/ 294. številka._Ljobljana, v ponedeljek 24. decembra. XVI. leto, 1883. tlhaja vsak dan «v*v. er, iz mfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-nge rake dežele zr. vao leto 10 gld., *a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec t gld. 40 kr. — Za ojubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeilen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. - Za tnje dežele toliko veC. kolikor pofttnina znafta. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr. če wj dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljnui v Frana Kolmana hi&i .Gledališka itolbft*. D pravnifitvu nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vh--> svdminiatrutivu« stvari. Zaradi božičnih praznikov izide prihodnji Ust v četertek 27. decembra 1883. Rodoljubom slovenskim. S prihodnjim letom nastopi „Slovenski Narod" svoj sedemnajsti letni tečaj. Ustanovljen 1. 1868 od štirskih rodoljubov, ki so radodarni do 6000 gld. podpore žrtvovali, da se je Slovencem toli potrebni večji politični list v prvih letih mogel vzdrževati, presilil se je 1. 187 2 v Ljubljano, kjer je v „Narodni tiskarni" našel varno zavetje in trdno materijalno podlogo. V vseh šestnajstih letih te za Slovence najburnejše pa tudi najimenitnejše dobe se je „Slovenski Narod" neustrašljivo in neomahljivo boril za skupni slovenski program narodne ravnopravnosti in /Jeclinjeiija vseh Slovencev v Jedno administrativno celoto. Vzbujal je narodno zavest, s krepko besedo v časih najhu-jega pritiska odbijal je nasprotne napade ter hrabril narod, da je vztrajal v težavnem boji za svoje najdražje narodne svetinje. „Narodna tiskarna", ki je imela in še ima glavni namen, da ohrani Slovencem za vse slučaje popolnem IICO mci za čast prepirajo, kdo jih je iznašel." (Kot smo sprva omenili, iznašli časopisov neso niti Fran-cozje niti Nemci. — Tudi Francoz je ne, če prav ti preradi imenujejo zdravnika Theophrasta K en auri o ta, ki je spisal v Parizu prvo „gazzette" ter jo dal 1. dne aprila 1631 natisniti; že ime kaže na italijanski izvor.) „Top je človek, ki ne čita nobenega časopisa, še topejši pač oni človek, ki novico drži za resnično le zato, ker se nahaja v časopisu." Z zadnjimi besedami je slavni Scblozer kar naravnost omenil, kako po gostem se časopisje zlorabi. Kdor kaj novega in koristnega izumi, izmisli, sestavi, i z n aj d e in sploh napravlja, rad pripravlja in priporoča svoje delo po novinah. Slovenskim časopisi m še ne ostaja toliko zelo gradiva, da bi se posebno branili sprejemati taka ua znanila. Le če tujci ali pa mazači in razni trgovci silijo v njih predale, zahtevajo zato denarno odškodnino, prav za prav pličilo, ker odškodvati pri tej stvari ni ničeBar. Trgovec A prodaja s peno pozla- IZrinskega in Fra »kopana ob deželne stroške pripeljali v domovino. Za tem se preide k predlogu o liki j Učenji poslancev D. Starčeviča in Pile-piča, Uartolovič šahtova, da se predlog odbije; Pilepič in Starčevič pa zametujeta v svojem zagovoru milost večine, poslednji / napadi. Predlog se naposled z glasovanjem po imenih vzprejme s 56 proti 22 glasom; 19 krajiških poslancev in skrajna levica neso glasovali. Na to interpeluje H are m' o magjarskih demone^tracijah, katere je Reško po-morstveno oblastvo priredilo na hrvatskih tleb. Voj-novK utemeljuje svoj predlog o preiskavi uzrokov izjemnemu stanju. Kuševie predlaga, da uaj se pred ver hkaeijo obravnava o burigetnem provizoriji; Mihalovič je proti temu predlogu, ker ima baje hrvatski minister že pooblastilo v rokah, da se sabor razpusti takoj po votiranej imunitetuej predlogi, kar pa ban Khuen zanikrne. Debata se bode nadaljevala v 28. dan t. m. S sodelovanjem poslancev J o s i p o t i č a , V u-četiča in II a t za je gro! Khuen konferiral z baronom llaucbom, kako hi se dala zopet osnovati un ionska stranka. — Pozor zanikuje vesti o razrušeuji neodvisne narodne stranke. Poslanec Mihalovič namerava ustanoviti konservativno stranko izmej nevtralcev in prehorimkov. Viianj« države. Nrl»*li» vlada se v dopisu „Pol. Corr.