RAZVOJ ZEMLJIŠKE IN HIŠNE POSESTI V KRAKOVEM VLADO VALENCIC V Zgodovini trnovske župnije je Vrhovnik posvetil tudi v gospodarsko preteklost Kra- kovega, ki je menda že od svojega nastanka najbolj svojevrstna naselbina v Ljubljani. Več stoletij sta bila ribištvo in vrtnarstvo značilna za krakovsko gospodarsko življenje; vrtnarstvo je ostalo pomembno še do današ- njih dni. Gospodarska usmerjenost tega pred- mestnega naselja in struktura zemljiške ter hišne posesti sta bili v mnogočem v medse- bojni odvisnosti. Mislim, da ne bo odveč Vr- I hovnikovi podobi krakovske preteklosti do- i dati o tem nekaj podatkov. I. i Mogoče so najstarejše ohranjene vesti o; krakovskih zemljiščih listine iz let 1271, 1277 j in 1280, ki je z njimi nemški viteški red prido- bil kmetije in njive ob Gradaščici ter pred Gradiščem.^ Ta zemljišča so bila verjetno na Mirju ter naprej ob Gradaščici navzgor, kjer je imel križevniški red do polpreteklega časa i svojo zemljiško posest. O zemljišču, kjer stoji, naselje Krakovo, pa imamo najstarejše podat- ke v urbarju posesti nemškega viteškega reda iz leta 1490; nemški viteški red je bil namreč zemljiški gospod Krakovega. V urbarju je naselje razdeljeno na dva dela, spodnjo in zgornjo stran. Spodnja stran je imela 16 dom- cev ali voštatov s 15 vrtovi, zgornja pa 23 domcev z enakim številom vrtov.- Glede na ^ večje število domcev in vrtov mislim, da je j zgornja stran zajela jedro naselja, tj. današ-, nje Kladezno, Rečno, Gradaško ter delno Vrt- i no ulico in Krakovski nasip. Na spodnji stra- i ni, ki je bila manjši del naselja, pa bi bili \ domoi in vrtovi ob današnji Krakovski ulici \ ter na dolnjem koncu Vrtne ulice. Tako raz- : ločevanje ustreza tudi toku Ljubljanice. Ra- ^ zen tega navaja urbar na zgornji strani 5 podložnikov s priimkom Ribič (Vischer), na spodnji strani pa le enega. To označevanje ; kaže, da so se ukvarjali z ribištvom; verjet- j neje pa je, da so bili ribiči naseljeni bliže ! Ljubljanici in Gradaščici, zato jih najdemo na : zgornji strani Krakovega.' Po urbarju iz 1490 : so bili za Krakovo tedaj značilni predvsem : vrtovi, ki so bili z eno izjemo, združeni z ■ vsemi domci, ribiči so bili šele v drugi vrsti. : Nemški viteški red je tedaj imel podložnike i še v mestu v Križevniški ulici in na Bregu ! ter je tudi med njimi bilo nekaj ribičev. i Naslednji podatki o zemljiški in hišni po- i sesti v Krakovem, ki so na razpolago, so šele ; iz srede 18. stol. Tedaj iso za davčne namene j po zemljiških gospostvih popisali vsa zemlji- i šča in njihov odnos. V vasi Krakovo je ko- : menda nemškega viteškega reda izkazala 78 : posestnikov, ki so imeli obdavčljive, njej pod- i ložne hiše in vrtove. Domce, kajže ali hišice • je imelo 77 posestnikov, eden je imel le vrt. Vrtov je bUo 70, pri šestih je pripomba, da so \ nepomembni; brez vrta je bilo 8 kajž, od teh je bilo šest postavljenih na tujem svetu. Zemljiških lastnikov je bilo torej 72.* Vrtovi so bili različnega obsega. Obseg vr- tov je bil izražen s količino rži, ki je bila po- 1. Krakovo okrog leta 1660 (Valvasorjeva slika Ljubljane) 82 2. Hiša z gospodarskim poslopjem Krakovska ulica 23 (načrt iz leta 1822, MALj, Fasc. K 22, 15/10) trebna za posejanje prizadete površine. V ispi- sih sta dva seznama, ki navajata obseg vrtov. Po prvem seznamu iSo vrtovi imeli skupen ob- seg za 12 1/4 mernika posevka rži, po drugem seznamu za približno 6 mernikov. Količino potrebnega semena so torej ob raznih prili- kah različno ocenjevali. Oba seznama pa ka- žeta, da so se vrtovi po površini precej raz- likovali. Po prvem seznamu je bilo za naj- manjše vrtove potrebno 1/32 in za največje 3/4 mernika semena, drugi seznam pa je na- vajal za najmanjšo vrtno površino 1/128 in za največjo 1/4 mernika semena.