PoStnina platana v gotovini
Stav. 217
V Ljubljani, ponedeljek 25. septembra 1939
Cene Mn
Leto IV
Naglo zbiranje sil na lahodnem bojišču
■■BaaaaMmHOMmamBaHanannHiii^HBnaBBHHaHHBHBaBi
Angleška vojska prihaja v Francijo - Nemci imajo ob francoski, belgijski in luksemburški meji 70 divizij s 1,500.000 možmi
London. 24. sept Reuter. Prihod vrhovnega poveljnika nemške vojske na zahodno fronto je bil znamenje za pomnoženo delavnost nemških Ž6t tod. Takoj so se zaželi boji, da bi Nemci spet zavzeli višine okoli Saarbriickena, katere so bile osvojile francoske žete. Hkratu so se začeli nemški napadi v smeri proti francoski meji ob reki Lauter, ki tam tvori mejo med Francijo in Nemčijo.
Po prihodu generala Brauchitscha se je začel močan pritisk na francoske položaje v okolici Zvveibriickna. Francoskem topništva se je posrečilo do zdaj preprečiti, da bi te akcije dosegle večji obseg. Vsi angleški listi smatrajo, da se bodo odslej vrstili vedno močnejši napadi od Nem-ce?1. posebno Pa'. da bo nemško poveljstvo iskalo prilike, da izkoristi svoje motorizirane divizije in tanke.
V berlinskih pristojnih krogih potrjujejo vest, da je nemško vrhovno poveljstvo premestilo z vzhoda na zahodno bojišče veliko število nemških, čet in raznega materiala. Izjavljajo, da je Nemčija na zahodnem bojišču zbrala 70 divizij, to je poldrug milijon vojakov.
Pariz, 24 sept. Danes je nemško topništvo z vso srditostjo obstreljevalo francoske postojanke, pa ni moglo pregnati francoskih čet iz zasedenega ozemlja. Francozi so dobili ojaženje in so se zakopali v nove rove. Pripeljali so tudi večje število težkih topov, katere so namestili vzhodno od Saarbriickena, Z njimi obstreljujejo nemške čete. Posebno hudi boji so bili danes pri Perlu na gričih, kjer so nemške čete na vsak način poskušale Francoze pregnati iz utrjenih mest.
Nov Mussolinijev korak za ohranitev miru na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju
Italija bo umaknila večino čet z Dodekaneza
Carigrad, 24. sept Poročajo, da je Italija amaknila z dodekaneških otokov, ki leže pred turško maloazijsko obalo, vsa vojaška ojačenja, ki so bila v letošnjem poletju poslana tja. Na tem važnem italijanskem vojnem oporišču so ostale samo redne posadke.
Ta novica je vzbudila v turških krogih izredno zadovoljstvo, saj je po odpoklicu italijanskih čet z albansko-grške meje, to že drugi dokaz, da hoče Italija prinesti pomirjenje na Balkan in na vzhodni del Sredozemskega morja ter s tem pomagati, da se ohrani mir
na tem ozemlju. Ta njen korak je nov dokaz modre Mussolinijeve politike, ki je za Evropo in še zlasti za Balkan v sedanjem položaju zelo dragocena, saj vidi Turčija v odpoklicu čet, z Dodekaneza, znamenje, da Italija nima nikakih sovražnih namenov glede Turčije. Carigrad, 24 septembra. AA. Reuter: Dai&i še ni potrjeno Londonsko poročijo, po katerem Italija umika čete z Dodbkaneza, ki so tam odveč, se v političnih krogih smatra, da ta italijanski odlok predstavlja snaten prispevek za ohranitev mira na Sredozemskem morju.
Strašno obstreljevanje Varšave
Danes so bile uničene štiri cerkve, tri bolnišnice in mesto zažgano na več krajih - Vsi napadi so bili odbiti
Pariz,_ 24. sept Havas, Poveljstvo varšavske obrambe je po radiu sporočilo: Nemci so danes posebno divje bombardirali središče Varšave. Več ko tisoč civilnih prebivalcev je padlo. Težka arti-ljerija je bombardirala prestolnico na raznih točkah. Porušeno je veliko število poslopij in je nastalo mnogo požarov. Glavno škodo je bombardiranje povzročilo hotelu Bristol, dočim nekatera druga poslopja še gorijo. Danes so bile porušene štiri cerkve in tri bolnišnice, polne ranjencev. Na
vzhodu Varšave so Nemci Izvedli brez uspeha napad na desni obali reke Visle. V okolici Modlina še dalje teko ogorčeni boji. Obramba Varšave in Modlina se nadaljuje.
Berlin, 24. sept. AA. DNB poroča iz varšavskega predmestja Prage: Med akcijo nekega poljskega polka je bil zaplenjen moderni poljski top proti tankom, angleškega porekla. V tej akciji so tudi ugotovili, da na poljski strani ni več splošne borbene črte, temveč da se Poljaki umikajo.
Pogreb umorjenega romunskega ministrskega predsednika v Bukarešti
Žalna svečanost v Belgradu
Bukarešta, 24. sept. Danes je bil svečan pogreb pokojnega predsednika vlade Calinesca. Žalne slovesnosti so se udeležili: romunski kralj s prestolonaslednikom, člani vlade, člani diplomatskega zbora, najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti, pokojnikova rodbina in ogromna ljudstva. Cerkvene obrede je opravil ro-pkSS, patriarh asitenci romunskih škofov. fr?*rh vV?™tm opravilu so govorili romunski pa-Arnesanu	C^r	nVe’	Predsedmk	vlade	general
nrldsetoik senn?»ni Pimenta Vajda Vojevod,
sr?.	iCJSs
obnove. Romunski kralj je l2razil Božalje vdovi in sinu pokojnika. Truplo so prepeljali na severno železniško postajo. Pred postalo 1« kratko cerkveno opravilo, potem Ppa ji vlak ob 12 odpeljal smrtne ostanke v Gurteo de
kjer je bil pogreb. Na vsej poti od saborne
Arges,
cer-
kve do železniške postaje je ogromna množica ljudstva s pobožnim molkom izkazala poslednjo čast predsedniku Calinescu.
Belgrad, 24. sept. m. Ko so bile v Bukarešti pogrebne svečanosti za umorjenim predsednikom romunske vlade Calinescom, je bilo v belgrajski saborni cerkvi žalno opravilo, ki so se ga udeležili vsi v Belgradu bivajoči člani kr. vlade, generaliteta .diplomatski zbor, številni člani Jugoslovansko - romunske lige ter Številni prijatelji romunskega naroda. Od kr. vlade so bili navzoči zunanji minister dr. A. Cincar-Markovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, prosvetni minister Boža Maksimovič, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, vojni minister general Nedič in minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovih Zastopana sta bila tudi senat in skupščina. Po žalnem opravilu so navzoči izrekli sožalje romunskemu poslaniku na našem dvoru Caderu.
Turški zunanji minister v Rusi)!
prijateljstvo se je začelo že tedaj, ko sta obe državi vodili boj za svoje osvobojen je. Sedaj in vedno si naši državi prožita druga drugi prijatelj-sko roko.« _ Snoči je Saradzoglu s svojim spremstvom nadaljeval pot v Moskva
nik v Ankari Terentijev. V spremstvu turškega ministrskega predsednika sta generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Dzemal Erkin, in načelnik prvega oddelka Zeaj Polar. V razgovoru z dopisnikom ruske agencije Tass je Saradzoglu iz-
Sovjetska vojska na Poljskem je dosegla razmejitveno črto
Berlin, 24. sept. Poročilo sovjetskega generalnega štaba pravi, da so sovjetske čete 23. sep-dosegle demarkacijsko črto. Sever-no od Biahstoka, Brest Litovskega, Kovela Vladimir Voltnska in Lvova so zasedle mesti Strij in Grodek. čete rdeče vojske so ie nadalje čistile ozemlje vzhodnih predelov Bele Rusije in Ukrajine ter razbile zahodno od Grodna in se-vernovzhodno od Brest Litovskega dele poljske vojske.
Ob zavzetju mesta Grodna so bili ogorčeni ulični boji. Ostanki poljskega častniškega zbora in orožništva so postavili na mnogih mestih zasede in nudili odpor. Bataljon ruskih tankov pod poveljstvom majorja Suharova je vdrl prvi v mesto in začel boj s Poljaki. Poljski častniki so metali granate in streljali s strojnicami. Končno so poskušali polivati tanke s petrolejem in jih zažgati. Po dveh dneh bojev je bilo Grodno končno 22. septembra zavzeto in »očiščeno«.
Budimpešta, 24. sept. Potrjujejo, da so sovjetske čete predsnočnjim prispele v Voronjenko
na
ma
——- meji, približno 10 km od žarske postaje Keresmezov.
Francosko vrhovno poveljstvo je odredilo vse ukrepe za eventualni nemški vdor na holandsko in belgijsko ozemlje. Po vesteh, ki prihajajo iz Belgije, se še vedno premikajo čete ob belgijski meji in izdaja nemško vrhovno poveljstvo vedno strožje ukrepe za civilno prebivalstvo.
London, 24. sept. Ministrstvo za informacije sporoča, da je že veliko angleškega letalstva v Franciji.
»Sunday Times« objavljajo uvodni članek pod naslovom »Kako bomo dobili vojno«: V tem članku pravi med drugim:	Nemčija stremi za
tem, da bi na« primorala, da izvedemo napad. Zaveznikom ni treba izpostavljati ee nevarnostim, in sicer iz razloga, ker je Magiootova črta v obrambnem pogledu neskončno bolj«, kakor vse pozicije, ki so bile zgrajene v svetovni vojni od leta 1914 do 1918. Sedaj zmagati, ne pomeni prizadejati sovražniku izgube, temveč ga primorati, da se bo zavedel, da ne more uspeti. Nemci «o že eedaj prepričani, da dolge vojne ne morejo zdržati, če manj pa, da bi mogli zmagati. Ce mi podaljšamo to vojno, bomo že samo s tem na pod pota do zmage. Videti je, da je taktika zaveznikov slična taktiki maršala Petaina v prejšnji ovetovni vojni, ki je znal na tako sijajen način gledati z življenjem vojakov. Z najmanjšimi izgubami so Francozi dosegli sedaj velike uspehe. Že zdaj, ko smo šele pred pragom vojne, se operacije že vodijo na nemških tleh.
Pariz, 24. septembra. Angleški vojaški oddelki v Franciji so že na pohodu. Potekajo priprave za koncentracijo. Posebna dopisnik Reuterja v Franciji poroča, da je storjeno vse potrebna da bi sovražniku onemogočili zvedeti karicoli o tem razmeščanju. To je potTebno posebno zaradi toga, ker so čete na pohodu.
Trgovska pogodba med Bolgarijo in Rusijo
Moskva, 24. sept. b. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je zadnje dni razvil veliko diplomatsko delavnost. Bazen obiska turškega zunanjega ministra, s katerim namerava ilne-niti novo turško-rusko pogodbo, je obiskal Molotova tUdi estonski zunanji minister. Mnogo važnosti polagajo na najnovejša poročila, po katerih hoče sovjetska Rusija sklenili te dni e Bolgarijo trgovinsko pogodbo, po kateri bi bila Bolgarija obvezana, da ves višek svojih življenjskih potrebščin proda Rusiji. Dozdaj je Bolgarija dve tretjini svojega blaga prodajala Nemčiji.
V Moskvo je odpotoval danes načelnik bolgarskega letalstva polkovnik Bodijev, ki se bo pogajal o začetku redne letalske zveze med Moskvo in Sofijo.
Nemčija bo spoštovala nedotakljivost vseh nevtralnih driav
Berlin, 24 sept. Propagandni minister dr. Gfibbels, o katerem so govorili, da je padel v nemilost, je -včeraj spet sprejel tuje časnikarje er jim izjavil, da je Nemčija »dločena .spoštovati nevtralnost ne samo Belgije, Holandije m Luksemburga, marveč vseh države, ki so v sedanji jn ostale nevtralne. Zaradi tega je neumestno sleherno razburjanje. Angleška propaganda hoče z vestmi, da pripravlja Nemčija napad na nevtralne države, pridobiti te države za svoje namene.
Dr. Gobbels je na koncu razgovora povabil časnikarje, naj se gredo sami prepričat o tem, ali so na češkem in na Moravskem res izbruhnili taki nemiri.
NemcI o prijateljskih odnošajih med Jugoslav!|o In Madžarsko
Bratislava, 24. sept »Schlesische Tageszeitung« piše pod naslovom »Dobri odnosi med Budimpešto
m Belgradomc Jugoslovansko-madzarski odnosaji
se zboljšujejo in postajajo vedno jasnejši. Besede priznanja, ki jih je izrekel madžarski predsednik vlade grof Teleky v svojem zunanjepolitičnem govoru glede jugoslovanske nevtralnosti, ki lahko služi arugim za primer, so v Belgradu vzeU na znanje z velikim zadovoljstvom. V odločujočih političnih krogih mislijo, da se iz tega lahko sklepa, da madžarska vlada z ozirom na današnji položaj polaga največjo važnost na to, da okrepi prijateljske odnošaje z Jugoslavijo. V zvezi e tem se v zadnjem času med Budimpešto in Belgradom ustvarjajo nove zveze.