*4 hu-duje na postopanji bolgarske vlade, ki je v svoje varstvo vzprejeia ubegle srbske ustaše. Vzlic podkrepljenim prošnjam srbske vlade, da naj bi ustaše internirala v sredini kneževine, jim bolgarska vlada dopufiča bivati v Vidinu, od koder jim je ložje na-rialjovKi svoje agitacije. Srbska vlada meni, da je to vedenje bolgarske vlade posledici spojitve bolgarskih ladikalcev h Cankovom, kateri da je s tem prisiljen o/ir jemati na sibske prijatelje radikalcev. — Brzi sod je svoje poslovanje končal. Redna sodišča bivših upornih okrajev bode nadalje brzim potom sodila o veleizdaj->kih slučajih. Kraljevi korai-sarijat pa ostane začasno št; v bodoče. KallJaiiNki kralj in nemški cesarjevič menjala sta po odhodu slednjega jako prijazne de|>eše. - —--s ceno blago za zlato. Da bi več kupcev privabil, ni mu dovolj, da svoje blago naznanja v listih. S *m t-i spise daljšo ali krajšo pohvalo ali jo pa po drugih da spisati ter jo pošlje časopisom, ki njegovo trgovino naznanjajo. Za veri ali manjši denar sprejmejo ti časopisi one navadno pretirane pohvale v uredniške predale. To jo „reklama". IJoseda izvira iz latinskega (francoskega) ter pomeni znova klicati, večkrat, pogostem klicati, ker se ona pohvala v listu samem ponavlja, čitatelje v uredniškem delu lista vabi k trgovini, ki je že oglasnik sam naznanja. Beseda in naj>rava sama ste se porodil v Franciji okoli leta 1821, kjer so knjigam, 11 on tonili in pesnim najprej delali reklame. K n j i g o t r ž c e so nsgloma posnemali drugi trgovci in obrtniki in zlasti borsijanci, ki tržujejo z denar«.rn. z akcijami (delnicami,) obligacijami in kar je druge take sodrge, k sreči Slovencem sedaj le malo znane. Sebilni in lakomni časnikarji so jeli porabljati rečeno napravo ter so z» dragi denar hvalili ali dali hvaliti v svojih časopisih n ujne u misa podjetja, najbolj sleparske izdelke. Ti brezvestni časopisi se neso dosta menili, če so ob-čnstvo s svojo sleparsko reklamo potisnili v veliko nesrečo. Da je le neslo, pa je bilo dobro. 44 smo Slovani neobhodno potrebni za Trst in njegovo trgovino, da se tudi mej njimi (i talij a ni s si ni i in irre-dentarji) nahaja marsikak Slovan, kateri se pa žali-bog svojega imena sramuje. Navajal jim je tudi žide, kateri so prišli s podporo liberalizma do svojih pravic in da je skrajni čas, napraviti pravi mir mej dvema domačima narodoma itd. A žalibog, na vse te lepe besede odgovarjali so naši mestni očetje, preplašeni od slovenske narodne galerije, po„mutasto". Galerija pak je klicala: živio, dobro, izvrstno in ploskalo z rokami. (Gosp. župau zvoni.) Potem stavi g. župan predlog delegacije na glasovanje, in predlog je bil skoro jednoglasno, izimši 4 glase, vzprejet. Nato poda g. Nabergoj italijanski prevod peticije. Vladni komisar poprime besedo in priporoča slovensko prošnjo, poudarjajoč, da imajo Slovani jednako pravico z Italijani. (Dobro-klici na galeriji.) Preide so potem na drugo to ko dnevnega reda. Občinstvo pa demonstrativno zapusti galerijo. Da je peticija pod imenom malo znanega gosp. A. Schivitzbofl'en-a postavila se na dnevni red, to utegne biti tako: „Cittadino" namreč piše: „Egli (A. Sehi-vitzhoffen) figura in capo ai firmatori della petizione e quindi viene considerato quale rappresentante di tutti." Zaključevati se sme, da so se pole peticije zamešale in je ona pola prva, na katerej je bil Schivitzhoffen prvi podpisan. Prav verjetno je, da se je to nalašč storilo, da bi se odvrnila pozornost Slovencev. Danes 19. decembra so tudi položili zadnji kamen nove luke, katera stane okolu 15 milijonov forintov; vršila se je slavno, ceremonijalno o navzočnosti vseh višjih oblastnij in korporacij. Odkrili so danes tudi tri krasne slike na vna-iijej fueadi pravoslavne srbske cerkve. Delo je moj-atersko, mozaik na zlatem polji; slike predstavljajo svetnike: sv. Mihaela, sv. Gregorija in sv. Anastazijo. Najlepša cerkev *Trsta ni še popolnem dogotovljena, ker na njej manjka še mnogo slik na glav-nej facadi in bode še le popolnem dovršena v teku jednega leta. Danes so tudi pokopali nad poročnika našega Blovenskega lovskega batalijona št. 19, kateri se je radi neznanih uzrokov ustrelil. Nesrečnež je bil baje slovenskega rodu. Jastreb. Iz Ptuja 23. decembra. [Izv. dop.| K v o lit vam v okrajni za s to p. Denašnja „Sud-steierisehe Post." Št. 102 prinaša nekak popravek, podpisan od „malarja" Kasimira, trdeč, da ni res, ka bi bil on iztrgal kmetu Frangežu pooblastilo ali „Vollmaeht" iz rok, kakor je prinesel „Slov.,Nar.„ v svojej številki 277 in iz katerega je posnela „Siid. Post" to notico. Dalje trdi, da je Frangež sam izjavil pred volilno komisijo, da ni Kusimir tisti, ki je navednemu kmetu listine iztrgal. Veseli nas, da napuhnjeni nemškutar sam priznava, da se nahaja mej nemškutar ji sodrga, ki kmetom pri volitve h listine iz rok trga, „eine partei von bildung und kultur;" a nasprotno moramo konsatovati, da je malar Kashnir, bivši c. k r. častnik, 19. novembra t. 1. pri volitvah v okrajni zastop Ptujski Filipu Frangež-u od zadaj s silo listine izmuznil ter da je te stoprav vsled energičnega posredovanja dveh naših znanih mož pa brez pooblastila nazaj \rgel in da Frangež tudi ni zamogel voliti. Ta se ve da malarja ni poznal, za kar mu menda ni žal, ker zadaj nemu očij in tudi take baze mestne „gospodo" nema „časti" poznati. Ako pa hoče K. stvar še bolj jasno imeti, vsaj ve, kje ima iskati satisfikeij ?. Mi se prav nič ne bojimo celo stvari