^ Zemlja krakovskih vrtov je bila ocenjena kot dobra. Na vrtovih so pridelovali razno zelenjavo, ki so jo prodajali v mestu.^ Razen enega po morali vsi krakovski zem- ljiški posestniki opravljati komendi nemške- ga viteškega reda ročno tlako, ki se je gibala od najmanj 4 do največ 30 dni v letu. Največ podložnikov, in sicer 43, je bilo dolžnih opravljati 20 dni tlake, 20 podložnikov pa po 10 dni. V primeru potrebe so morali krakov- ski posestniki kidati sneg pred 'komendskim poslopjem.' Kot denarne dajatve iso bili v napovediii rustikalnih zemljišč navedeni davek in prav- da (Steuer und Zins) ter kontribucija. Dav- ka in pravde so plačevali od 24 krajcarjev ter 1 denarič do 2 goldinarja 14 krajcarjev; 59 podložnikov je plačevalo zneske od 1 do 2 gld. Kontribucija se je gibala od 30 kr do 4 gld; 54 podložnikov je plačevalo po 2 gld. Značilna dajatev 72 krakovskih posestnikov komendi so bile ribe; vsak je moral dajati 3 libre (1.38 kg).« Pri denarnih in drugih dajatvah in pri tla- ki je bila obremenitev podložnikov precej enakomerna, velika večina je plačevala da- jatve in opravljala tlako približno v isti vi- šini. To kaže, da v gospodarskih razmerah krakovskih podložnikov ni bilo veliko razlik. Krakovčani, čeprav komendski podložniki, so imeli pravico do uporabe mestnih skup- nih zemljišč. V Mestnem logu so imeli pra- vico do paše, na travnikih med Iščico in Me- stnim logom pa pravico do košnje. To kaže, da so v Krakovem imeli tudi živino. Ob pro- daji Mestnega loga leta, 1757 je 51 Krakovča- nov izdražilo 53 deležev, ki so bili široki 15 in dolgi 395 sežnjev (seženj meri 1.89 m). Skupna površina krakovskih deležev je znašala 207 oralov in 117 kvadratnih sežnjev. Dasi je bil Mestni log prodan pod pogojem, da se to zem- ljišče, ki je bilo nekdaj gozd, ne sme spremi- njati v drugo kulturo, so ga Krakovčani (spre- menili deloma v njive deloma v travnike." Posestniki iz Krakovega so bili udeleženi tudi pri prodaji ;in pri delitvi mestnih skupnih zem- ljišč na Barju; bila so to zemljišča Preproš- čica, Volar in Rakova jelša." Mnoga iz- med teh zemljišč niso ostala dolgo njihova last; največ z nakupom so prišla v roke dru- gih posestnikov iz Ljubljane in okoliških va- si. Do leta 1848 je bilo nekdanjih 53 krakov- skih deležev v Mestnem logu razdeljenih na 77 zemljiških parcel, le še 37 so jih imeli Krakovci.i^ Krakovski ribiči iso imeli na ljubljanskih gmajnah še posebne pravice. Na skupnih zemljiščih so gojili in kopali črve, potrebne za vabo pri ribolovu. Ko soi bili dostopnejši deli skupnih zemljišč razdeljeni med upravi- čence, so se ti večkrat pritoževali, da jim ri- biči pri iskanju črvov razkopavajo travnike in povzročajo škodo, zato so jim branili do- stop na svoja zemljišča. Ribiči so zahtevali, naj se jim za njihove potrebe dodeli kos gmajne. Dvorni dlrektorij je leta 1794 pristal, da dobi vsak ribič — tedaj jih je bilo 50 — 54 kvadratnih sežnjev, ne zato, ker bi imeli do tega pravico, ki iz zlorabe ni mogla nasta- ti, temveč da se konča dolgovezno razpravlja- nje. Ni pa bilo ugodeno prošnji ribičev, da bi smeli dodeljeno zemljišče ograditi in uporab- ljati kot travnik; ta zahteva kaže — je menil dvomi direktorij — da so bili črvi za vabo le pretveza, kako bi prišli do travnika.'