Berlinu je začelo poslovati nemško sodišče za tihotapstvo blaga. To sodišče bo razsojalo o blagu, namenjenem Angliji, ki ga plenile nemške vojne ladje.
bodo
za-
Sodba nemškega lista:
Sporazum je ojačil Jugoslavijo tudi na zunaj
Gradec, 24. sept »Tagespoet« prinaša v eni izmed zadnjih številk članek pod naslovom »Nev-I tralni jugovzhod«, v katerem piše med drugim: Naš jugoslovanski sosed je neposredno pred izbruhom evropskega konflikta rešil vprašanje, ki je zaradi svojega velikega političnega pomena mnogo let predstavljalo težko obremenitev za jugoslovansko zun. politiko, to je pomirjenje med Srbi in Hrvati. Kljub neugodnem napovedovanjem in črnogledim presojam se je pokazalo na obeh straneh toliko mirne smiselnosti in objektivnosti in toliko dobre volje, da se je končno našla pot,
katero sta z zadovoljstvom sprejela Belgrad in Zagreb. Edinstvo in strnjenost jugoslovanske države ter njene sile na zunaj so popolnoma ohranjene, Hrvati pa v njej eedaj lahko najdejo dovolj življenjskega prostora za svoje kulturne posebnosti, tako da se sedaj radi in z zaupanjem lahko posvečajo državnemu vodstvu, tem bolj, ker je v to državno vodstvo poleg izkušenega posredovalca in pomiritelja Cvetkoviča vstopil tudi njihov voditelj dr. Maček. Tako se je doseglo notranje pomirjenje, katero smo kot prijateljski sosedje ze davno pričakovali. Nova ureditev vse-
Vesti 25. septembra
Delati v miru in paziti, to je in ostane cilj ita-janskega naroda v sedanjem položaju. Italija je vojaško pripravljena za vsako more bitnost, ne bo pa zamudila nobene prilike ki bi se nudila za vzpostavitev miru v Evro pi. Tak je bil smisel govora, ki ga je ime italijanski ministrski predsednik Mussolini \ soboto. V njem je potrdil, da bo Italija št
V Londonu je danes umrl sloviti profesor Sig mund Freud, začetnik imenovane psihoana lize. Star je bilo 85 let.
Nemški general von Fritsch, bivši vrhovni poveljnik nemške vojske, ki je padel pred Var šavo,, je bil samo častni poveljnik 12. top niškega polka ih ni dejansko poveljeval nobenemu oddelku, marveč se je boril z na vadnimi vojaki.
Pomočnik poljskega zunanj. ministra grof Szenv bek je dopotoval v Pariz in se bo s franco sko vlado pogajal o morebitni preselitvi poljske vlade iz Romunije v Francijo.
Nemčija nima zdaj več vojne na dveh frontah marveč samo na eni, piše berlinski dnevnik »Deutsche Allgemeine Zeitung«.
Vlada srednjeameriške republike Costarice je sklenila poslati na Kokosovo otočje svoje čete, ker se je bala, da bi hotela kaka evropska država tam urediti oporišče za svoje podmor nice.
■» m •
Nove nakaznice za živež bodo uvedene jutri v Nemčiji. Od sedaj bo tudi kruh na nakaznice, in sicer ga bodo odrasli ljudje dobili 2400 gr na teden. Mesa bodo odrasli dobivali teden sko 500 gl, masla 80 gr, masti 65 gr, sladkor ja 250 gr. Posebne nakaznice bodo izdane tudi za tiste, ki bodo hoteli jesti po restavra cijah in gostilnah. Brez nakaznic ne bo nihče mogel naročiti ničesar.
Estonski zunanji minister je danes dopotoval v Moskvo na podpis nove trgovinske pogodbe s sovjeti.
Finska vlada je protestirala pri nemški vladi, ker so nemške podmornice potopile dve finski trgovski ladji, naprej ostala nevtralna.
Nevtralne države morajo zahtevati od Anglije. naj spoštuje njihove gospodarske koristi in naj ne zahteva, naj te države svojo zunanjo trgovino sploh ustavijo, kakor to dela zdaj S sedanjim nastopanjem proti ladjam nev tramih držav pa Anglija onemogočuje ne le trgovino med temi državami in Nemčijo marveč tudi med nevtralci in med čezmor skimt pokrajinami. Tako in podobne želje glede vojne na morju izražajo nemški listi Portugalske vode je priplula skupina ameri škega vojnega brodovja, ki bo križarila po evr0pS pasu Atlantskega oceana.
Udeleženci vseameriške konference, ki se je začela včeraj, so soglasni v tem, da je treba ukre niti vse potrebno, da bi onemogočili potap ljanje ameriških ladij v sedanji vojni.
Madžarska je obnovila diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Te odnošaje je morala pretrgati po odstopu v zvezo proti kominterni Ker se je zdaj Nemčija sporazumela s Sovjeti, so na Madžarskem mnenja, da tudi oni lahko store kaj takega.
Maršal Goring je izdal dnevno povelje, v katerem izraža svoje priznanje diviziji protiletalskega topništva, _
’ -
V Angliji so včeraj omejili porabo goriva, za za sebna motorna vozila. Z njo mislijo prihrn niti 25 odstotkov količine, ki jo je Anglija porabila v mirnem času.
Sedanja, razmejitvena črta med Nemčijo in So vjetsko Rusijo na Poljskem nikakor ne pomeni končne meje in popuščanje Nemcev do Rusije, kakor to piše francoski in angleški tisk. Tudi ne drži, da bi bila Rusija dobila
?olovico Poljske brez žvenketanja z mečem ako pisarjenje je neutemeljeno, pravi neko včerajšnje poročila nemškega poročevalskega urada.
Dve tuji podmornici so spet opazili ob mehikan ski obali, in sicer blizu glavnih pristanišč odkoder izvažajo mehikanski petrolej.
Španska vlada je sklenila demobilizirati nadaljnjih 50.000 vojakov, kar je nov dokaz, da bo ostala nevtralna.
Nemška vojna mornarica je zadnje dni položila mine na nove predele morja med Nemčijo in Švedsko. Zaradi teh min je onemogočen i sleherna pomorska zveza z vzhodno dansko obalo.
Vrhovni poveljnik sovjetske vojske maršal Vo-rošilov naj bi po nekaterih vesteh še ta mesec prišel v Berlin na važne posvete z vrhov
„ ,.ninJ} zastopniki nemškega vojnega vodstva.
Večje število enot sovjetske mornarice je odplulo na križarjenje po Baltiku. Namen teh ma nevrov ni znan. V Londonu smatrajo, da to dejstvo pomeni zmanjšanje ugleda nemškega brodovja, ki so ga do danes smatrali kot absolutnega vladarja v Vzhodnem morju
Emir Abdulah, vladar Transjordanije, je imel daljši govor, v katerem je naglašal, da stoji Transjordamja na strani Velike Britanije in Francije ter bo nudila vso zavezniško po moč, da bosta zahodni demokraciji izšli iz vojne zmagoviti.
kakor zahteva nekatere upravne naloge, ki ne bodo povsem priproste in lahke, vendar vse to istočasno prinaša močno koncentracijo vseh političnih sil, tako da je Jugoslavija danes mnogo močnejša kakor pred mesecem dni. Taka strnjenost je danes potrebna tudi za nevtralno državo ter je gotovo, da je na obeh straneh bistveno pri-pomagala k zbližanju težnja, da se jugoslovanska domovina brezpogojno ohrani izven svetovne krize. Vsekakor je tudi za nevtralne države veliko nevarnosti in vprašanj in vsak dan doživljamo in vidimo, kako je nevtralnim državam otežkočeno njihovo nevtralno stališče. Meja Jugoslavije p* bo vsekakor zavarovana.
Lepa slovesnosl v Zeleni jami:
škof dr. Rožman je blagoslovil novo otroško zavetišče
Ljubljana, 24. sept.
Pogumna in visoko krščansko socialno zavest ■ pričujoča je bila zamisel leta 1931 ustanovljene v incencijeve konference Srca Jezusovega, da se v najbolj sproletariziranem ljubljanskem predmestju, Zeleni jami, zgradi veliko otroško zavetišče, ki bo prevzelo skrb za duševni in telesni blagor tamkajšnje uboge, po večini sami sebi pripuščene mladine. Konferenca se je pod vodstvom predsednika provinciala p. Sedeja in misijonarja Čontale lotila izvedbe svoje zamisli z gorečo vnemo. Zasnovala je na široko nabiranje darov in s prvimi nabranimi sredstvi kupila od bivšega mošcanskega župana Oražma parcelo ob 1’okopališki cesti, mestna občina ljubljanska, ki je zadnja leta zelo vneta za mladinsko skrbstvo, jo konferenci priskočila na pomoč z večjim zneskom, ki ga je trikrat zapored postavila v svoj proračun, ljubljanska javnost sama pa je po svojih najboljših močeh podprla delo konference z inilodari. Konferenca sama je morala najeti tiidi večje posojilo. Inž. Suhadolc je napravil načrte in tako so tja pod jesen leta 1937 zažvenketali ob Pokopališki ulici krampi in lopate. Dne 31. oktobra istega leta je bil že blagoslovljen temeljni kamen, 18. septembra lanskega leta je bila posvečena kapelica sv. Vincencija v zavetišču, danes pa je prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil zavetišče, ki je že povsem dograjeno in bo jutri že pričelo sprejemati zele-nojamsko mladino.
Blagoslovitev novega otroškega zavetišča se je razvila v prisrčno ljudsko slovesnost. Že pred 9. uro se je zbrala pred poslopjem novega zavetišča, ki je bilo okrašeno z mlaji, zastavami, zelenjem in primernimi napisi, velika množica ljudstva iz te četrti mesta. Med njimi so bili zastopnik g. bana banski inšpektor Sedlar, zastopnik odsotnega ljubljanskega župana načelnik dr. Stele, predsednik osrednjo Vincencijeve konference dr. Leviinik, številni zastopniki V. K. Srca Jezusovega na čelu s predsednikom provin-cialom p. Sedejem, misijonarjem p. Čontalo in p. Vrtovcem, zastopniki ostalih ljubljanskih Vincen-cijevih in Elizabetinih konferenc, šempetrski župnik Košmerlj, moščanski župnik Jenko, ravnatelj salezijanskega mladinskega zavoda na Kodeljevem dr. Blatnik, zastopniki Zveze združenih delavcev, zastopnice Krščanskega žensk, društva in drugi. Med množico so bili otroci meščanske šole v Zeleni jami s profesorskim zborom pod vodstvom ravnatelja Mesojedca, šola pri Sv. Križu z učiteljskim zborom pod vodstvom upravitelja g. Brica, močna skupina zelenojamske mladine v enotnih zelenih oblekcah 8 praporom in lepo število narodnih noš. Ko se je ob 9 pripeljal škof dr. Rožman, je doživel prisrčen sprejem. Najprej sta ga z otroško toploto pozdravila de-
klica in deček, za njima pa v izbranih besedah zastopnik konference p. Vrtovec. Moščanski pevski zbor pod vodstvom akademika Brica je zapel pozdravno pesem. Škof dr. Rožman je nato ob asistenci navzočne duhovščine opravil blago-slovitvene obrede, nakar je povzel besedo zastopnik ljubljanskega župana načelnik dr. Stele, ki je spregovoril o velikem pomenu pravkar blagoslovljenega otroškega zavetišča za to industrijsko četrt Velike Ljubljane. V nadaljnjih besedah je še orisal plemenita stremljenja mestne občine ljubljanske glede mladin. socialnega skrbstva.
Škof dr. Rožman je nato v prostorni kapeli zavetišča daroval sv. mašo, med katero je moščanski pevski zbor pod vodstvom akad. Brica, ojačen z vojaškimi godbeniki, izvajal Tomčevo orkestralno mašo. Po evangeliju je imel ljubljanski nadpastir na zbrane vernike krasen nagovor, ki ga je navezal na dve veliki zapovedi današnjega evangelija:	Ljubi svojega Boga iz
vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vse svoje misli! Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! V skladu b tema dvema zapovedima je zraslo to zavetišče, v katerem se bo udejstvovala resnična krščanska ljubezen. Vladika je poudaril nadalje, da je današnji svetovni metež nastal prav zaradi tega, ker med narodi in posamezniki ni več krščanske ljubezni, ni več ljubezni do Boga in ni več ljubezni do bližnjega. Z živimi besedami je predočil navzočnim, da je tudi za naš narod potrebno, da zagori v srcih vseh njegovih udov goreča krščanska ljubezen, katere plemeniti sadovi so edini sposobni, da nas rešijo najhujšega. — Globoke, za današnji čas tako primerne škofove besede so globoko doj-mile zbrane.
Po maši je bilo darovanje za zavetišče, nato pa so si ljudje ogledali notranjenost novega poslopja. Pametna je bila misel graditeljev, da naj se zgradi zavetišče v večjem obsegu, kakor pa je morda trenutno potrebno, kajti tako bo poslopje ustrezalo za daljšo dobo brez novih pri-zidav. Zaenkrat se vsi prostori še ne bodo uporabljali. Notranjost zavetišča je urejena po predpisih moderne higijene. Vsi prostori so veliki, zračni in svetli. V kleti je velika kuhinja, razne shrambe ter prostorna jedilnica. V pritličju je prostor za otroški vrtec in drugi dnevni prostori. Prav tako so dnevni prostori v prvem nadstropju, v drugem nadstropju pa so spalnice za one otroke, ki ne morejo prebivati pri svojih starših. V zavod so se že naselile usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, v katerih izkušenih rokah bo vodstvo zavetišča.
Zelenojamska proletarska mladina poslej ne bo več zapuščena in izpostavljena nevarnim vplivom svoje okolice, nego bo v novem zavetišču ob žaru iskrene krščanske ljubezni rasla v polnovredne koristne člane človeške družbe.
Pismo iz Francije:
Pariz ob drugi sedmini vojne napovedi
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Ljubljana, 24. septembra.