pred sodnijo zagovarjati, vsaj se tam tudi sme povedati, kir v „Slov. Nar." državno pravdništvo ne bi dovolilo. Domače stvari. — (V zadnje j seji mestnega zbora Ljubljanskega) povišala se je na predlog pravnega in personalnega odseka (poročevalec dr. Zar-nik) plača mestnemu slugi Antonu Erjavcu na 350 gld. Pri tej priliki prosi gospod župan finančni odsek, naj bi pri sestavi proračuna za prihodnje leto se oziral na to, da z/eduači plačo vseh mestnih slug. Ponudba deželnega zbora kranjskega, da povrne za stalno nameščenje vojakov mestu Ljubljanskemu od sv. Mihela 1879 do sv. Jurija 1883, 117) gld. 951/« kr., zahtevane vsote za najemnino hišne uprave v znesku 973 gld 92 kr. pa ne, se vzprejme in mestnem magistratu se naroČi, da o pravem času stori k0rake, da se mesto Ljubljana iz šestega razreda za vojaško ukvatiranje postavi v četrti ali peti. Pre-Bkrbljenje potrebnega pohištva za stanovanje generalov pa naj se odda potom konkurence. Predlog gospoda mestnega odbornika Peterce, da se odslej ne povrača več Jun. Juliju Kmtzu, posestniku tovarne za jesih, nekoliko užitnin>kega davka od špirita, vzprejme se na predlog finančnega odseka. Kranjski stavbeni družbi se dovoli na predlog stavbenega odseka 66 goldinarjev 10 krajcerjev, zahtevano doplačilo v znesku 249 gli. 19 kr. za železne stebre pa se odbije. O vprašanji glede osnove novega načrta za osušenje Ljubljan kega barja po nasvetu stavbenega oddelka v ministerstvu za notrajne zadeve poroča mestni odbornik g, Žužek jako obširno in temeljito, (poročilo priobčimo v narodnogospodarskem oddelku v prihodnjih številkah) in na-hvetuje, da mestni zastop izjavi glavnemu odboru za osušenje barja, da se ne more zavzemati za ta načrt in da se bode o pravem času zavaroval proti pretečoj škodi, kar mestni zbor odobri. Na predlog mestnega o Ibornika g. Hribarja dovoli se drsal-skemu društvu, da napelje na svoje drsališče pod Ti- — V petek večer počila je v San Štefanu pri Benetkah petarda. — Sodišče v Bol ogni je izmej petih zatožencev, ki so kričali: „Evviva Oberdank! Abasso il colonelle Avstriaeo!", dva oprostilo, tri pa obsodilo v šestmesečni zapor in 50 lir globe. V rum u ti s kej kamori interpeloval je v soboto Jepurescu o trgovinske j pogodbi z Avstro-Ogersko. Vprašal je vlado, je li misli pogodbo obnoviti ali odpovedati. Minister je obljubil, ▼ treh dneh odgovoriti. jFraucoslia vlada bode ves svoj upliv uporabila, da senat še letos voli budget, da ne bode treba upeljavati provizorija. — „Mem. Dipl." poroča, da hoče Angleška, ako se vzprejme nje posredovanje v francosko-kitajskem sporu, zahtevala, da ima kitajska vojska zapustiti Sontuv in Bac-Ninb ter odreči sa pravice do teh mest. Anglija da je povprašala po mnenji Nemčije, Rusije io Zjedinjenih držav ter bode postopala v sporazumljenji s temi državami. Dopisi. Iz Tr»tti 19. dec. [Izv. dop.] Včeraj večer je imel naš mestni zbor sejo. Na dnevnem redu je bila tudi neka prošnja g. Sch., kattra je zadevala naše slovenske ljudske šole, a znalo se ni nič o tem, ker na dnevnem redu je bilo le omenjeno: „prošnja g. Sch. za ljudske šole, s podpisi". Vender pa smo zvedeli, da je to prošnja tikajoča se slovenskih ljudskih šol; v ta namen se je zbralo na galeriji že pred 6. uro polno slovenskega občinstva, mej katerimi je bilo žalibog jako malo naših „gospodov". Pri G. točki omenja nek poročevalec to prošnjo in ob jednem čita predlog delegacje: ker |e prošnja pisana v slovenskem jeziku, v jeziku, kateri ni uradni jezik našega mesta, da uaj se ta prošnja vrne g Scb. da jo prestavi v italijanski jezik. Gosp. Nabergoj poprime na to besedo in? dolgem, Jako lepem govoru pobija to načelo, ker v Trstu poznamo samo dva naroda, in to sta italijanski in slovenski, da je mestni '/bor prav imel, da je zavračal nemške akte, a slovenskih nikakor ne bi imel, ker naš jezik bi moral imeti tu ono veljavo, kakor jo ima italijanski. Jako lepo je očital levičarjem (liberalcem in iredetitarjem), da ako imajo že vedno liberalizem in napredek na jeziku in po njih časopisih, naj se tega tudi dejanski drže in svetu pokažejo, da so pravi liberalci, kar sami zahtevajo, da naj tudi nuni slovenskim someščanom in deželauom privoščijo. Poudarjal jim je tudi, da sama visoka krona želi mir in jednakopravnost mej naredi, da bi bil tudi to lep izgled liberalnega mestnega zastopa; potem jim je povedu), da tudi oni ne sinejo vedno misliti, da je Trst in Primorska les italijuuska, da še ni uokazauo, kdo je prvi prebival na sin jej Adriji, Slovan ali Italijan in kdo da bode ostal gospodar ; da od Triglava do Balkana, od Spielfelda do Adrije prebiva mogočen narod, kateri se dandanes ne pusti več tako lahko zatirati; da smo tudi faktor in rešitelji avstrijske države, da Pri tem sleparjenji