^ III. Po framciscejskem katastru je biLa površina davčne občine Krakovo razdeljena na nasled- nje zemljiške kategorije:** 83 zelenjadni vrtovi 6 1598 njive 20 601 travniki 3 8 travniki z drevjem 11 1108 paSnlki 260 ribniki 1 192 reke in potoki 1 1521 cestne parcele 3 1499 stavbne parcele 2 1592 skupaj 52 379 Vrtovi so bili last krakovskih hišnih po- sestnikov in so se držali njihovih hiš, le 342 kvadr. sežnjev je pripadalo komendi. Po ka- tastru je bilo v davčni občini Krakovo G4 vrtnih parcel, ena je bila last komende, dni- ge pa last 61 krakovskih hišnih posestnikov. Vrtovi so imeli naslednje površine: do 100 kvadratnih sežnjev 22 vrtov 100 do 200 kvadratnih sežnjev 24 vrtov 200 do 300 kvadratnih sežnjev 11 vrtov nad 300 kvadratnih sežnjev 6 vrtov skupaj 63 vrtov Ob davčni rektifikaciji sredi 18. stoletja je bilo izkazanih več vrtov. Del nekdanje vrtne površine je bil skoraj gotovo uporabljen za stavbišča, oziroma je bil prištet k stavbiščem in dvoriščem. Brez vrtov so bile zlasti hiše na Krakovem nasipu in v Gradaški ulici, ki sta dobili mestni značaj. Drugače kot z vrtovi je bilo z drugimi kul- turnimi površinami v krakovski davčni obči- ni, ki so bile onstran Emonske ceste na Mir- ju. Skoraj vsa ta zemljišča so bila v lasti ko- mende, med njimi je bilo 15 oralov 861 kva- dratnih sežnjev njiv, 12 oralov 859 kvadr. sežnjev travnikov ter 260 kvadr. sežnjev paš- nika. Na Mirju sta bila tudi dva ribnika, pri- padala sta komendi. Zemljiško posest v davč- ni občini Krakovo je imel še tedanji gostilni- čar na začetku Tržaške ceste, Janez Ulping, in sicer 4 orale 1340 kvadr. sežnjev njiv ter 2 orala 257 kvadr. sežnjev travnikov. V emon- skem obzidju na vzhodnem delu Mirja, ki so mu rekli »-na Gradu«, je stala pristava nem- škega viteškega reda z gospodarskimi poslop- ji ter skladišče solitra. Sredi prejšnjega sto- letja je komenda pristavo prodala, pa tudi zemljišče je pričelo prehajati v druge roke."" Sprva je imela namen urediti na Mirju novo naselje. Ze v dvajsetih letih 19. stoletja je napravila načrt za parcelacijo tamkajšnjih zemljišč v stavbišča. Na tem mestu naj bi zraslo novo predmestje Emona. Do izvedbe ni prišlo, parcelacijo je oviralo pomanjkanje ko- munikacij proti Krakovemu, Trnovemu in proti mestu, deloma pa tudi močvirno zemlji- šče proti Gradaščici in oba ribnika." IV. S prvim načrtom za parcelacijo Mirja ko- menda ni uspela, zato je našla možnost za boljše gospodarsko izkoriščanje zemljišč z od- dajanjem zemlje v zaikup Trnovčanom in Krakovčanom, ki so se ukvarjali z vrtnar- stvom. Okrog leta 1875 so pričeli Mirje v večji meri obdelovati in saditi na njem krom- pir in zelenjavo. Za nakup parcel je bilo ve- liko zanimanja. Zaradi koristi, ki so jih imeli od tega sveta, so Krakovčani in Tmovčani leta 1896 ugovarjali nameram, da bi država zgradila na Mirju zavod za gluhoneme in slepe. Vendar je kmalu nato bilo Mirje par- celirano in mesto je kupilo obširno stavbišče za obrtno šolo.'" Stavba obrtne šole, dograje- na leta 1911, pomeni začetek zazidave Mirja. Po prvi svetovni vojni so tam gradili