Prva letošnja jesenska nedelja je Ljubljani poklonila krasen, brezvetroven eobični dan, ki 6e nam je vsem prav lepo prilegel, Ljubljančani so ga izrabili po starem receptu: kdor je le uteg-gnil, je uibežal iz morečega mestnega ozračja v pestri raj jesenske prirode, kjer je za neka; ur popustil zakloplke živčne prenapetosti, v katero nas je vse skupaj pahnila ubijajoča negotovost. Izletniške točke v bližnji im daljni okolici Ljubljane eo bile danes polne izletnikov, ki eo ee potem, ko so se iz polnih prs nadihali pomirjajočega ozrač.a naravnih lepot našega podeželja, zatekli pod gostoljubne strehe domov, koč. restavracij im drugih takšnih postojank, kjer so si poiskali utehe še v večji ali manjši količini dobrot, ki jih rodi naša zemlja. Mnogo Ljubljančanov je danes tudi odhajalo na vse strani z zavitki in paketi, katert vsebina pa ni bila namenjena nosilcem. Ti so šli obiskat svoje sorodnike, priijia-lelje	in znance,	K	»	’	,1.1 ? '	!
<]	_ f I	i.	•	,	* \ ■ f .■	‘'»Vi	V	J	Tl	J, ,. *	*	.	■
iii’iV.1 ,'	ai>	a . Takšni ofbis/ki pa
niso	pravi obiski,	ako	obiskovalec pride	praz-
nih rok ...
Sicer	pa je kronika prve	jesenske	nedelje
-ikromna. Razburljivih	dogodkov večjega	sloga,
hvala Bogu, ni bilo. V Zeleni janri je bilo dopoldne blagoslovljeno novo otroško zavetišče, o čemer poročamo na posebnem mestu. Poročevalska dolžnost na« sili, da nanizamo v naslednjem ie nekaj drobnih dogodkov, katerih epilogi se odigravajo ali v hiši trpljenja na Zaloški certi Hi pa v policijskih zaporih.
Tri prometne nezgode
Služba naših železničarjev	je polna	nevar-
'uoti. To je okusil danes popoldne železniški po-•nožni sprevodnik Holešek Ivan, ki je doživel i©navadno nezgodo. Ko je njegov tovorni vlak vozil proti postaji, jie hotel med vožnjo pregledati, oe je neki vagon v redu. Pri tem se je s telesom ritensko nagnil iz vagona. V tem hipu pa je vlak zavozil mimo cementnega napajalnika, ki stoji Irilk proge. Holešek je dobil močan sunek v spodnji del telesa. Sreča je bila. da je vlak vozil že bolj počasi in se je Holešek z rokami močno držal za ročaje. Sicer bi bil težko še med živimi, tako pa je utrpel le neka, poškodb, ki	so vendarle hujšega	značaja.	Holešek
so	zdravi	v bolnišnici.
S	precej hudimi poškodbami so pripeljali danes popoldne v ljubljansko bolnišnico Bajec •ložioo, učiteljico iz Gradca pri Litiji Bajčeva se ie peljala z nekim gospodom zadaj na motornem kolesu. Pri Sneber.jih pa je iz neznanega vzroka padla med vožnjo z motorja in se močno potolkla po vsem telesu.
Žrtev tretje prometne nezgode je bil mlad konjiček, ki ee je s svojimi »tovariši« peljal v živinskem vagonu iz Ljubljane proti Zalogu. V bližini letališča pri Devici Mariji v Polju je žival, Id ji maijbrž ni bogvekaj ugajalo v živinskem vagonu, napravila za človeške pojme drzen poskus, da bi se prikopala do svobode. Če-tveronožec je skočil ali morda samo padel z vagona im prišel pod kolesa, ki so mu odrezala vse Hiri okončine. Seveda je na mestu poginil in tako nakopal ljubljanskemu mesrtnemu konjedercu neprijeten posel.
Še nekaj drugih nezgod
V	ljubljansko bolnišnico so se zatekli od včeraj do danes še ti-le ponesrečenci:
UžLtkarja Dolčiča Franca iz Šmartnega ob Savi je konij mouno brcnil v trebuh. — 32-letna 1 užkinja Žabkar Jožica, uslužbena pri mesarskem mojstru g. Musarju na Sv. Petra cesti, je nla danes popoldne po stopnicah s podstrešja, •lenadno pa ji je zgrmel na glavo pokrov, ki cepi nad vhodom v podstrešje. Žabkarjeva je dola nrikaj poškodfb po slavi. — Delavec Franc
Peršte se je s kolesom zaletel v robnik na Blei-weisovi cesti in zletel po tleh. Pri padcu je odnesel poškodbe lažjega značaja. — Mizarju Gorišku Matiji iz Velike Loke je carkularka odrezala dva prsta na roki. — Štiriletnega čevljarjevega sina Poljanca Joška iz Sebenj pri Križah pa je močno ugriznil sosedov pes.
Iz policijske kronike
Ukradeno zračno sesalko je skrila v nedrje. Nič hudega sluteč je včeraj okrog pol 7 zvečer stopil v vinotoč pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici čisilec mestne plinarne Grunt Ivan. Kolo je prislonil zunaj, zračno sesailko pa je iz previdnosti vzel s seboj v lokal in jo položil na polico. V lokalu srta 6edela med drugimi tudi zakonski par P. Ivana in Leopold, tem nekje z Vodovodne ceste. Leopoldu je takoj obvisel pogled na sesal ki in ni bi lo dolgo, že jo je po-basal in skril ženi v nedrje. Nato sta hitro zapustila lokal. Toda pozorno oko natakarice je opazilo dogodek. Opozorila je Grunta, ki je takoj planil za tatinskima zakoncema ter ju pred lokalom dohitel. Brez večjih ceremonij je potegnil ženski uikradeno sesalko iz nenavadnega skrivališča in skušal zadržati oba, dokler ne bi prišel stražnik. Toda Leopold se je hitro iztrgali iz njegovih rok ter prepustil svojo tatinsko družico njeni usodi. Žensko je Grunt pridržal toliko časa, da je prišel stražnik, ki jo je odpeljal na policijo. Tam so jo davi zaslišali, pa je ženščina zatrjevala, da se prav ničesar ne spominja, ker je bila popolnoma pijana. Njenega moža še niso našli.
Cigani kradejo konje. Ljubljanska policija je dobila obveatfllo mozoljčkih orožnikov, da so tam cigani ukradli trem posestnikom vsakemu po enega konja. Prvi konj je rdeče dlake, drugi rjav z belimi lisami, tretji pa temnorjav z belkastimi repom in belimi pikami po čelu. Konji so vredni 9.500 dinarjev. Ljudje so videli cigana Hudoroviča Aniona iz Kačjega potoka im še dva njegova pajdaša, ko so jezdili z ukradenimi konji skozi kovečvske vasi.
Vlom v župnišče na gozdu pri Kamniku. Sredi popoldneva je te dni neznan vlomilec vdrl v župnišče na Gozdu pri Kamniku. Župniku Matiji Selanu je odnesel 2500 din gotovine, 12 starih zlatnilkov, zlato žepno uro z zlato verižico in še nekaj starega srebrnega denarja. L ju d;je so opazili, da se je tisto popoldne smukal okrog župnišča neznan 35 do 40 let star moški, šibke postave, kostan.jevih las im oblečen v črnk »sto obleko.
Karambol pri »koralnem« otočju
Nocoj okrog 8 se je na najprometnejšem ljub ljanskem križpotju, ob »koralnem otočju« na Ma rijinem trgu, dogodila prometna nezgoda, ki je k sreči potekla brez hujših reči. Po Prešernovi ulici navzdol je ob tem času vozil tramvaj, iz Wolfove ulice pa je prav tedaj privozil na Marijin trg tovorni avto in hotel na desni strani mimo venca koral pasirati trg, da bi nadaljeval vožnjo po Sv Petra cesti. Toda obema voziloma je bilo namenjeno, da se njuna pot za nekaj čaša ustavi, kajti pri mostu se je tovorni avto zaletel v trup tram vajskega voza in karambol je bil tu. K sreči se je vse še dokaj dobro izteklo. Tramvajski voz ima nekoliko vdrto pločevino na trupu, avtomobil pa ima poškodovan hladilnik. Obe vozili sta potem, ko je oko postave ugotovilo dejanski stan, lahko nadaljevali pot, vsako v svoji smeri.
letni zbor ^aiorogovega stega skavtov
Včeraj ob pol 11 dopoldne se je vršila vsakoletna skupščina Zlatorogovega stega iz Ljubljane. Skupščina je bila v beli dvorani hotela Union. Dvorana je bila lepo okrašena. V kotu dvorane
Pariza, 17. septembra.
Že štirinajst dni je vojna! In ves ta čas časopisi ne pišejo o drugem, kot o tem in ljudje se pogovarjajo le o napredovanju ali nazadovanju
napadajočih ali napadenih. Že dva tedna generalni štabi vojskujočih se sil dajejo poročila. Sicer ee človek v teh poročilih, ki so napisana zelo kratko in jedrnato, prav težko znajde. Več potem skombinirajo še po redakcijah časnikarji. Popolnoma razumljivo pa je, da pri vsem tem tudi sodelujejo brihtne ljudske glave, če človek vse to bere in posluša, potem res ne ve, ali je res^ da je bil Pariz že trikrat bombardiran po nemških avionih, da so francoski vojaki prodrli Siegfrie-dovo linijo na najbolj zavarovanem mestu ter da so si Poljaki spet pridobili polovico zasedenega ozemlja.
V	članku, ki je izšel v »Slov. domu« 9. t. m. s precejšnjo zamudo, kar so pač krive slabe železniške zveze med državami, skozi katere pošta potuje iz Pariza, sem obljubil, da bom kaj kmalu spet poslal poročilo, iz katerega boste dobili približno sliko Pariza ob času, ko nekaj sto kilometrov od njega bijejo manj ali bolj hudi boji.
»Pariz bombardiran, naše čete napredujejo...«
Kakor sem malo prej omenil, sedaj izredno delujejo »brihtne« ljudske glave, ki podajajo ge-neralštabna poročila taka, kot se seveda rode v njihovih glavah. Kakšne vesti so krožile te dni po francoskih vaseh, ne bogve kako daleč od Pariza! Res je dežela sedaj precej odrezana, da ne dobivajo ljudje toliko časopisov, kot so jih v mirnem času, da pošta ne deluje kot poprej in da ni vlakov. Zato pa je polje za brihtne glave še bolj rodovitno in nemalokdaj lahko čujete od koga: ja, jaz vem, ker imam take in take zveze...
Navsezadnje, tu je tako, kakor je najbrž pri vas v Ljubljani. Na primer:
Vesti tega in tega dne. Nemškim avionom se je kljub močnemu odporu naših protiavionskih čet posrečilo priti nad Pariz. Vrgli so neznano število bomb. Rezultat je porazen. Porušenih je ogromno znamenitih stavb, med njimi veliki muzej Louvre, porušen do polovice. Umetnine neprecenljive vrednosti so uničene. Opera gori. — Ogromno pariško tržnico Les Halles so sovražna letala napadla ravno v času, ko je bilo v njej polno ljudi. Na njo so vrgli več bomb. Število mrtvih sedaj še ni znano. Toda tudi obramba Pariza ni popustila. Posrečilo se ji je namreč, da so nekaj neprijafeljskih avionov sestrelili. Ti so padli v gozd Vinčennes in Boulogne. Pilote, kolikor se jih je pri padcu rešilo so zaprli. Znano pa še ni, kaj je z znamenitim zgodovinskim Versaillesom. Itd. itd.
Po teh vesteh, ki se porajajo v »brihtnih« glavah, bi morali Parižani preživeti zares že neprijetne ure. Hvala Bogu, do sedaj še nismo slišali brnenja neprijafeljskih avionov, kaj šele kakšno streljanje. In dasi bo nasprotniku precej težka priti nad Pariz, se Pariz pripravlja na eventualen napad.
Pariz je pripravljen in zavarovan
Ker je Pariz poln zgodovinskih im umetniških dragocenosti, so zato postavljeni najprej preskrbeli, da se obvarujejo dragocenosti.
Z muze jo Lovreja eo že talko j v začetku vojne odpeljali dragocene slike, med njimi slovito Leonardovo Mona Liso. Spravili so jih v ogromne in vame kleti francoske Narodne banke. Tam je zdaj tudi precej oken različnih cerkva iz Pariza in okolice. Zavarovalna dela so izvedli tudi na velikanskem spomeniku zmage in grobu Ne-zjnanega vojaka. Tu z vrečami napolnjenimi s peskom so zakrili vse kipe, med njimi skupino, ki predstavlja Marsalijezo. Tudi na Operi so zakrili sfkupino slovito plesalcev. Videl 6em povsod zakrite tudi razne manjše spomenike.
Pa tudi zasebniki se zavarujejo. Skoro vsaka hiša ima svoj >afonk ali skrivališče. To je bolj ali manj varna klet. Na vsakih hišnih vratih, kjer je »aferi«, je list, na katerem je napisano, koliko je v »abriju« mest. In ker imajo skoro vse kleti tudi oikna, ali vsaj majhne line, so jih lastniki sedaj sezidali, da ne bi mogli strupeni plim v skrivališče.
Trgovci so skoro vsi izpraznili izložbe. Šipe so vse križem prelepljene s papirjem, da se pri morebitni eksploziji ne bi razdrobile.
