedel šele proti koncu drugega polčasa in je neprestano ogrožal ter trdovratno oblegal vrata nasprotnic.. Vsi streli pa so se odbijali od prečk in celo številni koti so ostali neizrabljeni. Igra mariborske družine je v vsem zaostajala za lansko, le žoge so igralke lovile prav precizno, vendar pa jim manjka skupne igre in. orientacije pred golom.
. Sodnik je bil dober.	V. C.
S. K. Mura — S. D. Rapid v Mariboru. 6 : 0 (per forfait.) Rapidova družina ni nastopila.
TENIS	—
IV. glavna skupščina jugosl. tenis-saveza.
Dne 31. marca t. 1. se je vršila v Zagrebu IV. glavna skupščina jugosl. tenis-saveza, ki je potekla razen malega incidenta v najlepšem redu.
Po uvodnem pozdravnem govoru preasednika dr. Wurtha, ki je izrazil veselje nad lepo udeležbo, je razglasil tajnik dr. Heinz, da je pravomočno zastopanih 15 saveznih klubov in 10 saveznih odbornikov. Nato se preide na dnevni red.
L tajnik poda nato svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje savez 21 članov, ki so priredili v prosti seziji 8 mednarodnih in 16 lokalnih turnirjev. Vremenske prilike so bile krive, da je bilo treba več prijavljenih turnirjev odpovedati. Vobče je opaziti -v tenis-sportu napredek, ki pa je žal le kvantitativen, ne pa toliko kvalitativen. Po njegovem mnenju je izdani priručnik saveza mnogo pripomogel k temu. Več turnirjev savez ni mogel več odobriti, ker so prijave došle prepozno, ali pa jili sploh ni bilo. — Tenis savez se je udeležil tudi izložbe v Zagrebu. Na kongresu mednarodne teniške federacije je bil g. dr. Hadži, save-zov podpredsednik ter je sklenil meddržavne tekme s Poljsko, Rumunijo in Grško.
Sledi poročilo I. blagajnika, ki izkazuje 6385.95 Din efektiva v savezni blagajni ter z neprodanimi priručniki 20312.45 Din. Po poročilu revizorjev se odboru podeli absolutorij.
Po kratkem odmoru je bil ponovno izvoljen soglasno predsednikom g. dr. Hinko Wurth, zaslužen delavec in prvoboritelj v našem tenis-sportu.
V odbor so bili izvoljeni večinoma prejšnji odborniki, vendar se je tu pokazala gotova intencija proti tajniku I. g. dr. Heinzu, kar je prišlo do izraza tudi v številu oddanih glasov. Vseh 25 glasov so dobili: dr. Hadži (Hašk) Cegur (Concor-dia) Dembič (Concordia), dr. Mohr (Karlovac), dr. Muačevič (Osjek), Oberlintner (Ptuj), Šepec (Maribor). Nadalje so bili izvoljeni Nedič (Beograd 24), prof. Sevnik (Ljubljana 23), Balaš (V. Bečkerek 21), dr. Ullmansky (Hašk 19), dr. Varićak (17), dr. Heinz (16), dr. Miiller in Fink (oba ZKD) z 15 glasovi. Od neizvoljenih so dobili dr. Gostiša (10), dr. Pandakovie (9), Farkaš (11) glasov.
ZIMSKI ŠPORTI	—-
Velikonočni izleti naših smučarjev.
Izredno veliko število smučarjev je bilo leto šnjo Veliko noč na planinah: odhajali in prihajali so ves teden. Poročali so o vremenskih prilikah, pršiču, kašči, skorjah, godli. Do Vel. četrtka je bilo vreme neugodno; snežilo je močno in megla je ovirala. V četrtek se je zjasnilo in tako je ostalo čez praznike.