največ vile, obdane z vrtovi. Širjenje vrtnarstva po Mirju :se je izražalo tudi v zemljiškem katastru, v davčni občini Krakovo se je skupna površina vrtov podvo- jila. Po parcelnem zapisku iz leta 1887 so vrtovi obsegali 81.801 m- (leta 1825 le 40.260 kvadratnih metrov), povečanje vrtov je šlo na račun njiv in travnikov, katerih površina se je skrčila.'" V času, ko se je vrtna površina na Mirju tako povečala, sta število starih vr- tov krakovskih posestnikov in njihova povr- šina nazadovala, kar je bilo v zvezi z nadalj- njo urbanizacijo obrobnih ulic. Tako je npr. Mestna občina kupila za stavbišča leta 1874 zgrajene šole na Grabnu okrog 1300 m- vrtne površine. Leta 1887 je imelo 56 hišnih posest- nikov v Krakovem 62 vrtnih parcel, od ka- terih so tri nastale iz nekdanjih komendskih njiv na Mirju. Vsi vrtovi so merili 32.402 m-, 6 vrtov s površino 5.502 m- je pripadalo kra- kovskim hišnim posestnikom na desni strani Emonske ceste. V Krakovem med Emonsko cesto in Ljubljanico ter med Zoisovo cesto in Gradaško ulico je bilo 56 vrtov s 26.900 m-, kar je približno tretjina manj kot ob katastr- ski izmeritvi leta 1825. Ti vrtovi so bili pod- laga krakovskega vrtnarstva. Po površini je bilo vrtov do 100 m^ le 7, 100 do 500 m^ kar 26, 500 do 1000 m2 samo 18, nad 1000 m^ pa jih je bilo 5. Vrtovi so pripadali 54 krakovskim hišnim posestnikom, brez vrtov je bilo 18 hiš, skoraj vse na Krakovskem nasipu in v Gradaški ulici. Na Mirju so bile štiri parcele, last ko- mende, izkazane delno kot njive, delno kot vrtovi; vrtna površina, ki jo je komnda da- jala v zakup, je zavzemala 44.562 m'-. Vrtova dveh drugih posestnikov — Anton Paichel, Rimska cesta 23, ter Jožefa Kaiser, gostilna »pri mestu Gorici«, pozneje »Pri Krčonu«, na začetku Tržaške ceste — sta obsegala 4837 kvadratnih metrov. 84 Pri nekaterih krakovskih posestnikih je obdelovanje zemlje presegalo vrtnarski okvir, v manjšem obsegu so se ukvarjali s kmetij- stvom, za kar so imeli podlago v zemljiščih, pridobljenih ob prodaji in delitvi mestnih skupnih zemljišč. Vendar so bili redki, ki so redili kaikšno glavo goveje živine in nekaj prašičev; posamezniki, ki so za svojo gospo- darsko dejavnost potrebovali vprežno živino, so imeli tudi enega ali dva konja. Leta 1834 je bilo v Krakovem 12 konj in 15 krav, število telet in prašičev je navedeno le skupaj za vse mesto, ne pa za posamezna predmestja." Leta 1896 je 11 posestnikov imelo 20 krav, 10 po- sestnikov pa 14 konj. Prašičev je bilo 22.^" Ob štetju leta 1910 so v Krakovem našteli 25 konj, 11 krav in 23 prašičev.^' Izvoščki — bilo jih je tedaj pet — so imeli 14 konj, dva obrtnika in en trgovec so imeli 8 konj, le 3 pa so ime- li posestniki, ki so se ukvarjali s poljedel- stvom. Število krav je nazadovalo, redilo jih je šest posestnikov, toda od teh le štirje taiki, ki jim je bilo kmetijstvo glavni poklic. S prašičerejo se je ukvarjal en sam kmetovalec, ki jih je redil 13, druge so imeli posestniki z nekmetijskimi poklici. V. Ob davčni rektifikaciji isredi 18. stoletja je bilo v Krakovem 77 stanovanjskih hiš, kajž oziroma domcev. Šest jih je bilo ugotovlje- nih šele pri lokalni vizitaciji, zgrajene so bUe na svetu drugih posestnikov.