Vsi prebivalci Pariza in okolice so oskrbljeni z maskami. Policija je izdala strog nalog, da morajo vsi, ki maske imajo, na ulico le z masko. Ce te nimaš, potem te prav hitro '»stavijo in res ne vem, kako se s policaji pogovoriš.
Strogo je zabran jeno imeti ponoči v ^ stanovanjih luč. Prosto gibanje po pariških ulicah je ponoči celo omejeno. Francozi in tujai morajo zato imeti posebna dovoljenja. Nočna policijska kontrola je zelo številna in stroga. Vsi tujci smo se morali zglasiti na polinii«kih komisarijatih svojega okrožja, kjer so nam dovoljenja z? pro-stro gibanje vpisali v legitimacije ter nam vzeli prstne od tiske.
Vsi Nemci delajo po ujetniških taboriščih
Vsi Nemci, ki se niso mogli ali pa se niso hoteli vrniti v Nemčijo, so dobila takoj strog nalog, da se morajo zglasiti na policiji, ki jih nato
so bili postavljeni fudi trije krasni skavtski prapori, ki jih je edinica prejela v teku zadnjega
časa.
V	začetku je vse navzočne iskreno pozdravil starešina stega, skavtski »veteran« br. Črni Mrav, prav prisrčno pa je pozdravil zastopnika div. generala Stefanoviča, majorja Herendo, zastopnika bana dr. Marka Natlačena in prosvetnega inšpektorja dr. Sušnika g. svetnika Planino. Lepo pismo je poslal skupščini tudi g. knezoškof Gregorij Rožman, ki se je opravičil, da sam ni mogel priti.
Nato so se pričela poročila vseh stegovih funkcionarjev in voditeljev posameznih skupin članstva.
Vsa poročila so dokazala, koliko truda polagajo vsi člani za uspeh Zlatorogovega stega samega, obenem pa tudi za prospeh skavtizma, ki pri nas še vedno nima tolikega razmaha, kolikor bi ga zaslužil, saj vzgaja verne, dobre, poslušne in zveste državljane. Vendar pa se je članstvo kljub vsemu precej pomnožilo, kar daje upanje, da se bo ideja Badena Povvela še bolj razširila med nami Slovenci.
Nato je bil izvoljen novi odbor in vodstvo za bodoče leto. V njem so spet stari in preizkušeni borci skavtskih idej. Skupščina je bila prav lepo obiskana in se je zaključila z mnogimi nadami in veliko dobre volje do nadaljnjega oranja skavtske ledine; in daj Bog, da bi leto osorej mogli naši skavti pokazati še lepše uspehe kakor doslej.
ršlje v koncentracijska taborišča blizu Pariza, seboj morajo iapeti hrame za dva dni. V taboriščih jih potesm porazdele po poMioih. Gotovo je, da ne drže križem rok, ampak morajo delati, če več ne, vsaj toliko, da sa zaslužijo vsakdanji kruh. Število teh interniranih Nemcev gre že lepo v tisoče.
Vejike prometne zamude
Dogodki seveda niso prizanesli poštnemu in železniškemu prometu Ta izkazuje ogromne zamude. Ce 6em prej dobil »Slov. dom« že po treh dneh, zdaj pa pride po dobrem tedinu to še ni tako hudo. Če sem prej čakal od doma pismo 2 ali 3 dni, sedaj pa po pet in tudi šest dni, 'je to že malo huje; če pa se ti dogodi, kakor’ še je dogodilo nekemu gospodu, ki je potoval iz Pariza v Belgrad, da moraš premenjati vlak. reci im paši devetnajstkrat, potem človeka mine' vsako veselje do potovanja.
Toda, hvala Bogu, tudi to se že zboijšuje.
V	Parizu samem smo bili prve dni po mobilizaciji zelo prizadejani. Odpravljene so bile vse avtobusne zveze, ker so morali avtobusi odvažati vojake, taksi eo kar izginili iz Pariza in podzemna železnica je obratovala le na nekaj progah. Sedaj so se avtobusi in taksiji spet vrnili. Spet je boljše z nevtralno tujino.
Naj v tem odstavku še omenim, da je poštna cenzura bolj in bolj stroga. Prav posebej pa je stroga cenzura v listih. Še sedaj ne izhajata komunistični list »Humanitč« in »Le soir,« ker sta pisala proti vladi im njenim ukrepom.
Govore celo, da bo zaradi zadnjih dogodko'’ komunistična stranka razpuščena.
Sirene tulijo
Dozdaj smo imeli že štirikrat leitalski alarm. Trije alarmi eo bili pomoči, eden pa dopoldne. Tedaj smo se morali z maskami poskriti po kleteh. Nič kaj ni bilo prijetno ostati v takem času po dve ali celo tri ure v hladni kleti, prebujeni iz najlepšega in prijetnega spanja. Sirene, ki jih je v samem Parizu osem, dajo signal takrat, če sovražna letala prelete francosko mejo. Do zdai se jim še ni posrečilo priti nad Pariz — navzlic vsem govoricam.
Sicer pa se je Pariz precej spremenil v leh 14 dneh. To sem bridko opazil, ko sem danes naredil sprehod, ravno 14 dni po izrečenem ulti-matuma. Po parkih ni več ljudi ko prej. ker jih je veliko odšlo na deželo ali na fronto im da ni otrok, vendar pa so polne kino dvorane, kavarn" in plesišča.
Vest o prvi vojni žrtvi
V	nobenem	vojem	poročilu, ki	je	prišlo s
fronte ni bilo sporočeno, da je kak vojak bil žrtev napada. V sobotnem »Pariš Soiru« pa sem bral tole notico:	»Prvi	Normandijec,	ki	je padel
za domovino je	kmet	Emil Neven.	star 2fl let,
kii se je poročil	točno	pred 6 tedni.«
To je bila prva vojna žrtev na francoski strani, za katero je Pariz izvedel. L B—e.
Mariborski drobiž
Katoliško uiiteli&lvo na Slomškovem grobu. Na današnji Slomškov spominski dan se je slovensko katoliško učiteljstvo, organizirano v Slomškovi družbi, s svojimi prijatelji zbralo na Slomškovem grobu na starem mestnem pokopališču. Ob desetih dopoldne jim je v Slomškovi kapelici maševal ravnatelj Tiskarne sv. Cirila in odbornik Slomškove družine g. Franc Hrastelj. Po cerkvenem opravilu so učitelji imeli v Karlinovi dvorani svoje zborovanje, na katerem je kot glavni govornik nastopil jezuit p. Laura, kri je govoril o tajni katoliškega pridobivanja. Celotna proslava Slomškovega dne je lepo potekla in je dostojno proslavila velikega vzornika slovenskih vzgojiteljev.
Lavantinskim bogoslovcem! Gospodje bogoslovci se vrnejo v knez. škof. duh. semenišče dne 2. oktobra do 18. Dne 3. oktobra se vrši duhovna obnova, 4. oktobra bo otvoritvena sv. maša in vpisovanje na Visoki bogoslovni šoli. Dne 5. okt. začetek predavanj. — Ravnateljstvo kn. šk. duh. semenišča.
Fantovski odsek Maribor I. ima danes zvečer ob osmih v prostorih na Aleksandrovi cesti št. 6 svoj letošnji prvi redni sestanek. Za člane udeležba obvezna! Dobrodošli novi člani.
Danes se prične grozdni teden. Po sklepu zveze gospodinj se prične danes grozdni teden, ki naj tudi revnejšim mariborskim družinam omogoči cenen nakup grozdja. Zveza gospodinj bo po svojih organih prodajala po nizkih cenah grozdje na Rotovškem trgu pred mestnim socialnopolitičnim uradom in na vrtu restavracije Union na Aleksandrovi cesti. Opozarjamo Mariborčane na ta grozdni teden in jim priporočamo, da pridno segajo po žlahtnem sadju.
Smrtna kosa. V Koseskega ulici 26 je umrl upokojeni višji stražnik Štefan Lestan, v Ciril Metodovi ulici pa je umrla 97 letna vdova po višjem inšpektorju drž. žeL Julijana Vesel. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje 1
Avto v mestnem parku pred polomljenim drevesom. Službujoči stražnik je snoči v mestnem parku, 8 metrov od cestišča pred polomljenim drevesom našel elegantni osebni avtomobil, last mariborskega industrijca g. Polaka. Ugotovili so, da je avto izpred kina odpeljal 25 letni delavec F. Zelenko, ki je ob aretaciji izjavil, da je hotel enkrat poizkusiti, kako se vozi z avtomobilom.
Nevaren padec po stopnjiitu. Na stopnjišču hiše Grajski trg 7 je tako nesrečno padel Ferd. Reibenschuh, da so ga nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Z vilami nad moia. 45 letna Ivana Markeševa iz Žikarcev je z vilami navalila na svojega 57-letnega moža Jožeta in mu prizadjala z njimi take poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Markeševa je izjavila, da je moža napadla zato, ker ji ni hotel dati žganja.
25-letnica bojev na Mačkovem kamenu
Belgrad, 24. sept. m. Na Mačkovem kamenu
so danes oh priliki 25 letnice velikih hojev, ki so se vodili na Mačkovem kamenu, bile velike slovesnosti. Na bojišču se je najprej izvršilo Žalno opravilo za vse padle borce za domovino. Kralja je zastopal general Svetislav Tadič, kralj, vlado pa notranji minister Stanoje Mihaldžič.
Umrla jo v uršulinskem samostanu v Ljubljani Meta Merše, ki je skoro 55 let zvesto služila samostanu. Marsikatera notranja gojenka se bo spomnila »zaikrietanke Mete«. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz uršulanskega samostana na pokopališče k .Sv. Križu. Pokoj blagi duMl
Od tu in tam
Precej slabšo grozdno letino imajo letos v Dalmaciji. Pa tudi kasneje bodo letos trgali grozdje kakor lani. V krajih okrog Splita bodo zaželi trgati konec tega meseca. Grozdje bo po napovedih strokovnjakov sicer izredno dobre kakovosti, pač pa ga bo za dobro tretjino manj kakor lansko leto. Tudi za vinsko trgovino se ne obeta prav najboljše. Vojno stanje v Evropi bo močno zavrlo prodajo dalmatinskih vin v tujino.
Silno zlo predobre letine sHt se že kaie povsod. Ko ljudje ne morejo svojega pridelka vnovčiti, pa kuhajo doma žganje. Ker je te pijače dosti, je tudi pijančevanja in pretepov dosti. V hrvat-skih in bosenskih krajih, kjer je bila letina obilna, se vrste zločini dan za dnem. V Virginmostu so se sosedje, ko so sedeli in kuhali žganje, skregali o tem, katero žganje je boljše, ali brušovec ali slivovec. Posledica je bil pretep, v katerem je padel mrtev kmet Miljanovič. Prav tako je žganje bilo krivo smrti pretepača Branka Gajiča v lstem kraju. Podobno poročajo tudi n drugih krajev f-im več ie žganja, tem več je pretepov in toliko bolj se polnijo zapori na sodiščih. Ni ga dneva, da ne bi časopisi poročali vsaj o enem zločinu, ki ga je krivo žganje.
Tudi na Donavi plovba ni več popolnoma varna. Madžarske oblasti so namreč obvestile kapitanijo rečne plovbe v Vukovarju, da se je odtrgala od donavske obale mina in zaplula s tokom reke navzdol proti Vukovarju. Madžarske oblasti so mino popisale in sporočile kapitaniji, naj opozore plovce, da bodo oprezni. Mina ima obliko dober meter dolge deske in je barvana tako, kakor je gladina reke. Po računu oblasti se mora mina nahajati nekje v bližini Vukovarja.
Gostilničarji in hotelirji na področju banovine Hrvatske so se oni dan zbrali v Zagrebu in sklenili, da bodo ustanovili svojo lastno zvezo gostinskih obratov in da bodo takoj izstopili iz osrednje zveze, katere sedež je v Belgradu. Poverjeniki vseh društev so sestavili resolucijo, v kateri razlagajo svoje težnje, ter so jo nesli pod-banu dr. Krbeku. Ustanovni občni zbor hrvaške gostinske zveze bo v kratkem.
Novih 25.000 juter plodne zemlje bo naša država razdelila vojnim prostovoljcem. To zemljo so pridobili z izsuševanjem močvirnega predela, ki ga imenujejo Pančevački kit. Kmetijski minister dr. Branko čubrilovič je v ta namen sklical več sestankov, katerih so se udeležili predstavniki ministrstva in prostovoljskih organizacij, in določili način, po katerem bodo delili zemljo. Najprej bodo razdelili prvo partijo 10.000 juter, pozneje pa še 15.000 juter. Prostovoljci, ki ne bi hoteli vzeti zemlje, pa bodo dobili protivrednost v 4 odstotnih državnih obveznicah. Prav tako bo končno odstavljeno z dnevnega reda vprašanje vojnih prostovoljcev, katerim država dolga leta ni izpolnila obljub, ki jih jim je dala.
Številno cigansko družino, ki je morila in ropala v Vojvodini, je vzelo v pretres sodišče v Petrovgradu. V Hetišu, Badaišu in Srbskem Ište-beju so bili izvršeni lani številni krvavi zločini, za katere so dognali, da jih je treba pripisati ciganski družini, ki se ja stalno selila iz Romunije v našo državo in obratno. Po dolgih preiskavah pa je postalo jasno, da so dvojni umor v Hetišu zagrešili obtoženi cigani. "Sbdišče je zato obsodilo enajst ciganov, in sicer '6nega na dosmrtno ječo, ostale pa na robijo od dvajset do Sest tet.