se ]6 najbolj odlikoval Emil de Girardin, pravi uzor pisatelju brez vesti. Pisal je jako duhovito in gladko, a po potrebi tudi zbadljivo in ostro, svojo neznačajnost in brezvestnost pa je v reklamah prodajal po 8 franke vsako vrsto. To zlorabljenje časopisa za sebične in sleparske namere posamičnih podjetnikov se je kmalo razširilo mej druge narode — v Slovencih se je zučelo nekaj bolj okoli 1870. Od tega leta je rastlo do sedanjega časa, zlasti se prej imenovana „Edinost" v bogatem Trstu močno s tem ponaša. Pošteni listi bi nikd«r ne smoli reklame delati zdravnikom in raznim mu-začem z njih čudodejnimi zdravili in mazili. Pošteni list bi nikdar ne Binel reklame delati človeku, katerega namere so mu neznane in dvoumne. Tukaj v primer le jeden slučaj. Slovenske voznike v BoBni in Hercegovini sta Abendroth in Rousso (?) močuo ociganila. Na to se spomni — Bog ve po kakej poti — neki trgovec II. v Trstu, ki se mu kaj trda godi. Pomagajo mu naj v stiski ubogi slovenski vozniki. Premeten mož naznani v nekem listu slovenskem, kje da stanuje (trži) in da hoče pomoči slovenskim voznikom do zasluženega plačila. Da bi jih več ujel na limanice, plača slovenskemu listu celo reklamo, ki je prav po navadi dotičnoga uredništva psovala in napadala celo poštenost in de lavuost slovenskih poslancev v državnem zboru. Vse to je storilo uredništvo za denar, za ljubi kruhek ter nikakor ni vprašalo po razlogih onih grdih in neopravičenih napadov na slovenske državne po-slauce, niti po poštenosti onega tujega človeka, ki je baje po leti iz Trsta izginil kot nekdaj iz Pulja. Le škoda, da ga Novični redaktor ni opisal slovenskemu svetu ! Podatkov je imel dovolj. Slovenci bi bili z nova zvedeli in strmeli, kako nevestne reklame se po listih delajo za denar! A temu še ni bilo dovolj. Vsled ugovorov je spisalo uredništvo celo dopis iz devete dežele, da bi le olepšalo svojo neumno in nevestno reklamo ter ljudi lože slepilo. K sreči so naši dovolj zgodaj spregledali vse razmere — in upam, da se nesrečnih voznikov ni nobeden usedel tujcu na liinuniee. Le škoda za čas, za pota in za novce, ki so jih na potu potra-tili. Drugih primer o nevestni reklami mi pač ni treba navajati. Gorje ljudem, ki se dado prevariti. Čitatelji ne morejo povsodi ločiti poštenosti od sle-paiije, zlasti če sleparijo uredništvo iz sebičnosti podpira in močno našoperi. Čitatelji so pogostem tako blagosrčni, tuko priprosti, tako uerazsodui, tako lehkokrvni kot otroci. Le pošteno uredništvo jih more varovati pred sleparjem. Pa naj bode zadosti o reklami. „Urednišče," rekel je jedenkrat glasoviti časnikar v Beči, „je p r od a j a 1 n i ca, kjer se očitnost prodaja". Razni listi store vse radi za denar, za darilu, za ginotue koristi. Ženski največja čast je nje čistost, nje poštenost; nikdo je ne bode karal, da svoje misli in želje rada menja ter svojemu možu podreja. Pri moži se ne gleda toliko na ono čednost, njega čast, njegova poštenost sloni na čistem nepremenljivem značaji. Vlačuge, spridene ženske zaničuje svet, a ta svet je toliko popačen, da nikakor ne zaničuje moža, ki zarad dobička, zarad gmotne koristi dela zoper svoje prepričanje. In pisati se pravi tudi delati. Godi se ravno nasprotno. Taki podkupni pisatelji se celo povzdigajo po nečistem zaslužku, ker z novci zadobivajo več veljave. Kolikor plačaš, toliko veljaš, jim je glavno načelo; in da bi več veljali, prodajajo prav po kramarsko ali branjevsko hvalo in grajo v svojih listih. Po takem se ni čuditi, da se konservativni ali obra-nivni možje, zlasti duhovniki, toliko protivijo kuplji-vemu časopisju. Poštenega pisatelja, poštenega časopiBca navdušuje njegovo delovanje, na pisateljsko njegovo čast in poštenost so obrnene vse voli dve tretjini vodo z mestnega ribnika pod Tivoli. Potem se prične tajna seja. — (Umrl) je v 21. dan t m. na Ptuji goap. dr. Ivan Lukauc, c. kr. polkovni zdravnik v 7. lovskem batabjonu. — („Iz Celja") se nam piše v 22. t. m : Naš rojak, gospo 1 dr. Davorin Travner, c. kr. avs-kultaut vCelji, je 15. 17. in 22. t. m. pred Graško nadsodnijo napravil sodniški izpit. — (Sokolski večer) zadnje sobote v prostorih čitalniške restavracije je bil jako dobro obiskan in najsijajnejši, kar jih letos društvo priredilo. Gospoda reditelja (Magolič in Pavšek) sta se vidno potrudila prirediti kaj posebnega, in to se jima je posrečilo vsestransko. Razen dobro prednašanih pevskih točk nam je posebno ugajal nastop slovanskega Palčeka (g. Kajzel), ki je dovtipno šibal sedanje narodne socijalne razmere v Ljubljani. Posebno pa smo se čutili nekako domače v domačih, znanih od 270 gld. dolga ostalo ga je letos še okulu 70 gld. — Novi odbor sestavil se je tako-le: Prof. Čebular, predsednik; dr. Nikolaj