^- Podložna zemljišča so po napovedih obse- gala 63 1/3 domca, temu številu zemljiških enot je verjetno ustrezalo skozi daljšo dobo tudi približno enako število hiš. Zemljiške enote so se le poredko delile in primeri novo zgrajenih hišic na domcem pripadajočih zem- ljiščih niso bili pogosti. Rektifikacijski spisi so v Krakovem 67 podložnih družin označili kot stalne, 30 pa kot nestalne gostaške dru- žine.28 V seznamu hišnih posestnikov je za hiše, v katerih so bila stanovanja oddana v najem, izkazan znesek letne najemnine, pri vseh hi- šah pa je naveden ekvivalent najemnine za lastno stanovanje.^* Višina teh zneskov je go- tovo bila odvisna od obsega in kakovosti zgradb, zato nam vsaj nekoliko pokaže, kakš- ne so bile hiše v Krakovem. Pri 22 hišah je naveden znesek najemnine, pri 55 pa le ekvivalent za lastno stanovanje. Med hišami za najemnino so tri hiše biLe na sedanji Emonski cesti, ena na Zoisovi cesti, 5 v Gradaški ulici in 4 na Krakovskem nasipu, stale so torej na periferiji naselja. Pri treh izmed teh hiš ekvivalent za lastno stanovanje ni izkazan, bile so v celoti dane v najem. Najemnina je le v šestih primerih presegala 7 goldinarjev, najbolj pogost znesek ekvi- valenta za lastno stanovanje. Dostikrat je znašala najemnina dosti manj, kar kaže, da ni šlo za oddajo celih stanovanj, temveč le posameznih prostorov. Večkrat so najbrž na- jemniki souporabljali lastnikove stanovanj- ske prostore, saj je najemnina izkazana tudi pri štirih hišah, ki so po iz:kazu iz leta 1798 imele le eno sobo. Najvišja najemnina 24 gld 39 kr je bila za hišo na Zoisovi cesti 9, sledile so hiše na Krakovski ulici 27 z 12 gld 45 kr in na Emonski cesti '6 in 8 z 12 gld 45 kr in 10 gld 12 kr, druge hiše so donašale manj kot 10 gld najemnine. Po višini najemnine in na- jemninskega ekvivalenta so si bile krakovske hiše zelo blizu, najemninska vrednost 63 hiš se je gibala med 6 in 10 gld, višjo vrednost je imelo le 13 hiš. Za konec 18. stoletja imamo podatke o šte- vilu sob in kabinetov v posameznih hišali. Leta 1798 je dal ljubljanski magistrat v zvezi z nastanitvijo vojaštva popisati ljubljanske hi- še. V Krakovem je bilo tedaj popisanih 73 hiš, 71 pritličnih in 7 enonadstropnih.^^ Upo- števane so vse tedanje hiše v Krakovem, to- rej tudi hiše na obeh straneh današnje Emon- ske ceste. Po prvi numeraoiji iz leta 1771 je bilo v Krakovem 81 hiš. Že pred popisom leta 1798 sta bili zaradi požarne nevarnosti 3. Hiša Krakovska ulica 9 (načrt iz leta 1889, MALj Reg. I fasc. 995, fol. 93) 85 podrti na Zoisovem grabnu poleg hiše, ki je stala na mestu današnje na Zoisovi cesti št. 9, dve leseni hišici št. 3 in 4. Hiša št. 80 je verjetno pogorela in ni bila obnovljena.^* Pritličnih hiš z eno sobo je bilo 27, z eno so- bo in kabinetom 33, z dvema sobama 9 ter z dvema sobama in enim kabinetom pa 2 hiši. Od enonadstropnih hiš jih je pet imelo po tri sobe, od preostalih dveh ena 4 in druga 6 sob. Enonadstropne hiše so bile po današnji oz- načbi Zoisova cesta 9, Emonska cesta 8 in 11, Gradaška ulica 20 in 22 ter Krakovska ulica 21 in 27. V popisu hiš kuhinje niso posebej omenje- ne, vendar ni dvoma, da so jim bili določeni posebni prostori. To nam potrjujejo ohranje- ni načrti iz prvih desetletij prejšnjega stolet- ja, ki prikazujejo še staro stanje. Kakovost stanovanj je bila zaradi vlage slaba. Po navo- dilih iz leta 1777 je magistrat smel nastanje- vati vojaštvo v Krakovem le poleti, ker so bila pozimi stanovanja prevlažna.