Ravnateljstvo za nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami in za zbiranje rezerv hrane bo začelo kmalu poslovati. Ravnateljstvo bo imelo sedež v kmetijskem ministrstvu. Finančni minister dr. Jure Sutej je odobril kredit okrog osem milijonov dinarjev, da bo ravnateljstvo moglo takoj začeti delovati.
Vse pritožbe o krivičnosti novega pravilnika za plačevanje pogovorov pri avtomatičnih telefonskih centralah zavrača ministrstvo za pošte, telegraf in telefon. Kakor znano, je ministrstvo nedavno predpisalo uredbo, s katero se spreminja sistem porabe telefonskih številk na ta način, da se odreja za vsakega naročnika določeno število pogovorov in da se bo vsak pogovor preko te meje plačeval po 50 par. Pri vsaki telefonski številki bo postavljen števec, ki bo štel pogovore. Naročniki so se začeli proti uvedbi novega načina pritoževati, češ da bodo s tem močno omejeni glede svobodne uporabe telefona. Ministrstvo pa izjavlja, da imajo skoraj vse evropske države že uveden način štetja pogovorov in da je povsod drugod pristojbina za vsak nadaljnji pogovor večja kakor pa pri nas. Uveljaviti je treba načelo, da plača več naročnine tisti, ki telefon tudi večkrat uporablja. Država ima z napeljavo vsakega telefona stroškov okrog 6000 dinarjev, letno pa velja vzdrževanje telefonske številke pri avtoma-tični centrali okrog 600 dinarjev. Številnih telefonskih pogovorov je pa tudi kriva razvada v raznih trgovinah m tudi v javnih lokalih, ki gostje zastonj uporabljajo U telefone, medtem ko ga lastnik uporablja le po nekajkrat dnevno. Ministrstvo pravi, da z novo ureditvijo tega vprašanja ne bodo prizadeti v ničemer naročniki, pač pa bodno morali sami skrbeti, da bo služil telefon tistim namenom, zaradi katerih ao ga naročili.
Svoje ženi je prerezal vrat mesarski pomočnik Franjo Gottlieb iz Šibenika. Z Barico Vuke-ličevo se je poročil pred dvanajstimi leti, poprej pa ie živel dve leti z njo v divjem zakonu. Ko si je iskal službe, je imel Gottlieb smolo. Romala sta z ženo od kraja do kraja, toda Bariča je takoj dobila svojo službo, on pa nikjer. Nazadnje se je odločil, da bo šel na delo v Nemčijo. Res je tam prebil nekaj let in stalno pisaril svoji ženi Toda odgovora ni nikoli dobil. Ko so ga iz Nemčije Pregnali, je dobil namestitev v Zagrebu. Tudi tjakaj se mu žena ni odzivala iz Šibenika, kjer je služila kot kuharica. Po nekem svojem znancu se J® Franjo zanimal zanjo. Končno pa se je odločil, da jo bo obiskal. Bariča pa ni več kazala veselja za skupnost: Gottlieba je to tako ujezilo, da je vzel britev in ji prerezal žile na vratu. S krvavo britvijo je odšel na policijsko stražnico in se prijavil, Bariča pa je tedaj ležala v brvi in umirala
Novo pogodbo glede mezd so sklenili s paro-brodnimi društvi jugoslovanski mornarji, čc bodo vozili po Sredozemskem morju v pristanišča bojujočih se držav, bodo dobili povišane mezde za celih 100%. če bodo vozili iz kake nevtralne države domov, bodo dobili enako povišico, če pa bodo vozili izven Sredozemskega morja, bodo dobili do Gibraltarja za 100%, izven Gibraltarja pa od 200 do 300 odstotkov povišane mezde.
Začetek dramske sezone v slovenskem gledališču
Anton Medved: »Kacljanar«
Ne moremo fli za današnji čas misliti primernejšega dela za začetek naše dramske sezone, kot je slovenska izvirna junaška tragedija. To je dokazala polno zasedena hiša našega dramskega gle-dališfča pri začetni predstavi v soboto, dne 23. t. m. zvečer. V dnevih, ko dogodki okrog nas kujejo zavest naše narodne skupnosti, ko smo bolj kot kdaj prej na straži za vse vrednote našega narodnega življenja, si sleherni kar želi povsod in ne nazadnje v gledališču afirmacije te skupne narodne volje, ki ▼ usodnih dneh narod prešinja in ga preraja.
Anton Medvod je tisti naš dramatik, ki je hotel dati Slovencem včliko klasično dramo. Ta njegova prizadevanja so bila sicer zapoznela, manjkalo jim je tudi prave opore v pesnikovem talentu, ali pa vsaj prilika, da bi se mogla razmahniti na visoko in široko. Ustvarjal je s plemenitim hotenjem in ob velikih vzorih, toda brez stika z življenjem na odru. Morebiti bi nam bil lahko dal našo veliko dramo. Če bi ne poznali Medveda pesnika, ki je ustvaril vsega spoštovanja vredno miselno in filozofsko liriko tedanje katoliške kulturne smeri, bi se nam zdeli nekateri utrinki v njegovih tragedijah naravnost posneti iz del njegovih velikih mojstrov. Tako pa vidimo, da si je v svoji miselni poeziji prekalil izbrušen, retorično učinkovit izraz, ki je najmočnejši element v drami klasičnega sloga.
Res je 6icer, da je narodna zavest in jugoslovanska orientacija raznih Hermanov Celjskih, Zrinjskih in Frankopanov in ne nazadnje tudi Ka-cijanarjev več kot problematična. Za tistega, ki gleda našo zgodovino trezno in brez romantično-navdušenih očal, so danes vsi ti in njim podobni možje v naši preteklosti brez tistega nimbusa, ki je vanj ovitega gledal, na primer, Medved svojega Kacijanarja. Toda Medved je hotel ustvariti slovensko junaško tragedijo in je bila osebnost Kacijanarja za to kajpak dovolj zapeljiva. In s tega stališča je treba dramo sprejeti.
Prvotna zasnova »Kacijanarjeva< (iz l. 1895) je bila izredno široka, obsegala je namreč slovesen »proslovc in dvoje petdejanskih tragedij. Pozneje, leta 1910, jo je prelil Medved v eno samo petdejansko tragedijo. Prof. jSest ie delo primerno sčrtal, nekaj prizorov združil na enotno pozori-šče in se na ta način izognil prepogostemu menjavanju pozorišča, kar bi motilo enotni učinek. Še vedno se zdita prvi dve dejanji kljub pogostemu odhajanju in prihajanju oseb premalo polni, da bi gledalca priklenili na potek igre. šele v drugi polovici se dejanje zaostri in postane zanimivo in v resnici dramatično. Brez ozira na zgodovinsko resničnost je Kacijanarjeva usoda, kot jo je hotel pokazati Medved, gotovo vredna velike tragedije v Shakespearejevem slogu. Človeku uide med igro misel večkrat k Shakespeareju in Schillerju in večkrat se mu zdi, da je čutiti Medvedov silni zagon k veličini njegovih vzornikov, pri čemer ga močno podpirajo nekatere zares klene sentence in tirade. Izven dvoma je, da je »Kaci-janarc v nekaterih prizorih močno delo, kot celota pa učinkuje vendarle bolj kot osnutek zares
velike, pretresljive tragedije, ki jo v obrisih slutimo.
Pri uprizoritvi »Kacijanarja« je bila zaposlena večina našega dramskega ansambla, dasi spel od tega večina le v epizodnih vlogah, ki jih ima Ka-cijanar na pretek. Tragični lik glavnega junaka je podal Levar z njemu lastno silo in prepriče-valnostjo, kot ju poznamo iz dolge vrste njegovih odličnih postav, ki jih je že uresničil na odru naše Drame. Njegova protagonistka in 6mrtna sovražnica Kacijanarjeva je bila Mira Danilova kot Katarina Frankopanska. Z vso prefinjenostjo stare plemiške družine se druži v Katarini lokavost in zvijačnost žensk, ki podtalno vodijo politiko in diplomacijo. Ta lik je podala Mira Danilova s svojo veliko umetnostjo. Umerjen in prisrčen je bil grof Ivan Zrinjski, ki ga je igral Jan. Prav močna in vse pozornosti vredna je bila postava grofa Nikolaja Zrinjskega, ki ga je podajal Drenovec; to je bila gotovo njegova najboljša stvaritev v zadnjem času. Ganljiva in topla je bila Kacijanarjeva žena Eliza v interpretaciji ge. Marije Vere, ki ostaja v teh vlogah slejkoprej nedosežna po globokem občutju in velikem umetniškem formatu. Prisrčna je bila Skolasta, Kacijanarjeva hči, ki je z njo Vida Juvanova spet dokazala svoj talent, ki smo ga občudovali na primer v Strind-oergovi »Labodki« lansko leto. Odločen grof Stje-pan Frankopanski je bil Skrbinšek, prepričevalen je bil Sever kot grof Tahi. Nabocka je dala z grofico Salamansko spet enega izmed svojih dovršenih likov, ki se kljub epizodnosti vtisnejo v 6pomin. Jerman je imel Čudaško vlogo služabnika Hojziča. ki .jo je kljub vsem nevarnostim srečno in izborno rešil. Markantna postava je bil zagrebški škof Erdod, ki ga je podal z njemu laslno rutino Kralj. Živahen in prepričljiv je bil Zay. ki ga je igral Lipah. Sancin se kot uradnik Dahi ni mogel prav izkazati, ker mu vloga najbrž ni ležala. Vsi ostali, Daneš kot grof Blagaj, Tiran kot. Pekri, Plut kot ban Nadažd, Novak kot Vukžinič so dali srečen okvir vsemu dejanju.
Režija prof. Šesta je bila umerjena In smotrna.
Inž. arh. Franz je oskrbel slogu igre primerno inscenacijo, ki je dobro podpirala razvoj dejanja Le v zadnjem dejanju se je zdel prostor prevelik in je tragični konec Kacijanarjev v njem 6koraj utonil.
Medvedov »Kacijanar« je dostojno začel novo gledališko sezono ter zasluži kot slovensko izvirno delo, zaradi svojih umetniških vrednot ter slovenske usmerjenosti, obilo obiska. Stopamo v jubilejno leto slovenskega gledališča, zato tudi v tem znamenju pozdravljamo »Kacijanarja« kot začetno predstavo. Umesten se nam zdi uaLrt zagrebškega gledališča, ki slavi letos 100-letnico prve hrvaške gledališke predstave. Uprizorilo bo menda v kronološkem redu vse pomembnejše hrvaške drame. Za 150-letnico prve slovenske gledališke predstave (Linhart: »Zupanova Micka«, 28. decembra 1789) bi opravila tudi nasa Drama, veliko kulturno delo. če bi fte odločila za nekaj podobnega!
»N mav čez izaro«
Koroški drobiž
laročaite Slovenski dom!
,:V Št. liju na Dravi je po dolgotrajni uučfi bolezni umrl Anton Močnik, nekdanji slovenski občinski odbornik v logaveiki občini. Pokojnik je bil vedno zveet svojemu narodu in velik ljubitelj slovenskega tiska.
Parkljevka in slinavka še vedno razsajata v selški občini. Sedaj 6e je začela širiti proti Kotu, Borovnici ir Sajdi. Kmetje se strogo držijo pred-jisov oblasti, da bi se čimprej znebili nevarne kuge.
Tudi v Selah so letos čebelarji zadovoljni ® svojimi »muhami« in pravijo, da so jim nanosile toliko medu kot že nekaj let sem ne več. Seda? so pa še posebej veseli odredbe, da bodo dobil'
sladkor za hranjenje	čebel brez	običajnih	na-
kaZILetnika 1911 in 1912 sta v celovškem okraju do konca tega meseca klicana k naborom.
Gostilničarjem je	prepovedano	med	15. m	18.
uro oddajati gostom	topla jedila,	teto velja	po
Od 12. septembra	dalje je določeno	na osebo
samo še pol kilograma mesa na teden, bamo težaki bodo mogli dobiti tudi vnaprej 1190 gramov
tedensko	...	,
V	ponedeljek in petek se v gostilnah ne sme
pripravljati mesna hrana.	.
Pri Ljubelju se je ob aretaciji ustrelil 30 letni Pavel Henze iz bivšega rajha. Prijeli so ga, ko je prekoračil mejo.
Boj oderuhom in verižnikom
Zakonska uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacij,
Ministrski svet je v skladu s postavami predpis*! uredbo z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Pod uredbo spadajo življenjske potrebščine (ljudska hrana), jedi, pijače in živinska hrana, obleka, obutev, kurivo in razsvetljava, poljedelsko orodje in sredstva, ki so potrebna ea kmetijsko proizvodnjo, pogonski material, stavbni material, stanovanja in lokali, drugi nujno potrebni predmeti, v kolikor niso v seznamu luksusnih predmetov ter material in orodje za izdelavo vseh imenovanih predmetov.
Pod določila te uredbe ne spadajo: lastni pridelki kmetov, manopolski predmeti in zdravila v lekarnah.
Prepovedano je kopičenje življenjskih potrebščin in drugega blaga, da bi ga odtegnili prometu in mu s tem povišali ceno. Za kopičenje pa se ne bo smatral nakup življenjskih potrebščin in ostalega blaga za lastno gospodinjstvo, če zaloga ne presega običajne potrebe, in tudi ne zaloge blaga p.4 nabavljalno-pro-dajnih zadrugah in njihovih zvezah, ki so nameniene za redno preskrbovanje zadrug. Prepovedano je omejevanje proizvodnje, nabave in prodaje življenjskih potrebščin pod običajnim obsegom, prav tako pa tudi postopki, ki dovedejo do dviga cen življenjskih potrebščin in drugega blaga- Kdor se pregreši proti tem določbam tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta in z denarno kaznijo do 100.000 din.