Tonkli, podpredsednik; prof. dr. Kos, blagajnik; rač. uradnik Pirjevec, tajnik; vadničen učitelj Mere in a, pevovodja; prof. Šantelj, hiš. gospodar; gosp. Ernest Klavžar, dr. Gregorčič in gosp. F i g e I j, odborniki. — Prejšnjemu odboru gosp. pevkam in pevcem in pevovodji Mercini izrazil je zbor priznanje in zahvalo. — (Iz Ptuja) se nam piše: 15. januvarja t. 1. se bode vršila pri državnem sodišči obravnava zbog naših zadnjih volitev. Nadejamo se, da bode ta pravda za nas ugodno rešena če bode državno sodišče dosledno. — (Deželna blagajnica v Gorici) združi se, kakor poroča „Sočau, z državno bla-gajnico. — (Vabilo) k v sredo dne 2b\ dccdinbra 1. prostorih, ki so nam v spomin klicali nekdanje ži-1 1883 v prostorih restavracije kazinske priredjenej vahne in navduševalne veselice in Sokolsko večere! božiču,ci Ljubljanske prostovoljne požarne hrambe prejšnjih let. Pa kakor vse kaže, hočejo se nam 18 sodelovanjem si. vojaške godbe 17. pespolka kmalu zopet povrniti, in za to si bode pridobilo naj baron Kuho* Ustopnina 30 kr. Otroci j)lačujo po-večjih zaslug vrlo in napredujoče društvo Ljubljen- i lovico Začetek ob G. uri. Čisti dohodek je naških Sokolov, kojemu kličemo srčni. „živeloa in i menjen zakladu požarne brambe. Odbor. „ naprej" ! — (Slovensko gledališče.) Preteklo soboto imeli smo slovensko predstavo, ki nam je bila vseskozi po godu. Obe igr predstavljali ste He j gladko, izborno. Občirneje prihodnjič. — (Za praznike) se je preskrbol neznan, kakih lf> let star tat s pečenko, ker je pokral pri g. Rajmundu Sevniku v Fabriških ulicah št. 8. včeraj po noči petelina, pet kokošij in tolsto raco. Za dva dni bo že! — (Narodna Čitalnica v Semič i) ima 30. t. m. svoj letni občni zbor; /a tem sledi tombola. Začetek ob G uri zvečer. K tej udeležitvi vabi najuljudneje Odbor. — (Iz Gorice) Be nam piše 20 decembra: — Tukajšnja slovenska Čitalnica imela je 15 t. m. občni zbor, ki bode izvestno častno mesto gavsemal v njenej kroniki; kajti tako veselega in vsestranskemu napredka nema naša Čitalnica zabeležiti v celej drugej polovici svojega obstanka, kot v pre-tečenem letu. Iz poročila tujnikovega je razvidno, da je društvo priredilo letos sedem „besedw s petjem in jedeu velik ples, tedaj najmanj polovico več kot prejšnja letu. Mej temi je v prvej vrsti iuoe-novuti zares „velika beseda"' na korist „otroškemu vrtu." Petih je bilo 30 zborov (moških, mešanih in ženskih). Pevski zbor se je na novo oživel in šteje 26 gospodičin iu gospodov. — Društvene muzikalije so se letos pomnožile za blizu tri tisoč glasbenih komadov, mej temi 135 partitur. — Vzlic tem velikim stroškom za veselice in muzikalije se je stanje društva tudi v finančnem oziru zboljšulo; Zagreb 24. decembra. Člani narodne stranke podpisali so definitivno odobreni program, po katerem se bode neomajljivo držati nagodbe ter podpirati vlado v njenem prizadevanji v tem oziru. — (Slovenski Fromm), g- J. Krajec v Novem Mestu izdal je za božične praznike kar 4 knjižice: 1. Koledar in dnevnik za 1. 1884. Elegantno vezan 70 kr. 2. Žepni koledar (en miniature) za I. 1884. Cena 20 kr. 3. Narodne biblioteke (i. m 7. Buopič. V G. snopiči so po g. R. Perušku prirejene 5. bukvice „Kranjske Čbelice", v 7. snopiči pa po Fr. Mirovčkovem predelana povest „Krvna osveta". Gg. Krajcu in Perušku moramo biti prav hvaležni za to prav lepo božično darilo, zlasti pa da sta dala nČbelicou na svetlo, katero smo že težko pogrešali. Ker vse navedene 4 knjižice vkupe stanejo samo 1 gld. 20 kr., svetujemo in priporočamo rodoljubom, da nemudoma sežejo po njih. Kakor ču.emo, priredil je g. Krajec tudi za knvurne koledarčke v mali in večji obliki ter razposlal ku-varnarjem dotične pozive. Rodoljubi, ki obiskujete kavarne, terjajte), da se vam za, neizogiblji vi obolos o novem letu da vsaj plod domače industrije. — (Prošnja) do c. kr. trgovinskega mini-sterstva, katero je predlagal v seji mestnega zbota dne 21. t. m. gosp. mestni odbornik J. Hribar, Spisana je bila v nemškem jeziku. Naš poročevalec preložil jo je v naglici, zaradi tega ni pov.sem točna in se prevod ne u emu popolnem z izvirnikom. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj '24. decembra. „Annee-Verord-nungsblatt" : Cesar odredil je, da se prestavi divizijoner cesarjevič Rudolf od 9. k 25. in divizijoner nadvojvoda Johaim od 25. k 3. diviziji. Narodno-gospodarske stvari. Načrt pravil za zadruge. Predstojništvo. §. 17. 1'redBtojništvo sestavljeno je iz predstojnika, njega namestnika in iz zadružnega odbora, kateri šteje .... udov in .... udov za dopolnenje. Izvolijo se vsi v zadružnem zboru po samostojnih obrtnikih iz njih vrste. Pri zadrugah, katere obsegajo več različnih obrtnij, treba namestiti vsako s primernim zastopora v odboru. Volitev se vrši v smislu sledečega §. 