ZaSionshi nairl o hmefsftiii tiolgofih. Zadnjega oktobra je minister poljedelstva Juraj Demetrovič v sporazumu z ministrom trgovine in industrije Mohoričem in ministrom pravde dr. Šumenkovičem predložili narodni skupščini zakon o ikmetskih dolgovih. Navedli bomo glavne točke tega zakonskega nači-ta. Kmet — dolžnik. Vsem kmetom — dolžnikom se za dobo enega leta od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, dovoljujejo gotove olajšave pri urejevanju njihovih dolgov pri denarnih zavodih in ostalih upniIkib. Za ikmetske dolgove se smatrajo oni dolgovi, ki ne izvirajo od nakupovanja zemeljskih potrebščin v razdobju enega leta pred sprejetjem tega zakona. Tudi za tiste osebe ne velja ta zakon, ki so se zadolžile pred 20. aprilom, pa so potem prenehale pečati se s ikmetovanjem. Kmet je vsak, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in fkojega dohodki izvirajo vsaj do 60% iz poljedelstva (vinograništva, živinoreje, sadjarstva, vrtnarstva itd.), če njegovo posestvo ne obsega več kakor 50 ha obdelane zemlje ali pri rodbinskih zadrugah 100 ha. Odplačevanje dolgov. Kmetski dolžniki bodo odplačevali dolg tako, da bodo plačali letno 8% na račun obresti i_i 2% na račun odplačila dolga. Pri amortizacijskih posojilih ne sme letni obrok znašati več kakor 10 odstotkov, a obrestna mera ne več kakor 9%. Kakor ce iz navedenega vidi, določitev obrestne mere na 10 )dstotikov (. odplačevanjem dolga vred), za Slovenijo niir praktične vrednosti, lcer je pri nas obrestna mera nižja, razen za nekatere kraje in za tiste ljudi, ki dolgujejo zasebnikom in trgovcem, ako jim plačujejo višje obresti. Odprto pa je ostalo vprašanje obrestne mere za vloge. Upniku, ki je po 20. aprilu 1932 zahteval od kmeta višje obresti, kakor jih dopušča zakon o zaščiti kme tov z dne 19. aprila 1932, se že plačane obresti odračunajo od glavnice dolga. Odgoditev prisilnih prodaj. Za dobo enega leta od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se odgodijo vse prisilnc prodaje premičnin in nepretničnin ikmetov, ustavijo se tudi vse prisilne uprave. Odlok o odgoditvi pro^daje izda izvršno sodišče po službeni dolžnosti, če mu je znano, da je dolžnik kmet, drugače pa na zahtevo stran ke. Potrdilo, da je kdo kmet, izda občinsko oblastvo. Ako to potrdilo ne odgo^arja dejanskemu stanju, ga sresko načelstvo lahko uniči, proti temu je do pustna pritožba na bana. Od teh predpisov so izvzeti davki in dolgovi, napravljeni po fVV aprilu, terjatve na račun vzdrževalnine in terjatve, ki potekajo iz kazenskih dejanj, obveznosti napram osebam, zaposlenim v gospodarstvu in gospodinjstvu, terjatve za kupnino in sta"irino, terjatve zdravnikov in apoteka:jev, zaostali pogrebni stroški in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela, ki potekajo iz dobe zadnjega leta pred uveljavljenjem tega zakona. Do zdaj so bile od moratorija odvzete zadruge, sedaj pa bo za zadruge veljalo isto kot za druge upnike. Znižanje dolgov preiadolženih kme.ov Kmet, kojega dolgovi preseg^j:. 70% vrednosti njegovih celotnih premičnin in nepremičnin, lahko tekom 3 mesecev po uveljavljenju te?a zakona zahteva znižanje dolgov. Prošnjo je treba predložiti sreskemu načelniku ter priložiti potrdilo, d_. je prosilec kmet, natanko cenitev vi*ednosti posestva in podroben sezriam vseh dolgov. Po vložbi te prošnje se morajo ust-.iti vse tožbe, l_i so v teku proti dolžniku. Sresko sodišče odredi nato narok. Naloga sodišča je, da ugotovi pravilnost vseh v prošnji navedenih podatkov. Upniki imajo pravico vpogleda v te spise. Sodišče ima pravico uradne cenitve vred i: 3ti posestva. Ako še po taki ugotovi+vi dolgov in vref .osti posestva dožene, da p esegajo dolgovi 70% celotne vrelnosti, bo sodiLče ugotovilo z odlokom višino dol~ov in tudi to, ikomu dolguje, terbo 'otočasno znižalo posamezne terjatve ta' o da dolgovi ne bodo precegali 70 odstotkov celotne vrednosti. Proti odloku sreskega sodišča ima jpnik pravico pritožbc aa okrožno sodišče, nadalje aa apolacijsko sodišče, ki k> ' o "oloča. Določiiev ..?r.es$M,e mere, Minislrski svet bo z uredbo od časa do časa po banovinah določil višino obrestne mere za izposojeni denar ali za odobrene ikredite. Na ta način določena obrestna mera je obvezna za vše de narne zavode, društva in osebe. V najvišji znesek letne obrestne mere za izposojcni denar se morajo vračunati tudi vse postranske dajatve (provizija, predvidene kazni, upravni stroški itd.) Dogovor o obrestni meri za izposojenl denar je neveljaven, ako določa višjo obrestno mero, nego je dovoljena. Zaščita denarnih zavodov. Ako zaide denarni zavod v težkoče glede izpolnjevanja svojih obveznosti zaradi težkoč v kreditnih odnošajih, lahko zahteva, da ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo izda posebno uredbo z zakonsko močjo, s katero se denarnemu zavodu dovolijo olajšave. Z uredbo se bo določil način izplačila vlog in ostalih dol gov zaščitenega zavoda. V dobi zaščite ne sme zavod izplačevati nobenih dividend in nagrad članom upravnega sve ta. Podrobnejših določil o zaščiti vlagateljev in upnikov, ki bi bila tudi potrebna, v zakonskem načrtu ni. Bilo bi umcstno, da se pri zavodih, iki pridejo pod zaščito, osnujejo odbori vlagateljev in upnikov s posebniim pravicami. Kar, se tiče komisarja, ki ga postavi minister trgovine zaščitenemu zavodu, bi bilo na mestu, da se imenuje iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Kazenska določila so dovolj stroga, treba je le takšnih, ki se bodo brigali za izvajanje teh določil, drugače ostanejo samo na papirju.