Prepovedano je večkratno prekupčevanje blaga, zaradi česar bi se mogla pospešiti verižniSta trgovina.
Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine in ostalo blago na trgih, tržiščih in sejmih zaradi prekupčevanja.
Prepovedano je kupovati od ljudi, ki prinašajo življenjske potrebščine na trg, to blago od njih že na P°tu do trga z namenom prekupčevanja.
Prepovedano je prav tako odvračanje proizvajal-CCT 'l ^fui!'b oseb od tega, da bi prinašali življenjske potrebščine na trg. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do 30 dni m denarno kaznijo do 5000 din.
Prepovedani so dogovori med izdelovalci, posrednika in prodajalci, da bi določali cene življenskim potrebščinam in ostalemu blagu.
Prepovedano je izdelovalcem, posrednikom in pro-dajalcem zahtevati aa življenjske potrebščine in ostslo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Kdor »e pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom
6	mesecev in s kaznijo do 5000 din.
V	vseh mestih, sedežih glavarstev, industrijskih središčih in naseljih z več ko 5000 prebivale; bodo v roku 10 dni po objavi te uredbe ustanovljeni odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije.
Šteli bodo 3 do 6 članov, in sicer: zastopnike upravnih oblasti/ zastopnike potrošnikov, prodajnih
zadrug, trgovcev, izdelovalcev, industrijcev, obrtnikov in stanovanjskih najemnikov. Zastopnike m njihove namestnike določajo skupine, katere “stopaj°-Članstvo v teh odborih je častno m brezplačno. Odbori bodo z oblastmi sodelovali pri izvajanju te uredbe.
Poleg kazni in zapora ter denarne kazni se lahko obsojenemu vzame vsa količina blaga, ki |e 1 predmet kazenskega poetopka v korist sklada za prehrano siromakov, pri zopetnem prestopku pa se mora blago odvzeti.
Pogojnih kazni ni.	.	,	.	. , .
Za preiskavo prekrškov in prestopkov je Pnstoma upravna oblast in policija, za 6odbo pri prestopkih pa okrajna sodišča. Postopek je nagel. Zastarale nastopi
po dveh letih.	.	.....	.	,	,
Pri ministrstvu za socialno polit*o in ljudsko zdravje bo ustanovljen sklad za prehrano siromakov kamor se bodo stekale vse denarne kazni in.denar od prodanega zaplenjenega blaga zaradi prekrškov te
"^Minister za socialno politiko dr Budisavljevič je ob razglasitvi uredbe izjavil da ,e vlada uredbo izdala, ker so ob začetku vojne neupravičeno začele skakati cene življenjskim potrebščinam tudi pn nas n so nekateri brezvestneži hoteli izkoristiti hude čase za nedovoljeno bogatenje. Zato je vlada določila hude kazn: za verižnike in špekulante, ki bi radi gospodarsko izkoriščali delovne sloje. Vlada želi da bi pri pobijanju draginje sodelovalo tudi prebivalstvo ter pomagalo uredbo vspešno uveljavljati
česa najbolj potrebujete v teh dneh?
Odgovorili boste: miru, čim manj razburjenji' in zanesljivih, nič pretiranih novic, kakor Vam jil nudi ravno naš list. Toda potrebujete še nečesi drugega: razvedrila, pozabljenja, ki Vam ga \ največji meri in trajno tudi zanimivo, napeto dobro berivo. Dober, zanimiv roman, ki ga be rete v odlomkih, Vas vsak dan sproti prestavlj; iz zmešane sedanjosti v svet fantazije, dmgač nega življenja.
Tudi mi se zavedamo te potrebe naših na ročnikov in prijateljev. Zato prinašamo podlistke ki Vam nudijo s svojo vsebino tisto, kar priča kujete in v podlistku iščete.
Zdi se nam, da že zlepa nismo našim prija teljem ustregli s čira tako. kakor jim bomo > novim romanom
»Angeli garjevih li«x.
Roman bo začel v našem listu izhajati če> kak teden dni.
Vsebina romana »Angoli garjevih lic< je za jeta iz zločinskega življenja v ameriškem mestu Toda ni to samo dramatična, zgoščeno napel;: štorija, marveč prelep prikaz o boju dobrega in zla v peklenskem gangsterskem okolju, v kate rem mlad. iz tega okolja zrasel duhovnik, trga mladino grabežljivim rokam in vabilom zločin stva. Med divjimi pustolovščinami njegovega mla dostnega tovariša razbojnika Rockyja deluje ti moderni misijonar, ki gre na lovu za dušami ' najnevarnejša zločinska gnezda, preprečuje umort v medsebojnem obračunavanju zločinskih družb naredi konec neusmiljenemu boju med polici,jr ter gangsterjem Rockyjem, ki gre nazadnje na električni stol kot bojazljivec, samo da bi prija telju-duhovniku na ljubo pred smrtjo storil dobro delo, onemogočil sebi sloves junaka, a s tem po magal rešiti tropo mladih fantičev, ki so že na usodni poti v zločinstvo.
Roman je tx>l napetih, neverjetnih prizorov pomešanih z genljivimi, pretresljivimi idilami in vzgledi možatosti. Svojevrstno delo, kakor ga niste ne brali, ne videli v filmu.
Kakor številni naši dosedanji romani (»Robin Tlood«, »Poročnik indijske brigade«, »Posledni« zapoved« itd.) je tudi roman
Angeli garjevih lic« ilustriran s slikami iz filma, narejenega po ten* romanu. Dejstvo, da je bil roman filman, daj* poroštvo, da bo to branje na višku zanimivosti, izvirnosti in barvitosti.
Obvestila
Občni zbor Umetnostnozgodovinskega dni štva v Ljubljani se bo vršil v torek, 26. t. m. ol. 5 pojx>Idne v knjižnici Narodnega muzejd v Ljub-bl jani (vhod z Bleiweisove ceste) e sledeči n dnevnim redom: 1. Nagovor predsednilka. 2. Čj. tanje zapisnika XV. občnega zbora. 3 Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. PoroSlo bln gajmka. 6. Poročilo knjižničarja. 7 Poročilo re-viizotijev. 8. Volitve novega odbora. 9. Sluča nosti. Člani in prijatelji društva vljudno va> ljeni.
Ljubljansko gledali?*«
Drama: ZaCetek ob 20.
25. sept., ponedeljek: Zaprto.
26. sept., torek: Zaprto (generalka)
27. sept., sreda:	»Hudičev	učenec«
abonma.
Premij
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 24. sept.: 12 Za boljšo voljo (ploš;> 12.45 Poročila — 18 Napovedi — ]3.2o Opoldansk
koncert Radij, orkestra — U Napovedi — 18 Zdrav b tv on a ura: Zastrupijeuja v obrtih in obratih (k. Joža Hertort) — 18.2o Odmevi i’ Koroško (plošče)
18.+0 Delo radijske postaje v prih. letu (g prof Kr Koblaj) — 19 Napovedi, poročila — 19.so Zanimivost — 19.4o Nac. ura: Naši poljedelci in radioton'ja (inž V. Veli6novič, Bgd) — 2o Komorni trio (gdč. Fr. Or nikova, gg. prof. 0. Šedlbauer tn M. Lipovšek) — 2o.4 Orkestralne točke (plošče’, — 21.13 Duet harmonik. (88- J- Jurman in I. Podobnikar) — 22 Napovedi ii poročila — 22.16 V oddih igra Radij, orkester
Torek, it sept.: 12 Mandoline in balalajke (plo Sče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.2o Opoldan ski koncert Radij, orkestra — 14 Napoved. — 18 Pc daljnjih krajih (plošče) — 18.4o Glasbeni spored na šega radia v prih. lotn (sr. dr. A. Dolinar) — 19 Na povedi, poročila — 19.3o Deset minut zabave — lfl.ii Nac. ura: Pravosodje v Srbiji pred izdajo obč. drža-zakonika (Ljnbiša Protič. Bgd) — 2o B. Smetana: Vn lenštajnov tabor, suita (plošče) — 2o.3o J. Pregeli ljubljanski Študentje, dramska igra (Clanl radij1' igral, družine) — 22 Napovedi, poročila —
Drugi programi
Ponedeljek, 28. sept.: Belgrad: 20 Violina 20.30 Cvejič poje — 21 Kom. konc. — Zagrel
20 Zbor — 20.30 Lahka gl. — 21 Kom. zbor -Bratislava: 19.35 Ibsenova Gospa z morja« — 2 Kom. konc. — 22.15 Harfa. — rraga: 19.25 Lahki gl. — 21 Ork. konc. — Sofija: 20 Simf. konc. -
21 Ital. pesmi — Ankara: 19.50 Turška gl. — 20.4T Lahka gi. — 21 Ork. konc. — 22.20 Jazz. — Beromiinster: 19.50 Ork. konc. — 21 Izseljensk; oddaja. — Bukarešta: 20 Violončelo 20.35 Romai co 21.25 Plesna gl. — Horhy: 19.30 Stara gl. —
20.15 Violina — 21 Vojaška godba — 22.15 Sol; etični konc. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 20.2' Filmska gl. — 21 Violina — 21.45 Igra — 22.1! Plesna gl. — Rim-Bari: 21 Igra in misterij — Florenca: 21.10 Izbrana gl. — Oslo: 19.30 Harnv' nika — 20.15 Večerni konc. — 21.30 Violina
22.15 Ork. konc. — Reykjavik: 20.30 Koračnic — 21.40 Vok. konc. — 22.05 Nar. gl. — 22 Komorni koncert.
Razvoj nemškega šolstva v Jugoslaviji
Po poročilih naših dnevnikov so v zadnjem času zastopniki nemške manjšine večkrat obiskali jugoslovanskega prosvetnega ministra in zahtevali od njega ustanovitev novih šol. Zaradi tega smatramo za potrebno, da našo javnost obvestimo o stanju nemških šol v Jugoslaviji.
Po podatkih za šolsko leto 1937-38 obstoji v Jugoslaviji 765 razredov z nemškim osnovnim poukom, katere obiskuje 38.209 nemških otrok. V teh razredih poučuje 724 učiteljev, od katerih je 507 Nemcev.
Nadalje se vrši pouk v nemškem jeziku v petih meščanskih šolah in to v nemški zasebni meščanski šoli v Belgradu, v proteslantovski zasebni meščanski šoli v Zagrebu, v zasebni meščanski šoli v Novem Vrbasu, v državni mešani meščanski šoli v Apatinu (trije nemški oddelki) in v državni meščanski šoli v Beli Crkvi. V preteklem šolskem letu je obiskovalo te meščanske šole 675 nemških dijakov. V teh šolah poučuje 62 učiteljev, J od katerih jih ie 15 iz nemškega rajha.
Nemci imajo zatem zasebno učiteljišče V vem Vrbasu s 95 dijaki in 14 profesorji jn £ razrede državne gimnazije v Novem Vrbasu 97 dijaki.
V	začetku letošnjega šolskega leta so bile c prte nekatere nove nemške osnovne šole. Nei, zahtevajo letos tudi popolno nemško gimnazijo
Navajamo primer, kako se razvijajo nemJ meščanske šole. V Novem Vrbasu je bila ustan< ljena nemška meščanska šola leta 1933. V prvr letu je imela 136 učencev, v drugem 161, v tr> jem 211, v četrtem 239, v petem 253, v preteklr šolskem letu pa 259.
Lep primer razvoja nemške osnovne šole ntr' nemška šola v Rumi: letoe se je vpisalo van 947 nemških otrok. Sola ima 18 oddelkov in 7
nemških učiteljev.
(Po »Ravnopravnos!
Tekme v slovenske-hrvaški ligi:
Tekma Ljubljana : Slavija (Varaždin) prekinjena
pri stanju 3:3
Slovenski in hrvaški nogometni klubi bodo zavzeli
skupno stališče do JHZ
Ob 16.15 sta sc na igrišču SK Ljubljane predstavili enajstorici SK Slavije iz Varaždina in domačinov.
SK Slavija je nastopila v sledeči postavi: Švajg-hofer, Levačič, Gušič, Cul, Ivančič, Stare, Orel, Vojie-hovski, Novak, Martinovič, Solerti.
Ljubljana:	Lindtner, Ccgler, Jerman, Vodišek,
Šercer, Boncelj, Lah, Pupo, Grintal, Presingcr, Jež 1.
Tekmo bi moral sodit: zagrebški sodnik Jirasek, ki se je seveda tudi pojavil na igrišču in začel piskati s piščalko.