^' Velik po- žar 29. aprila 1798 je hudo prizadel 48 hiš, 32 jih je pogorelo, 16 so jih moraU odkriti, da so ustavili širjenje ognja.^* V Krakovski uli- ci je bila večina hiš uničena po požaru, dru- ge so bile odkrite, več hiš je pogorelo v Kla- dezni ulici, na Krakovskem nasipu so skoraj vsem hišam odkrili streho. Skupna škoda je biLa ocenjena na 13.076 gld 25 kr; pri pogo- relih hišah se je gibala od 260 do S97 gld, pri odkritih med 30 in 330 gld. Navedni višji zneski so v tistih časih predstavljali vrednost manjših hiš.^^ Višina škode kaže, da so bile mnoge hiše popolnoma upepeljene. Tak ob- seg uničenja po požaru je razvmiljiv, saj so bile hiše po večini lesene. Tudi po tej po- žarni katastrofi obnovljene hiše so bile zgra- jene največ z lesom ter krite s slamo ali skodlami.^" Požarnovarnostne predpise so gradbene oblasti pričele odločneje izvajati v predmestjih šele v začetku prejšnjega stolet- ja. Lesene hiše so bile sčasoma zamenjane z zidanimi, opeka pa je zamenjala slamo in skodle na strehah. VI. Iz prejšnjega stoletja ohranjeni načrti ka- žejo, kako so krakovske hiše prezidavali in dozidavali, da so pridobili nove stanovanjske prostore. Nekaj hiš je bilo nadzidanih, dobi- le so prvo ali drugo nadstropje. Pritlične hiše so bile dozidane po dolžini in širini, zazidana talna površina se je včasih več kot podvoji- la." Zlasti po potresu leta 1895 se je spreme- nil zunanji videz krakovskih hiš, skoraj vsem so povečali okna in preuredili vrata, pa tudi druge prezidave so — sodeč po ohranjenih načrtih in gradbenih dovoljenjih — postale pogostejše. Pravzaprav je ostalo le malo hiš, ki niso bile z raznimi prezidavami več ali manj spremenjene, nekatere so celo ponovno prezidali. V zvezi z uvajanjem novih gospo- darskih dejavnosti so posamezni hišni lastni- ki urejevali v hišah poslovne prostore in gra- dili poleg hiš obrtne delavnice.'^ Popis zgradb iz leta 1921 omogoča prika- zati rezultate prezidav, ki se izražajo v števi- lu stanovanjskih in drugih prostorov. Ker za hiše na Zoisovi cesti in v Vrtni ulici niso bili na razpolago podatki iz leta 1921, so uporab- ljeni podatki o stanovanjskih prostorih, ugo- tovljeni ob ljudskem štetju leta 1931. V na- slednjem prikazu je zajeto Krakovo med Zoi- sovo cesto in Gradaško ulico ter med Emon- sko cesto in Krakovskim nasipom; desna stran Emonske ceste, kjer so konec 18. sto- letja stale štiri krakovske hiše, tri pritlične in ena enonadstropna, ni upoštevana. Rezul- tati se nanašajo na 75 hiš, od katerih je bilo 53 pritličnih, 15 enonadstropnih in 7 dvo- nadstropnih.*' Pritlične hiše so bile: 1 na Emonski cesti, 4 v Gradaški ulici, 20 v Kla- dezni ulici, 18 v Krakovski ulici, 4 na Kra- kovskem nasipu, 2 v Rečni ulici in 4 v Vrtni uUci. Za jedro Krakovega so te hiše še ved- no značilne, po številu prostorov jih moremo deliti na naslednje skupine: 1 soba in kabi- net 1, soba in kuhinja 6, 2 sobi in kuhinja 17, 2 sobi in 2 kuhinji 3, 3 sobe in kuhinja 7, 3 sobe in 2 kuhinji 11, 4 sobe in kuhinja 1, 4 sobe in 2 kuhinji 3, 5 sob in 4 kuhinje 2, 6 sob in 2 kuhinji 1, 7 sob in 3 kuhinje 1. Štiri hiše so imele stanovanjske prostore v podstrešju, 13 jih je imelo predsobe, štiri obrtne lokale, tri kabinete. Deset hiš, po pet v Kladezni in Krakovski ulici, je imelo enako ali celo manjše število stanovanjskih prostorov kot ob popisu leta 1798. Ker so tudi nekatere izmed teh bile pre- zidane, enako število