Četvorica smučarjev - turistov je ^poskušata vspon na Jalovec — a ni se jim posrečil; po 26-urnem brezuspešnem »tlačenju čez kolena so se morali vrniti nazaj. Na Vršič so poromali zmernejši »sekunda« - turisti »z dilcami« in brez njih. Najbolj zakrknjeni bisagarji so šli iz Mojstrane na Staničevo kočo (vanjo pa skozi okno) in preko Kredarice na Velopolje ter po Krmi nazaj. — Drugi so pa romali po Krmi in čez Bohinjska vratca na Velopolje, Hribarico, planino Krtenico in na planino Jezero; tam je bila zasidrana vrhovna smučarska komanda. Dva puščavnika sta obiskala Kanjavec, in sicer iz Bleda čez Mrzli studenec in Velopolje. Na povratku sta se oglasila na planini Jezero. Pri koči ni Sedmerih jezerih ni bilo letos preveč gneče (g. Knafelc je lahko zadovoljen). Preveč je bilo reklame, zato so se drugi ustrašili. Planina na Kraju se je pi kar podirala radi prevelikega obiska. Koča se je stresala od smeha in pravega smučarskega razpoloženja. Lep '»smuk« je odtod na Bogatin, Sedmera jezera. Migovcc in dr. Na planini' Jezero je imel svoj sedež »Svet zveze narodov«. Tam je bil zastopan različen smučarski svet, od mladeničev do veteranov, obeh spolov in vseh organizacij. Tudi odtod so na vse strani lepi izleti, tako n. pr. na Pršivc, planino v Lazu, planino Ovčarijo in dr. Zadnji pa, ki so »zašpilili« to ogromno klobaso, so bili zbrani na planini »Fogel«. Kar pet fotografov je lovilo razne vrhove, oblake, ljudi in dr. Za smučarja ali turista je fotograf nesreča. Bogata je izbira izletov iz te planine; v petih urah je mogoč dostop na vse vrhove od Bogatina tja do Rodice.
Tudi Krvavec in Vel. Planina sta bila obiskana, dasi tega — s svojimi plešami brez snega — nista zaslužila.	Kv.
Službene objave
Službene objave Lhp. (Iz seje upravnega odbora z dne 12. IV. 26. — Verificirajo se rezultati mladinskih pokalnih tekem za ]. 1925 in sicer Ilirija-Atena 6 : 1, Atena-Primorje 12 : 1, Ilirija-Primorje 9.: 1, Ilirija-Mura 10 : 7. Pokal preide s tem za eno leto v last SK Ilirija. — Naknadno se vzame na znanje prijave prijateljskih tekem ASK Primorje s SI) Rapidom 4. IV. in s SK Muro 5. IV. — Vzame se na znanje prijava prijateljskih in propagandnih tekem Atene v Zemunu, Beogradu, Nišu in Sofiji koncem aprila in v početku maja. — Verifcira se rezultat prvenstvene tekme Atena-Primorje v razmerju 6 : 0 za Ateno, ker Primorje ni nastopilo k tekmi. — Ugodi se prošnji lista »Naš Sport« ter se mu podeli brezplačna •vstopnica za vse bazenske prireditve Lhp-a. — Vzame se na znanje prijavo SK Ptuj. Imenovani klub se sprejme z dnem vplačila prijavnine in članarine. — ASK Primorju se sporoča, da je savez potrdil rešenje Lhp-a, s katerim se njeogvi članici Krischevi dovoljuje nastopanje v prvenstvenih tekmah šele 9. VII. — Vse klube se opozarja, da imajo pošiljati vse dopise na savez le potom pod-saveza. Vs^k prestopek se bo strogo obravnaval. — Ponovno se opozarjajo vsi klubi, ki niso še poravnali članarine, da to nemudoma store. — Vzamejo se na znanje zapisniki sej Jhs-a in MO v Mariboru. — Citajo se za SK Ilirija:	Brodar
Pepca, Junc Maša. — Za ASK Primorje: Čergonja Vladislava. Kaiser Amalija, Kačič Beti, Kačič Lidija. — Za TSK Merkur: Kaschl Štefi, Hubman Ana, Banu Vilma, Kirbiš Ana, Kirbiš Lojzka, Štebih Malči Sline Mici; vse s pravom takojšnjega nastopa.	Za tajnico: Tehnični referent.