Začetni udarec imajo gostje, ki se kar hitro znajdejo pred ljubljanskim golom. Že spočetka je videti, da bodo Varaždinci vbo igro naravnavali proti levemu krilu, kjer je bil hitri in odlični Solerli. Varaždinci so vse oddajali na levo krilo in ni minilo dolgo, pa so svoj uspeh s te strani tudi dosegli. V ne preveč nevarnem položaju je Jerman poslal žogo v kot. Kot je lepo streljal Solerti in iz gneče je Vojtehovski poslal žogo v Lindtnerjev prostor. Varaždinci so že v 5 m.n. vodili z 1:0. Naši pogruntajo, da bo boljše v napadu malo zamenjati. Presinger se na levi zvezi ni prav niašel in zato sta zamenjala z Lahom. Rošada je bila, kakor se je pozneje izkazalo, pravilna. Presinger ie dal na krilu danes gotovo boljšo partijo kot b' jo dal na zvezi. Tekma je živa in ostra, vendar v lepih mejah taimessc. Tempo je bil tako oster, da je b;P> gotovo, Ja ga igralci ne bodo vzdržali do konca. Varaždinci :majo še vedno prvo besedo in v 10. minu'. ie Lindtnerju lepo pomagala prečka. Bogve, ali b' držal žogo, če bi šla 10 cm bolj na desno. Kmalu za tem ima Grintal lepo priliko, toda žoga gre preko gola V 20. minuti napravi levi branilec Gušič v šestaa stcrcu roko. Sodnik prisodi llmetrovko, k: jo Pupo ne zgreši 'in izravna rezultat na 1:1. Varaždince enajstka ne zmoti in že minuto nato Solerti uide po krilu in lepo centrira. Novak je na mestu, Lindtner sicer brani, toda sodnik pokaže na sredo, češ da je Lindtner padel z žogo že preko golove črte. Varaždinci vodijo z 2cl. Igralci Ljubljane so se po tem nasprotnikovem uspehu malo prebudili in začeli pritiskati, uspeha pa kljub temu ni bilo pravega. Naši igralci netočno oddajajo, medlo startajo in ne kažejo prave borbenosti. Nekai lepih strelov na gol Varaždincev pa prestreže tudi njihov zelo dober golman. Gledalci pa začenjajo že opažati da sodnik Jirasek ni bogve kako siguren. Mnogo njegovih odločitev je bilo nemogočih. Ko sodnik to vidi, začne postajati še nervoznejši. Ljubljančani po pravici protestirajo proti sodniku, vendar igra sama še ne trpi. Igra valovi od enega gola do drugega, Ljubljana se je začela otresati klešč Varaždincev. V 43. minuti prvega polčasa je ta uspeh kronan. Lep predložek Presingerja zagrabi Grintal v nelahkem položaju in ga s krasnim strelom — kot v nekdanjih dneh — neubranljivo pošlje tik pod prečko v gol. Rezultat je 2:2.
S tem rezultatom gredo igralci tudi na 10 minutni počitek Slavija je od lani, ko smo jo videli, napredovala, čeprav je izgubila svojega golgeterja Pavletiča. Varaždinci naglo in preprosto osvajajo teren z igro dolgih pasov. Zlasti so pošiljali v ogenj svoje izborno levo krilo Solertija, ki je vidno najboljši mož v napadu. V ožji brambi se je zlasti izkazal dobri golman. Naša Ljubljana se v prvem polčasu ni prav znašla. Mnogo je bilo krivo slabo dodajanje žog in prepozen in premedel start. Poleg tega pa je igro še močno komplicirala. Vsi gledalci pa so prepričani, da smemo v drugem polčasu pričakoviti več od naših igralcev. 1 " Drugi polčas je to našo domnevo tud: pot-dil. Ljubljana" je začela silovito in neprestano napadati.
Razlika od prvega polčasa je bila stoodstotna. Že v tretji minuti doseže na Presingerjev predložek Lah neubranljiv gol in s tem vodstvo 3:2. Ljubljana neprestano napada, pred golom Varaždincev je nešteto lepih prilik, ki jih domač: zastreljajo ali za zaradi mečkanja zapravijo. Ljubljana ima sedaj igro popolnoma v svojih rokah. Prvih 20 minut Varaždinci sploh niso prišli na polje Ljubljane. Oba branilca Ljubljane sta vsak napad odvrnila že na sredi igrišča. Igra naših je sijajna in gledalci vsak trenutek pričakujejo še četrti gol. Toda kolikor boljša je Ljubljana, toliko slabši |e sodnik. Njegovih odločitev nihče ne razume, sodi očitno v škodo Ljubljane. Ljudje ostro protestirajo proti sodnikovim odločitvam, ki je sploh nemogoč. Igralci, zlasti pa gostje, si dovoljujejo vedno več, ker čutijo pri sodniku zaslombo. Lepa igra začenja postajati nelepa in naši vračajo milo za drago V enem takih trenutkov je Cegler nrav po nepotrebnem zaustavil Solertija z roko. Prosti strel Solertija ujame Novak in pošlje žogo z glavo v 25. min. mimo Lindtnerja v mrežo. Gol po poteku igre ni bil prav nič potreben, toda stanje je 3 :3.
Ljubljana kljub temu ne klone, dasi njeni napadi niso več tako siloviti, kakor prvih 20 minut. V 27. minuti se spet izkaže Lindtner, ra tudi njegov vis-e-vis ima večkrat priliko pokazati svoje znanje.
Nastop tretje enajstorice
Končno pa se je pokazala posledica nemogočega sojenja sodnika Jiraseka. Lah je v šeetnajstcrcu pred varaždinskim: vrati — četrti gol visi v zraku — in dve sigurni piki. Toda varaždinska obramba Laha nesramno podre na tla. Vse se ozre na sodnika in nemo čaka odločitve, celo Varaždinci čakajo pravične kazni. Toda sodnik je golmanu zamahnil, češ saj se ni nič zgodilo. V gledalcih zavre kri. Ta stoodstotna napačna in krivična odločitev izbije sodu dno. Ljudje ob ograji na Tyrševi cesti, ki so ta grd laul videli prav od blizu, so vdrli na igrišče. Igralci so sodnika zaščitili, da bi se mu kaj ne pripetilo. Igrišče je bilo naenkrat preplavljeno gledalcev. Sedaj pa se pojavi tretja — neprijavljena — enajstoriea ter začela ljudi na zelo brezobziren način razganjati, dasi to prav gotovo ni bilo potrebno. Igralci varaždinske Slavije so nato s svojim sodnikom odšli v kabine. Ob odhodu sodnika in igralcev je nastalo veliko negodovanje gledalcev. Tretja enajstoriea v dolgih črnih hlačali je začela izvajati na igrišču in pred tribuno svoje stra-tegične vaje, ki so ljudi še bolj zdivjale. Začelo je govoriti kamenje in vse, kar je komu prišlo pod roke. Tako je med drugimi tudi neka pirovska steklenica zadela 6voj pravi cilj. Eden članov tretje nogometne enajstorice je bil naenkrat oblit s krvjo. Ob nastopu tretje enajstorice smo videli prizore, ki jih nikakor ne moremo imenovati lepa in lair borba enega prolivnika proti drugemu, ampak čisto drugače. Ljudje so upravičeno obsojali to nasilno in grdo početje. Igralci Ljubljane so ostali na igrišču še kakih 10 minut, pa so jih prišli poklicat, češ da je sodnik tekmo dokončno predčasno zaključil.
Tako 60 je torej danes nehala v Ljubljani peta ligaška tekma v hrvaško-slovenski ligi. Tekma bo imela svoj zaključek pred zeleno mizo. Takrat pa, ko bodo o tej tekmi razpravljali, naj vedo, da je vse te nerede zakrivil sodnik, ki ni samo brez vsakega i potrebnega znanja za sojenje nogometnih tekem, ampak je bil tudi pristranski.
Ljubljana, 24. septembra.
Danes dopoldne je bila 6eja koalicijskega odbora slovenskih in hrvaških nogometnih klubov, katere namen je bila določitev stališča, ki ga slovenski in hrvaški klubi morajo zavzeti do številnih vprašanj v jugoslovanskem nogometu. Od strani hrvaških klubov sta se seje udeležila predsednik Hrvatske športne 6loge dr. Ivo Kraljevič ter Ivo Šuste, za slovenske klube pa predsednik nogometne pozveze v Ljubljani dr. Janko K6stl in dr. Dinko Buljevič.
Razen z upravnimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, so se na seji bavili tudi z vprašanjem skupnega stališča do današniega stanja v nogometnem športu. V celoti je prišla do izraza soglasnost glede V6eh nogometnih vprašanj v Jugoslaviji in o načinih
ter potih, po katerih naj bi se izpeljala preosnova vrhovne nogometne institucije. Prav tako so si bili delegati soglasni glede udeležbe slovenskih in hrvaških nogometnih klubov na občnem zboru Jugoslovanske nogometne zveze, ki bo v Belgradu 1. oktobra. Sploh ga ni bilo vprašanja, kjer bi se naziranja obeh skupin nogometnih klubov razlikovala.
Soglasno so ugotovili, da je treba vprašanje pre-osnove Jugoslovanske nogometne zveze rešiti čim prej. Koalicijski odbor slovenskih io hrvaških klubov bo dal v tem pogledu še posebne predloge, da bi se to vprašanje moglo rešiti čim bolj pravilno in čim hitreje. Prevladovalo je prepričanje, da bi se vprašanje pre-osnove JNZ moglo izvesti zelo hitro, če bi bilo na drugi strani dovolj dobre volje in dejanskega razumevanja.
Plavači so se za letos poslovili
Danes popoldne so ljubljanske gimnazije priredile na kopališču Ilirije prvenstvo srednjih Sol. Za to zadnjo letošnjo plavalno prireditev je vladalo precejšnje zanimanje in se je na kopališču zbralo innogo 6taršev, onih, ki so tekmovali, in pa prijateljev plavalnega športa, ki so letos v Ljubljani videli tako malo plavalnih prireditev.
V moškem tekmovanju se je izkazalo, da ima
1. drž. realna gimnazija v Ljubljani najboljše pla-vače. Pri ženskah pa je daleč prednjačila mestna ženska realna gimnazija. Rezultati tekmovanja so:
50 m prosto moški: 1. Pelkan (I. drž.) 28.2;
2. Ldser (ki. gimn.) 30.2; 3. Hudnik (III. drž. g.) 30.2.
100 m prsno moški: 1. Hercog (III. drž. g.) 1:28; 2. Kakič (ki. g.) 1:28.8; 3. Brozovič (I. drž. g.) 1:33.4.
50 m prosto dekleta: 1. Vidmar (mest. ž. g.) 39.2; 2. Berjak (m. ž. g.) 41.4; 3. Vesner (m. ž. g.) 53.3.
50 m prosto nižješolke: 1. Jovanovič (III. drž. g.) 35 8; 2. Modic (I. drž. g.) 41; 3. Peric« (III. drž. g.) 41.1.
100 m hrbtno moški: 1. Peklan (I. drž. gim.) 1:22.2; 2. Grašek (ki. g.) 1:23.8; 3. Bohiajc (I. drž. g.) 1:32.8.
100 m prsno dekleta: 1- Verner (m. ž. g.) 1:37.8; 2. Ledi )kl. g.) 1:48; 3. Knez (ki. g.) 2:00.7.
Mešana štafeta 3\100 m: I. drž. realna gimn. 4:08.1; 2. Klasična gimn. 4:08.2; 3. III. državna realna gimn. 4:26.9.
100 m prsno nižješolci: Perles, Modic, Kerse* van diskvalificirani, Prešeren 2:00.5.
Štafeta 4x50 m prosto: I. drž. gimn. 2:06; 2. III. drž gimn. 2:08.2; 3. Klasična gimn. 2:07.9.
Končno stanje točk. moški: 1. I. drž. realna
fimn. 132 točk; 2. III. drž. realna gimn. 83 točk;
. Klasična gimn. 50 točk.
2enske: 1. Mestna žen. gimn. 67 točk; 2. Klasična gimn. 32 točk.
Po plavalnih tožkah je bila še water polo tekma med reprezentancama I. drž. ralne gimn. in III. drž. real. gimn. Reprezentanca I. drz. gimn. je dopoldne po lepi ig-i že porazila svoje tovariše iz klasične gimnazije z rezultatom 3:1 (0:0) in se je tako plasirala za finalno borbo. Tudi proti svojim tovarišem iz III. drž. gimn. so bili uspešni. Premagali so jih z 4:0. Precej ostro tekmo je dobro sodil Vrankar. Po končanih tekmah je bila razdelitev treh pokalov. Zmagovalno moštvo I. drž. realne gimn. je prejelo pokal, ki g® j® P<>-klonija Ilirija. Zmagovalke v ženskih disciplinah, študentke ljubljanskega liceja, so dobile pokal Ljubljanske plavalne podzveze, prav tako pa je dobila I. drž. real. gimn. pokal plavalne zveze za prvenstvo v waterpolu.
Atletska prireditev SK Planine na Stadionu
HAŠK : Hajduk 3:1 (I: I)
Zagreb, 24 septembra. Pred 3000 gledalci je bila danes nogometna tekma med starima rivaloma Iiaškom in Hajdukom. V prvem polčasu je Hajduk prevladoval, ker je v prvi minuti dosegel vodstvo po Rafaneliju.
V 30. minuti je uspelo napadalcu Haška Duhu zaradi nesporazuma branilcev Hajduka doseči izenačenje. V drugem polčasu se je 6lika spremenila. Hajduk, ki je v prvem polčasu forsiral hitro igro, je očividno omagaj ter je bil ves drugi polčas odigran v premoči Haška. Le svoji dobri ohrambi se imajo gostje zahvaliti, da rezultat ni bil večji. Gole v drugem polčasu sta zabila za Hašk Hitrec in Medarič. V tem polčasu je bila igra v nekaterih trenutkih zelo ostra ter je imel sodnik Mrdjen iz Ljubljane mnogo opraviti, da je nasprotnike pomiril. Sodil pa je na zadovoljstvo vseh.
Split : Gradjanski 0 s 0
Split, 24 septembra. Rezultat predstavlja veliko presenečenje Gradjanskega, ki je bil v kompletni postavi velik favorit današnjega dne. V prvem polčasu je sicer prevladoval, vendar je dobri obrambi Splita uspelo obdržati mrežo nedotaknjeno. Vratar Splita Duplančič je bil junak dneva. V drugem polčasu se je SpUt povlekel iz obrambe teT večkrat ogrožal vrata Gradjanskega. Zastrelil pa je nesrečno enajstmetrovko.