19 teh pravil. O zvršenih volitvah napraviti se ima zapisnik, katerega mora podpisati predstojnik in pregledniki. Pravico izvolitve v odbor ne prevzeti imajo le udje: a. ) kateri ho že čez GO let stari ali bolni; b. ) kateri zaradi večkratnega potovanja tega posla ne morejo opravljati; c. ) isti, kateri so že v odboru bili. Uradna doba udov predstojništva traja..... let in se zumorejo isti po pretekli dobi zopet voliti. K posvetovanju zadružnega predstojništva, katero se ima......sklic.iti, povabiti mori predstojnik vse odbornike. Da je seja sklepčna, treba je, da je vsaj polovica odbornikov navzočuih. Sklepa se z večino glasov, pri jednako razdeljenih glasovih odloči glas predstojnika. O posvetovanji napraviti se ima zapisnik, katerega imata podpisati predstojnik in zapisnikar. Odborniki poslujejo brezplačno. Za posebne zamude pa se jim more določiti migrada. Delokrog zadružnega predstojništva. §. 18. V delokrog zadružnega predstojništva spadajo vse zadeve, katere neso pridržane zadružnemu zboru, ali pa razsodišču iu organom omenjenim v fc$. 121* do 121. črka h. postave od 15. marcu 1883. Posebno pa ima predstojništvo gospodariti z zadružnim premoženjem, pod vodstvom predstojnika, in v smislu sklepov zadružnega zbora. Predstojništvo ima pravico naložiti udom in pridružencem kazen zaradi prestopki zadružnih na-redeb: kakor pokarunje in denarno kIoIbu do deset goldinarjev. To se ima posebno zgoditi v naslednjih slučajih, kakor ...... Pokarati se ima pismeno ali ustmeno. Slednje sme se zgoditi pri zbranem odboru. 0 vseh kaznih napraviti se ima zapisnik. Z a d r u ž n i p r e d s t o j n i k. §. 1!> Predstojnik iu njegov namestnik izvolita se v zadružnem zboru iz skupine udov in z večino glasov. Ako se večina ne doseže pri prvem glasovanji, volite se' pri ožjej volitvi le oni dve osobi, ki ste imeli pri prvem glasovanji največ glasov. Izvolitev zadružnega predstojnika pa ima potrditi gosposka. (Konec prih.) njegove misli. Zato se toliko napenja, da bi same izvrstne stvari prihajale iz njegovega peresa. Res kdor p še za svoj Časopis, pogrešati tudi ne more gmotnega zaslužka (vsaj ima kot vsak drug človek svoje potrebe); a ta gmotni zaslužek mu nikdar ne sme biti glavna stvar pri pisateljevanji; glavna stvar mu mora biti njegovo ime, njegova čast in poštenost, njegova osebna veljava, ki po dobroti ali slabosti njegovega časopisa raste ali pa pojema. S svojim listom bi imel blažiti svoj narod, pospeševati njega gmotni in duševni razvitek in s tem napredek skupnega človeštva. Nepoštenemu, kupljivemu časnikarju je dobiček, gmotni zaslužek glavna stvar pri njegovem časopisu. Ker prodaja očituost („publiei-teto"), mari mu je pač malo ali navadno prav nič, kako se občinstvo po njegovem listu slepi in sle-pari Tak časnikar ne bode vprašal, ali njegov list občinstvu kaj koristi, ampak prašal le bode, koliko gotovega dobička njemu, časnikarju nese. Navadno ne bode vprašal, ali so doneski, članki in dopisi kaj vredni, ampak prašal bode po doneskih, ki se ceno ali celo zastonj dobivajo Njegova dobičkaželjnost zida na blagosrčnot, lehkovernost iu nerazsodnost čitajočega občinstva. Temu ponuja večinoma jako abotuo berilo. Če primanjkuje celo takega gradiva, ali pa da stavce (tiskar) ceneje in hitreje list napolni, razstavi ju dobičkaželjni časnikar svoje abotne novice in dopise po dva do tri prste vsaksebi — ali, kot je pred par leti ravnal neki glasoviti slo veiiBki list, pruzni prostor mej novicami masi s tremi zvezdami. V Slovencih se naslikane hibe še neRO niti globoko ukoreninile, niti močno razširile. Razmere naše so bile doslej večinoma take, da so pri naših čosopisih osebni podjetniki le bele vrane. Večina naših listov je ustanovljena od raznih političnih strank in raznih društev, katerih lastnina so še sedaj dotični listi. Stranke in družbe pa neso ustauovile listov, da bi jim prinašali kaj gmotnega dobička. Ti njih časo[>isi imajo le namen razširjati načela in nauke dotičnih strank in društev. Mej ostalo peščico slovenskih časopisov pa razsodni Slovenec lehko s prstom pokaže na one, katerih uredniki in podjetniki iščejo z vsemi sredstvi lastnega zaslužka, lastnega dobička. Navadno ti listi plašč obračajo po vetru. Kdor toliko pazljivo opazuje počenjanje iu nebanje slovenskih časopisov kot že leta in leta pisatelj Jteh vrstic, spoznal bode te tiče po njih meuja- jočem petji. Imenoma jih tu ne bodem navajal, ker ne mislim izvabljati praznih ugovorov niti početi strastnih razporov. Po zadržaji kaj ppprosti so bili sprva časopisi. Posnemali so prav ona rimska „ar.ta diurna", ki so naznanjala smrt imenitnih mož ali žen, njih rojstvo, njih proslavljeuje; pole« tega pa starešinske sklepe, cesarske ukaze, dela iu nuredbe