stanovanjskih prostorov ne dokazuje, da v gradbenem pogledu niso bile spremenjene. Število pritličnih hiš je od popisa leta 1798 nazadovalo, dve sta bili po- rušeni, v drugih primerih so bile pritlične hiše nadzidane ali pa so na njihovem mestu postavili eno- in dvonadstropnice. Na novo so bile zgrajene štiri pritlične hiše. Od 15 enonadstropnih hiš so štiri imele eno nadstropje že ob popisu konec 18. stolet- ja, 10 jih je bilo nadzidanih ali pa so bile na mestu nekdanjih pritličnih zgrajene enonad- stropne, ena enonadstropnica na Krakovskem nasipu je bila zgrajena po potresu na prej nezazidanem vrtu. Od nadzidanih hiš je bilo pet na Krakovskem nasipu, dve v Krakovski ulici ter po ena v Gradaški, Kladezni in Reč- ni ulici. Štiri dvonadstropne hiše, tri ob Kra- kovskem nasipu in ena v Gradaški ulici, sto- jijo na mestu prejšnjih pritličnih hišic, prej enonadstropna hiša na Zoisovi cesti je bila nadzidana za eno nadstropje. Na novo sta bili zgrajeni na prej nezazidanih zemljiščih 86 dve dvonadstropni stavbi, ena hiša v Grada-j ški ulici ter poslopje za nekdanjo mestno j šolo na Grabnu ob Zoisovi cesti na stavbišča lesenega skladišča carinarnice na Bregu ter na delih odkupljenih vrtnih parcel.'* S prezi- davami, nadzidavami in novimi zgradbami sta bila skoraj v celoti spremenjena lice in značaj Krakovskega nasipa, Gradaške ulice, Emonske ter Zoisove ceste, ki jih je zajela urbanizacija; jedro Krakovega je bilo le malo j prizadeto. j Delna urbanizacija Krakovega se je poka- zala v preureditvi nekaterih hiš za razne obrtne dejavnosti. To so bile predvsem neka- tere večje hiše v omenjenih perifernih ulicah. V hišah Gradaške ulice 6 in 8 je bila v letih \ 1822—1839 tovarna za ročno izdelovanje vži-j galic. Zaposleni otroci so delali klinčke v spod- \ njih prostorih hiše št. 8. Tovarno je pokončal! požar. Pozneje so poslopje obnovili in v nek- = danjih tovarniških prostorih uredili stano- vanj a.'^ V začetku tega stoletja je lastnik v hiši na Krakovskem nasipu št. 26 izdeloval parkete. Parketama se je kmalu spremenila v tovarno za izdelovanje kvasa, ta pa v to- varno za izdelovanje pločevinastih škatlic. Pozneje je v tem poslopju obratovalo pod- jetje za pokromanje, pomedenje, oksidiranje v raznih barvah ter brušenje jekla in drugili kovin. Obrat je imel turbino, ki jo je gonila iz Gradaščice napeljana voda.'' Leta 1921 je pričela obratovati tovarna »Bakula« v Gra- daški ulici št. 20, izdelovala je trsne obloge za strope.'" V Kladezni ulici št. 19 je bil obrat \ za izdelovanje isodavice.'* Razen teh obratov \ je bilo v Krakovem še nekaj obrtnih delavnic, j branjarij in gostiln.'" \ Prezidave in gradnje hiš od leta 1921 do ; druge svetovne vojne niso zavzele večjega j obsega, kartoteka gradbenih načrtov ne izka- zuje niti deset primerov. Gradbeno stanje je ostalo v glavnem tako, kot ga je pokazal po- pis iz leta 1921. OPOMBE 1. GZL (Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred- njem veku) I. zvezek, Ljubljana 1956, 1271, no- vember 17, Friderik s Falkenberga proda nem- škemu viteškemu redu šest hub v Logu in ob Gradaščici; 1277, september 17, Friderik Falken- berški podari nemškemu viteškemu redu njive med Gradiščem in Gradaščico; 1280, julij 22, Ni- kolaj Porger podari nemškemu viteškemu redu štiri njive pred Gradiščem; Fr. Zvvitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, 