SAŠK.: Slavija (0.) 3:3 (0:1)
Sarajevo, 24. septembra. Osiješka Slavija je že vodila s 3:1, nato pa je popustila. Tekmi je prisostvovalo 1200 gledalcev. .
TABELA HRVAŠK-SLOVENSKE LIGE
Gradjanski Hašk Sašk Hajduk Concordia Slavija (Osijek)
Bačka Split
Ljubljana
Slavija (Varaždin) 5
Rezultati tekem v srbski ligi: Novi Sad: BSK : Vojvodina 5 :3
BSK je nastopil s kompletnim moštvom. Vojvodina je Igrala v prvem polčasu podrejeno vlogo, v drugem polčasu pa se je nepričakovano popravila ter ji je uspelo BSK potisniti za trenutek v obrambo. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev.
Subotica: 2AK : Zemun 7 :1
Zemun je moral nastopiti s pomlajenim moštvom, ki ni bilo kos dobro razpoloženim Železničarjem. Subotiški Železničarji eo tekmo zasluženo dobili, čeprav je bil rezultat nekoliko previsok. Sodil je Svetislav Popovič iz Petrovgrada.
Skoplje: Gradjanski : BASK 2 :1
Bask je bil današnji favorit, a je moral nastopiti z več rezervami. To ga je stalo tudi obe
točki.
Belgrad: Jugoslavija : Bata 3 :0
5	4	1	0	20:0	9
5	4	0	1	17:8	8
5	3	2	0	10:7	8
5	2	1	2	12:8	5
5	2	1	2	10:13	5
5	1	2	2	12:19	4
5	2	0	3	8:16	4
5	1	1	8	4:9	3
5	0	2	3	7:17	2
5	0	2	3	4:8	2
Tekme za prvenstvo LNP Jadran : Reka 2 :0
Lepa, živahna in fair dgTa, ki 6ta jo danes dala oba moštva Jadrana in Reke, je na precejšno število gledalcev napravila najlepši vtis. Igra je bida, lahko rečemo povsem izenačena in ni imel Jadran v polju nikake izrazite premoči, kakor bi to kanal rezultat Reka .je imela sicer nekaj lepih priložnosti pred Jadramovim golom, toda sreče prav gotovo ni imela. Končni rezultat je bil postavljen šele v drugem polčasu. Lep podvig je s svojim golom napravilo levo krilo Jadrana, ki se sicer ni posebno izkazal z igro v polju. Toda gol ki ga jo dal, je bil mojstrsko delo. ki se le redko komu posreči. Mož je žogo kakih 5 metrov od gola skoro popolnoma na aut liniji tako lepo zaokTenil, da se je žoga znašla v golu in sicer čisto v levem kotu gola. Drugi gol pa bi moral golman Reke s primemo pazljivostjo ubraniti. Svojo napako je hotel sicer popraviti toda prav za prav dva Jadranova napadalca sta bila na mestu in potisnila žogo v mrežo
Lepo delo je imel bodnik g. Lukežič. ki je zamenjal Macoralija.
Kranj : Svoboda 2 : 2
Proti koncu drugega polčasa se je že »delo, da bodo Kranjčani odnesli spet obe točki ie Ljubljane. Skoraj tik pred koncem ■ je še vodil Kranj z 2 : 1. Malo pred koncem pa je desni napadalec Svobode Slamberger, prost strel s tako silo in tako precizno prestregel in naravnal v levi kot gola Kranjčanov, da Starcu ni preostalo nič drugega, kot samo izvleči žogo iz mreže. Gol je bil izredno lep. Med vnetimi podžigači Svobode, ki v svojem podžiganju ne izbirajo preveč izrazov, je nastalo veliko navdušenje. K tej stvari bi se pripomuilo, da je skrajno nedostojno (najmilejši izrazi) da morajo gledalci, ki sede na tribuni, poslušati najizbranejše cvetke te »srbohrvaškega riječnikac. Odgovorni ljudje naj pri klubih skušajo slične stvari onemogočiti. Rezultat igre odgovarja popolnoma poteku igre. V prvem polčasu je na igrišču imela Svoboda malo več besede, v drugem polčasu pa so bili Kranj, čani boljši.
Sodnik g. Deržaj je imel igro ves čas popolnoma v rokah in je bil zlasti v presojanju favlov zelo rigorozen. Bilo pa je potrebno.
Mars : Hermes 2:1 (2:0)
Ni šlo, pa ni šlo, čeprav so si Hermeaani prizadevali na vse načine, da bi veaj izenačili. Gotovo bi po lepi in požrtvovalni igri zaslužili, da bi to dosegli. Dočim je Hermes skozi vso igro res igral, se je Mars omejil samo na napade od časa do časa in mu je uspelo odnesti točko. Velika napaka Hennežanov je bila, ker niso imeli nobenega strelca, da bi znal s trudom ustvarjene akcije spremeniti v gol. Precej prilik so na ta način zamuditi. Nasprotno, pa je Mars znal izkoristiti vse in ima tudi dobre strelce.
Takoj v začetku igre je Hermes lepo prodrl tn streljal, pa je žoga ostala v rokah vratarja. Igralo se je največ na strani Marsa. Potem pa eo Marsovci prodrli in poslali proti koncu prve-
Sobotni irt današnji miting SK Planine nam je pokazal, da ima Planina izredno veliko število mladih in talentiranih atletov. Na Stadionu je bilo ves čas silno živo, včeraj še mogoče bolj kot danes. Tekmovali so tekmovalci vseh starosti in v vseh disciplinah: juniorji B do 16 let, juniorji C do 18 let, omladinci do 20 let in še seniorji. Tako je bilo v skoku v daljavo 26 tekmovalcev, v metu diska 27 tekmovalcev, v teku na 200 m 15 tekmovalcev in tako dalje. Zasedba tekmovalcev je bila torej zelo velika, in ta nam daje tudi največje upe za bodočnost. Atletika pri nas ne bo propadla, samo če se bo kdo brigal zanjo. Atletov je mnogo in tudi mnogo veseli« imajo Zlasti je razveseljivo veliko zanimanje za discipline metov, torej panogo, v kateri Slovenci dosedaj nismo dosti pomenili z nekaterimi zelo redk-imi izjemami.
Približno ista slika je z gledalci. Vedno in vedno prihajajo na atletske mitinge samo mladi ljudje, po večini srednješolci. Starejših gledalcev ne pripraviš na igrišče, če se ne obeta senzacija, čeprav so bile borbe v soboto in danes prav lepe. Zato se nam zdi tudi nespametno delati za mitinge reklamo z blestečimi imeni teh in onih prvenstvenih tekmovalcev, ki bodo nastopili in ki jih potem ni, čeprav je prireditelj že vnaprej lahko vedel, da ne bodo prišli. Taka bučna reklama več škoduje kot pa koristi in pa tudi potrebna ni.
Končno je izostala tudi napovedana rušitev državnega rekorda v metu kopja. Mausar Darko je nedvomno odličen metalec kopja in ne dvomimo, da se mu bo enkrat posrečilo rušiti drž. rekord v metu kopja, saj nam je znano, da je v treningu že večkrat vrgel dalj kot 61.57 m. Toda pod takimi okoliščinami kot je metal kopje Mauser, se mu to ni moglo posrečiti. Prepričani Pmo, da bi se to tudi ne posrečilo nobenemu, ki bi bil še mnogo bolj prepričan v svoj uspeh.
Rezultati	današnjega	dopoldanskega mitinga
so sledeči:
Met krogle:
Seniorji: 1. Klinar (Planina) 12.22 m; 2. Kosec (Primorje) 11.50 m; 3. Kajfež (Prim.) 11.47 m.
Mladina:	1.	Merala	(Pl) 11.29 m;	2. Košer
(Ilirija) 11.12 m; 8. Pirc (Pr) 10.18 m.
Juniorji C: 1. Klinar (Pl) 12-00 m; 2. Sodnik (II) 11.91 m; 3. Zgalin (Pl) 10.68 m.
Juniorji B: 1. Merala (Pl) 13.04 m; 2. Rus (Pl) 12.32 m; 8. Erman (Pl) 11.77 m.
Triskok
Seniorji:	1.	Smolej	(Pl) 12.96 m.
Mladina:	1.	Pirc (Pr) 11.75 m; 2.	Kompare
(Pl) 11.62 m; 3. Jevšnik (Pl) 10.88 m.
Juniorji C: 1. Končar (Litija) 12.09 m; 2. Zgalin (Pl) 11.78 m; 3. Medja (Bratstvo) 11.63 m.
Tek na 400 metrov Seniorji: Skušek (Pr) 51.9, Pohar (Bratstvo)
Mladina: Kolarič (Maraton) 54.2, Jurca (Pr)
56.1.
ga polčasa žogo dvakrat v naapTateiikovo mrežo kar eden za drugim, da se žoga še oddahniti ni utegnila. V drugem polčasu se je igralo izmenoma in Hermežani nieo nič popustili. Proti koncu igre se jim je posrečilo, da eo i* kota poslali žogo y mrežo in kmalu nato bi iz podobnega položaja kmalu nastalo še eno darilo Čim pa je žoga začutila Hermežanovo nogo, jo je pustila vsaka volja, da bi šla v mrežo. To je bila izrazita smola 1
Ig:a je potekal« mirno ln fair. Sodnik gosp. Skalar je bdi prav dober, samo do rok je kazal prejšnje spoštovanje.
*
Italijanski nogomet
Run, 24. septembra. Pri današnjih nogometnih tekmah za italijansko prvenstvo so bili rezultati ti-le: Genov« : Bari 3:1, Lado : Torino 1:1, Novara : Milano ld), Bologna : Triestina 2:0, Juventus : Roma 1:1, Venezia : Ambrosiana 2:1, Napoli : Liguria 3:2.
Prvenstvo II. razreda:
Moste : Adrija 10:1
Grafika : Slavija 3:1
Korotan : Mladika 4:3.
Prvenstvo juniorjev
Mars : Jadran 7:3
Ljubljana : Moste 7 K)
Slavija : Reka 7:0
Svoboda : Hermes 2:2
56.4.
Tek 1500 metrov
Seniorji: Tavčar (Pr) 4:33.
Mladina: Schmiederer (Rapid) 4:19, Kien (Pr) 4:25.4.
Juniorji O: Potočnik (Pl) 4-28. MeguSar (II) 4:43, Podlipee (II) 4:48.
Tek na 100 metrov
Mladina: Klinar (Pl) 11.8, Jevšnik (Pl) 12-4, Kompare (Pl) 12.8-
Juniorji B: Jenko (II) 13.3, Perot (Pl) 13.4, Megušar (II) 13.5.
Juniorji C: Medija (Br) 12.1, Marinc (Pr) 12.2, Sodnik (II) 12.3.
Met kopja
Seniorji: 1. Kajfež (Pr) 4280 m; 2. Klinar (Pl) 4185 m; 8. Kosec (Pr.)
Mladina: 1. Pirc (Pr) 42.08 m, 2. Markež (Pl)- 31.03 m; 3. Kompare (Pl) 30.75 m.
Juniorji C: 1. Sodnik (Pr) 3885 m, 2. Marinc (Pr) 33.10; 3. Klinar (Pl) 32.30 m.
Juniorji B: 1. Remec (Pl) 44.80 m; 2. Rus (Pl) 34.30 m; 3. Roban (Pr) 33.93 m.
Skok * palico
Seniorji:	Gašperšič (Pr) 320 cm, Županči*
(Pl) 300 cm.
Juniorji B:	Milanovič (II) 290 cm, Erman
(Pl) 270 cm.
Juniorji C: Klinar (Pl) 260 cm, Žgalin (Pl) 250 cm.
Mladina: Bratovž (II) 320 cm.
Tekme so se danes dopoldne precej zavlekle, ker je bilo na igrišču premalo sodnikov. SK Planini pa na lepi prireditvi čestitamo.
Lahkoatletske tekme v Zagreba
Zagreb, 24 septembra.
Včeraj so bjle v Zagrebu lahkoatletske tekme, ki jih je priredil Hašk. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Met kladiva: 1. Majetič 41.56, 2. dT. Frič, 3. dr. Manojlovič.
Met diska, helen. stil: 1- dr. Narančič, 34.66,
2. Obradovič; 3. Manojlovič.
Met diska, navadni stil: 1. čurčič 43.30 ; 2. Manojlovič.
Tek 3000 m: 1- Hornik (Marotan) 9:30.6; Kotnik Jože je hotel rušiti državni rekord, ker je pa po preteku prve polovice proge sprevidel, da je porabil preveč časa, je odstopil.
Met krogle: 1. Narančič 13:38; 2. Novakovič;
3. Obradovič.
Kolesarsko prvenstvo banovine Hrvatske
Zagreb, 24. septembra.
Tukai je bilo danes prvo tekmovanje za kolesarsko prvenstvo banovine Hrvatske. Tekma je bila na 100 km dolgi progi od Zagreba do Zelenjaka in nazaj. Tek®9vyl° i® P dirkačev, od katerih so morali trije odstopiti zaradi poškodb na kolesih. Prvi je prispel na cilj Slovenec P r o s i n e k ; član zagrebškega Gradjanskega, v času 3.06.45 s povprečno hitrostjo 32.4 km na uro. Drugi je bil Grgec Stjepan, tretji Fiket.
POZORI
Z uspehom zdravim na kateri koli način pokvarjene nohte in odstranjujem kurja očesa brez krvi in bolečin v kopališču hotela >Slon<. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi že več let uspešno izvrševal. Priporoča se DEKANIC.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj: ini- Jo!« Sodja. — ITrednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračam«.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ohca &