viših go-sposk, sodne preiskave, tožbe in ravne mestne novice, ki so Rimljane posebno zanimale; vsaj zgodo-pisec Tacitus pravi na nekem mestu, da so po takih novicah najrajši segali („in urbe sermonum avida"). Te so tudi posebno zanimale potujoč« Rim Ijune ali pa one, ki so v raznih, zlasti odležmh pokrajinah opravljali razne državne službe. Tem so jih v pokrajine pošiljali prijatelji v Rimu ali pa posebni opruvitelji, ki so Be 8 tem pečali in kruha služili. Slavni Ciceron jih je kot namestnik dobival v oddaljeno Cilicijo ter je možno tožil, če mu neno dohajale o pravem času (nhabebam aeta urbaua usijue ud nonus martias"). Take mestne novice, domaČe stvari so časopisi nnjrajši prijavljali, dobre so jim bile tudi razne dogodbice, celo anekdote, zlasti dov-tipue. (Darje pri h.) dnć 22. decembra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .... .....79 Srebrna renta .... . • • • 79 Zlata renta........ • • 98 5*/0 marčna renta.........93 Akcije narodne banke.......£42 Kreditne akcije........294 London . . ..... • • 121 Srebro ... ....... — Napol........... 9 C. kr. cekini. ...... . . f» Nemške marke ..... R9 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 121 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......120 . '-"Z. .... 88 „ papirna renta d*/,..... 5°/© štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zrini j. obč. avstr. 4 Vi "/o zlati zast. listi . Prior. oolig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. gld. 167 98 85 104 115 119 103 104 173 19 110 222 25 75 95 85 40 eo«/i 72 35 75 25 95 60 80 85 25 15 75 25 75 25 60 kr Sodelavec vzprejme se takoj pri uredništvu „Slovenskega Naroda". Pogoji po dogovoru. Št. 18.691. Vabilo. (802—2) Po mnogo let obstoječem hvalevrednem običaji se blagotvoritelji oproščajo čestitanja ob novem letu in ob godovih tako, da si vzemo oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade. Ustrezajoč ugodnosti slavnega občinstva sta gospoda: Karol Karinger, trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem trgu, in Albert Schae fer, rokovičar in bandažist na Kongresnem trgu St. 7, droge volje prevzela razpečevanje oprostmh listkov v svojih prodajnlnicnb. Zk. oprostne listke je kakor dozdaj položiti po 50 kr. za novo leto in po 50 kr. za godove, ne da bi se velikodušnosti sta vile meje. Pismenim naročilom naj se blagovoli dodati razločna adresa. Pri tej priliki se izreka najtoplejša zahvala slavnej tiskarni in kamnopisalni Josip B'aznikovih dedičev, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostne listke. Mestni magistrat v Ljubljani, v 16. dan decembra 1883. Župan: Grasselli. Osem dobrih sodov za vino, kateri drže: 3 po 550 litrov, 2 po 680 litrov in 3 po 1300 litrov, proda %n;t VI ;i a i It. (807—11 pOMltnioa v Smariji pod Ljubljano. Klobuke i za gospode in dečke, grMje in škornje iz klobučine, PS potem S perilo za gospode, zavratnike, ovratne robce itd. v uujvrcji izberi in po izredno nizkih eounli priporoča 800—3 a Pvinosie, £ &t. «* GledaliAlce ullee *t. O. ^ W 5000 1 (788—4) ostankov sukna (po 3—4 mri iv . v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnino povzetji — ostanek po 5 nld. !<• Storcli v Umu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Vabilo na naročbo SLOVANA 99 Slovanstvo bi pridobiva na svetovnem pozorišči od dne do dne večjo moč in veljavo, tako, da ima že zdaj od ločevalno besedo v svetovnih dogodbah. Imenitno je tedaj za vsacega omikanega človeka, posebno pa še za vsacega, kdor je s ponosom ud velike in slavne rodbine slovanske, da zvedava vedno točno o vsem, kar se godi imenitnega v Slovanih v političnem in kulturnem oziru. In ravno mi Slovenci, kateri bi imeli toliko uzroka, da s paznim očesom opazujemo napredek Slovanstva ter zajemamo iz njega novo moč v neravnem svojem političnem boji, premalo smo skrbeli doslej, da bi se seznanjali z bitjem in žtjem ostalih slovanskih narodov ter tako budili slovansko zavest in narodni ponos. Da se opomore temu nedostatku, odločila sva se podpisana izdajati tednik z naslovom ,,SLOVAN", kateri bode od novega leta izbnjal v Ljubljani vsak četrtek na osmih straneh velike četverke. „SLOVAN" bode prinašal razne spise politične, gospodarske, znanstveno - popularne, kulturno - zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si je stalnih dopisnikovviie le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Ceske, Hrvatske, Poljsko in Rusije, tako, da bode prinašal vedno izvirna poročila o vsakoršnih imenitnih dogodkih po širnem slovanskem svetu. Z* znanstveno-poučni in zabavni del pa si jo pridobil ,,SLOVAN" «"> 1 stalnih sot rudnikov, izmed katerih imenujemo samo gg.: prof. A. Bezenška, prof. dra. Frana Celeatina, Ivana Dečka, dra. Josipa Derča, ravnatelja