21; A. Melik, Razvoj Ljubljane, GV V-VI/1929— 1930, 134; I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljub- ljani, Ljubljana 1933, 33 si.; M. Kos, 'Srednjeve- ška Ljubljana, Ljubljana 1955, 41. — 2. GZL xn. zvezek, Ljubljana 1968, 2 si. — 3. Kos, n. o. m. : 49, ima za zgornjo stran Krakovsko ulico, za spod- i njo stran pa zgornjo Kladezno ulico. — 4. AS ; (Arhiv Slovenije), Bekanntnus-Tabellen, Obei'^ \ krain No. 7, Dorf Crackau und Purgstall. — C. I AS, Rectificirte Dominical Acten, Oberkrain, No. ; 7, priloga št. 5'/2; Bekanntnus-Tabellen kot op.. 4. — 6. Gl. op. 4. — 7. Gl. op. 5. — 8. Gl. op. 4. : 9. V. Valenčič, Gozdovi in preskrba z lesom v stari Ljubljani, Gozdarski vestnik 1954, 178 si.; j V. Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do | zemljiško odveze, Ljubljana 1958, 22.; Vrhovnik, j n. o. m. 283; Vrhovnikova trditev, da so po- ! zneje v Mestnem logu smeli pasti le Kra- • kovci, ni v skladu z viri. — 10. MALj, Reg. I i fasc. 148 in Fasc. K 3; Valenčič, Agrarno gospo- j darstvo ... 34; Vrhovnik, n. o. m. 284, postavlja delitev Mestnega loga v čas okrog 1790. — 11. MALj, Reg. I fasc. 107 in 148, fasc. K 4; Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 36. — 12. MALj, Cod. XVI/90, 1832—1840, Krakovski gozdni deleži. — ] 13. Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 39. — AS, j Franciscejski kataster, davčna občina Krakovo, i protokoli. — 15. Vrhovnik, n. o. m. 269 MALj, ' Cod. XIXi/7, Parcelni zapisnik ljubljanskih davč- 1 nih občin 1. 1887, Krakovo. — 16. MALj, Fasc. K ; 15, št. 11/3; Reg. I fasc. 272, list 1021 si.; Vrhov-, nik, n. o. m. 270; arhivski viri kažejo^ da je ko- j menda že leta 1826 predložila načrt za parcela- ; cijo Mirja. — 17. Vrhovnik, n. o. m. 270. — IS. ^ MALj, Cod. XIX/7, Parcelni zapisnik 1887. — 19. Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 57. — 20.1 MALj, Štetje prebivalstva in živine 31. decembra ] 1869, Krakovo. — 21. Štetje prebivalstva in živi- ne 31. decembra 1910, Zoisova cesta, Emonslia cesta, Gradaška ulica, Kladezna ulica. Krakovski nasip, Krakovska ulica. Rečna ulica in Vrtna ulica. — 22. Gl. op. 5. — 23. AS, Rectificirte Do- minical Acten, Oberkrain, No. 7, priloga 49. ~ ' 24. Gl. op. 23, priloga št. 5 — 25. MALj, Reg. * I fasc. 89, fol. 43 si. — 26. Vrhovnik, n. o. m. 223; ' V. Fabjančič, Knjiga hiš VII. Krakovo, tipkopis i v MALj. — 27. MALj, Reg. I fasc. 41, fol. 618 si.: — 28. Gl. op. 23, priloga 50; Vrhovnik n. o. m., 121, vendar je datum nepravilen. — 29. MALj, \ Eeg. I fasc. 20, fol. 151 si. z navedbo vrednosti leta 1770 prodanih mestnih hiš. — 30. MALj, Reg. I fasc. 188, fol. 688 si. — 31. MALJ, Fasc. K 22,15/ \ 10-1820, načrt prezidave hiše Kladezna ulica 19. i — 32. MALj, Kartoteka gradbenih načrtov, Kra- j kovo. — 33. MALj, Popis stanovanj, poslovnih i prostorov in vsega navzočega prebivalsTva po ] stanju z dne 20. decembra 1921. Hišne pole s i popisi stanovanj oz. poslovnih prostorov: Emon- j ska cesta, Gradaška ulica, Kladezna ulica, Kra- j kovski nasip. Krakovska ulica. Rečna ulica; Po-| pis prebivalstva 31. marca 1931, listi za zgradbe ' v mestih: Zoisova cesta in Vrtna ulica. — 31. I Vrhovnik, n. o. m. 225 si. — 35. Vrhovnik, n. o.! m. 88 in 238. — 38. Vrhovnik, n. o. m. 89 in 237. i — 37. Vrhovnik, n. o. m. 89 in 239. — 38. Vrhov- | nik, n. o. m. 89 — 39. Gl. op. 33. j 87