Koturaški Savez S. H. S. (Službeno sa sjednice 6. IV. 1926.) Verificiraju se članovi Marjan
I.adič (Ilirija-Ljubljana), Rudolf i Slavko Korače-vić i Zvonko Štajcer (sva trojica Orao, (Zagreb). — Zaključuje se nabaviti 6 plaketa za olimpijske kva- j lifikacione utrke za g. 1925. — Nabavljena je počasna vrpca za prvenstvo Hrv. i Slav. za g. 1925. vozaču Djukanoviču, dok se klubovi upućuju, da ostalim pobjednicima iste utrke vlastiti klub ko-: lajne nabavi. — Za Sloveniju proglašiije se »Slovenski Sport« službenim glasilom. — Upozoravaju sc klubovi, da upute svoje vozače, da budu bezuvjetno uvijek providjeni redarstvenom legitimacijom radi saobraćaja sa oblastima. — Konstatira se, da je prvom ovogodišnjom saveznom izletu sudjelovao uz upravni odbor saveza i 72 vozača: zagrebačkih klubova, pa se zaključuje, da će se ovih izleta prirediti više na razne strane, da se tako dodje u što bolji kontakt i zbliženje klubova i vozača. — Opominju se klubovi Orao, Gradjan-; ski (oba Zagreb), da u buduće upute svoje vozače, da dolaze točno na po savezu odredjeno sabira-lište. — Potvrdjuje se demisija Ljubljanskog kole-sarskog kolesarskog podsaveza te se na izvanrednu skupštinu ima izaslati savezni delegat. — | Strogo se zabranjuje svim klubovima saveza sudjelovanje na int. utrci »Koles, i motoc. društva »Sava«, dne 11. jula u Ljubljani, jer isto nije član saveza, ni U. C. I., pa se ujedno o tom obavješćuju susjedni savezi v Pragu, Beču. Budimpešti i Genovi. — Dužna članarina ima se bezuvjetno uplatiti do 30. aprila, a za g. 1926. do 31. maja. — Svi klubovi imadu najkasnije do 31. maja pripo-slati popis vozača za ponovnu verifikaciju. — Izabire se kasneni odbor: Lončar, Rieger. Frobej Bogovič, Horvat. Žlof. Šterk, te sudcima Lazar (Varaždin), Vajda (Bjelovar), Brumat (Ljubljana), Friibe i Šterk (Zagreb). Obranički sud bira se od slučaja do slučaja, pa svaka stranka bira po dvo-jicu, dok isti. biraju petoga člana kao pročelnika, a u slučaju nesporazumka odlučuje žrijeb. — Buduća odborska sjednica 4. maja o. g.
Iz damske sekcije S. K. Ilirija.
Razpored treningov bom objavljal odslej redno v garderobi. Opozarjam, da je oddati vso opremo v garderobi najkasneje do torka 20. t. m. --
Poravnajte točno članarino!	Načelnik.
Zagrebška »Viktorija« išče nasprotnika za gostovanje v Sloveniji. Klub ima od prihodnje nedelje vse termine nezasedene. Pogoji so nizki. Po nedeljski prvenstveni tekmi stoji na tretjem mestu I. B razreda za Tipografijo in Derbyjem. Naslov kluba: Viktor Jurčič, Zagreb, Jugo-Siemens, Dra-škovičeva 23.
Prireditve prihodnje nedelje
Ljubljana: Svoboda : Jadran,
Slovan : Slavlja,
Primorje : Ilirija,
Atena : Ilirija (bazena).
Celje:	Celje : Red Star.
Maribor: Svoboda : Ptuj,
Merkur rez. : I. SSK Maribor.
Merkur : I. SSK Maribor (bazena).
Iz uprave
Odziv na priložene položnice je bil zelo zadovoljiv. Prosimo vse ostale cenj. športnike, da nam v olajšanje dela v kratkem nakažejo naročnino. — Pripominjamo, da bomo s prihodnjo (8.) številko našega lista ukinili pošiljanje lista vsem, ki do tedaj ne bodo imeli naročnine poravnane.
Urejuje: Lavoslav’ Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.