Riharda Dolenea, dra. Ivana Oeršaka, prof« dra. Igu. Klenienčičn, prof. dra. Orog. Kreka, Frana Kuraltn, župnika Božidarja Raiča, Ivana Resmana, dra. Ivana Tavčarja, prof. Ivana Trdino, dra. .los. VoSnjaka, dra. Val. Zamika in dobro znanega feljtonista Prostoslava Kretanova. Ti naši sotrudniki so porok, da bode mogel ,,SLO V AN" vsestransko izvrševati svojo nalogo in da bode tako ustrezal današnjim potrebam slovenskega naroda. Poleg vsega tega pa je ,, SLOV AN" tudi najcenejši tednik slovenski; velja namreč za celo leto samo 4 «1*1., za pol leta 54 gl«l. in za četrt leta 1 «ld. Slovenci I Ako boste z obilnimi naročili podpirali , SLOVANA", bode prinašal tudi ilustracije, kakor žele mnogi rodoljubi. Ako se namreč oglasi zadostno število naročnikov, prinašal bodo v vsakej številki slike, katere bodo seznanjevale slovensko občinstvo z zaslužnimi možmi iu znamenitejšimi kraji velike slovanske domovine, ali pa mu predoče vale predmete iz narodnega življenja slovanskega. Ker je cena listu res mala, nadejava se tedaj potrebne gmotne podpore. Vrhu tega pa upava, da stopijo v kolo dozdanjih sotrudnikov tudi drugi domoljubi slovenski, kateri uai blagovoljno pošiljajo SLOVANU" poročila o vsakem znamenitem dogodku v ožjej našej domovini. Konee.no še prosiva, naj se naročnina pošilja npr; v-ništvu, dopisi pa uredništvu lista, ter sklepava svoje vabilo s klicem : (708—3) „Naprej zastava Slave!" V Ljubljani, dnč 19. decembra 1883. Ivan Hribar, Anton Trstenjak, izdajatelj in lastnik. odgovorni urednik. Ostale slovenske liste uljudno prosiva, da blagovolijo ponatisniti to vabilo. lOOO litrov 12^55 2r ^b^> ^^Eb zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po ladrlajl zatonma je za vsacega, koji se z glasbo ab petjem Davi; (»na obsega: I. hm ui otipe t «*. II. m /.I*«' zbore, III. ineNuu« zbore iu IV. »kludbo zu gl«.*ovir. [f Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 02 strani j. Prodava jo v I. j uhlja u i knjigarna 3. Oiontini-jevn po 2 gld. 40 kr.; dobi se Ft pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat- rj ska) po 2 gld. JO kr. (744—12) " izvrstnega žganja, pravega tropinca prodaja po nizkej ceni (776—7) Fran Bratina, posestnik i/. Ustja pri Ajdovščini. Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtovanjo franko. Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (652—12) P. & R. Seemann v Ljubljani. Koliko naših prijateljev je radi raznih holeznij primoranih, po vso zimo bivati v sobi, ali pa celo ležati v postelji. Ob mrazu pa je zračenje sob sila težavno, včasih celo nemogočo. — Kaj more biti za take ugodnejše in uspešnejše mgo sredstvo s katerim se vzduh popolnem očisti izhlapkov, daje najprijetnejšo vonjavo po jelovem gozdu in oživlja dihalne organe. To lastnosti ima Bittnerjev Coniferen-Sprit, on je destiiacijski produkt iz smreke in se z razpršilnitu strojem v najfinejših kosemcih uvaja v zrak. Znani g. dr. J. A. Streintz iz Gradca piše: Z velikim pridom uporabljam Bittnerjev Coniferen-Sprit za desinfekcijo bolniških sob, jo naj udobnejšo zrak čisteče sredstvo, kateremu želim splošno razširjenje. Cena stoklenici 80 kr., 6 Bteklenic 4 gld., razpršilni stroj 1 gld. 80 kr. Dobiva se pri lekarnarji Blttnerjl v Riciinovu na Spod. Avstrijskem in pa v LJubljani pri lekarnarji Jul. pl. Trnkoozy-Ji. (792) Poslano. (4-36) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas iikuean liek proti trajnom kašlju plućevine I ielsdoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, " (PASTILLEN) n m tod Hinke Mattonija (K«io»i □ c**koj>. Nil etikćto in zttuiali, kakor kaže podoba, il"F~" Ircliii oslro pifiti. MATTOKts GIESSHUBLER '3 5 g i« T3 ^. Qj Si- J X2 a I m . rt g? tn -o «2 5 Sv > rt il1 S rt n b 0. ' P a 3 o"« a f J -C OD CO « OD ISI i o .51 >cn rt a c s s £ f Pl > m I lioljtii ml VHtth iKulubiiih izilulkuv, it^iiiuju to puvtiljc utr itluulljitirun v mM ; iut]U4tp^MneJfi Hf i ni'ij'i /.oper boli'/.ni v orK'inili upiuhijcifa ilvla teluau, prohujalno mr/.lico, Imlc/.ui na kuži, v moi-junih iti /.miHko bulc/.in, čiutijo kri in loliko oilpravljaju blatu. Ni K:l zilruvilu, ki bi bilu boljdu in pri toni |M>iHiliicin neškodljivi) /.opor gotovi vir vboIi Kor »o piiHluilkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. Tn pilo ho odlikovano ■ jako cimtiiini pismom c/r«»»-M«'f//«•»• /,.<>/»»>/,/ in na sadnjej »tranl tui** rar/ttvrut' znatnkr, Je fMMMrtjt'H'i, ter svarimo, naj bo no k upu jo. 1'nziti ne mora ro, «/« ktlo ne dobi sinh. ,/„. neišfMv i., "li crlo ŠhođUlmgm <*«M*a. Vaakdo uuj izrecno Kahtova. £/~ JVrutiteinovih IO, „t„t, ,, ,i, pil, to imajo ua »uvitku ter navodilu za nilio ftulrff utajrri potlpUl. Olavna shIo^u u h l>uunjli Apotheke .,cuin UelllKen Leopold*« dea >« usi. in. Sladi. Efllte