j S. Z... i j. ri ■'■'• — • --------------—— -i—*-- i** " tu 6 "PROLETfAREC JE UKLA VSKI LIST ZA. MISI .KU; C. I TAT E L J E PROLETAREC Official Organ Y»ik««lav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zvpm GLASILO PROSVETNE MATICE J« S* /• iT. - NO. 1652. » MM«. In C 1MJt „ ^ „ IH., iMm Ita M« m C*«*«" * >. CHICAGO, ILL., 10 MAJA udarja% da sklica m ti j:t na demokracijo in svohtnlščine ne bodo nič iKtmoKula. Demokracija ie fašhlom fraza* pi naj bodo italijanski, slovenski ldne j sta priredila kluba št. 37 in 180 JSZ shod, na katerem je predaval Frank Zaitz o razmerah in položaju v Evropi in tukaj, j Dasi je bil dan izredno vroč in lep, je vzlic temu prišlo v SST ♦ dvorano lepo število t jud*, kt so z zanimanjem sledil: predavanju in nato vprasanjam in odgovorom Shod je otvoril Jakob Rožiča predsedoval pa je Frank Ermenc. Kolekta za kritje stroškov je znašala f 15.10. 25.0C0 .premogarjev v Illinoisu je na stavki. Tako se gla- cenzure. Vlada je iparlamentu Dve konvenciji—ena stare, druga nove organizacije Sloven.*ka Hrvatska Zveza, ki je obstojala 36 let in ie bila svoj čas mod Slovenci v Mich i-ganu in v Minnc-oti ena izmed vodilnih imdpornih organizacij. je imela svojo zadnjo konvencijo dno 27. aprila to leto v Calumetu, Mich. Bila je izredna in jo trajala le en dan. Njena edina naloga je bila končno-potrditi predložila z;«kon-ki osnutek, kiilSEHHL .... . -si poročilo iz virov UMW.-Pro-1 ji s,i 1.1 moč določati, kako naj igf* ^ \ ! * greaivna" unija pravi, da to ni tMopifje piše, da bo v korist " ? V^eiinic?' res, pač pa da dela nad 18,000 interesom države. Slo venska-Hrvatska Zveza je njenih članov Predsednik sled- WUcon.in jc tudi začel z za-!S nje je tudi izjavil, da bo razve- Ko,,i za omejevanje in zavira-) i^^e I j ljavil vsako pogodbo, ki bi jo njc unii«kih aktivnosti. Posta- Koncem maia na a* b« vrffla operatorji v vzhodnih državah va proti njim. kakor je bila no-' ( hTh L? Mi n knnv.nr, sklenili z UMVV v tistih krajih.; davno spre;eta. ima namen od V ( h^holmu' M,nn- konvtnc|- KAJ POMENI ODSTOP LITVINOVA IZ VLADE SOVJETSKE UNIJE? danje zadržanje PM jc sramo- 'Ve produkte, pred uničevanjem ta za AFL, ki mu daje potuho, v stavkah, katere se farmarjev ga financira iu s tem »pomaga sovražnikom organiziranega delavstva. raza žensk na konvenciji KSKJ in pa kapric frančiškana Za- Komisar U8SR za zunanje zadeve Maksim Litvinov jc iinel to službo 10 let. Tudi prej je bil upoHcn v tem komisarijatu. Prošli teden je bil rznenada odstavljen. Sovjetski listi so s par vrsticami poročali, da je bil nadomeščen na njegovo iproš-nio, ker je slabega zdravja. Litvinov je bil zagovornik na- kansko Nemčijo. Hitler jo je preklical. Litvinov jc star 62 lot. Govori poleg ruščine izborilo angleško, francosko in več i drugih jezikov. V sovjetski di-plomatični službi jc bil od leta 1918. Leon Trocki ga je imenoval za sovjetskega »poslanika v Londonu tik po vojni. Ko jc bil angleški diplomat Lockhart v Moskvi aretiran, jc Anglija Litvinova vrgla v zapor za tal-!ca in ga po izpustu Lockharta j deportirala. Litvinov sc je izkazal za najsposobnejšega sovjetskega di-j plomata, ampak v sedanji situaciji se je Moskvi zazdelo potrebno, da v*lcd raznih vzrokov svojo taktiko v vnanji (politiki ^premeni. Novi komisar za vna-nje zadeve je Vekoslav Molo-tov, načelnik sveta-ljudskih komisarjev. On je Stalinov ožji prijatelj in zaupnik. Govori samo rusko. Kakšna bo vnanja politika USSR pod novim komisarjem, zdaj ni še ja.\no. ne tičejo, a so v njih vzlic temu , krajika roti KSKJ. Danes se najbolj prizadeti. Na primer, u orjranlzacija pona4Af da ima ■ P , vozniki, so farmarji fe e|anic jn 7a ||Voj<) Anglija sc jc pričela spet pri-»ob vse, kar imajo spraviti na kratko dobo znatno imovino. zadevati pridobiti Rusijo v svojo zvezo, a izgleda, da je priliko zamudila in pomagala vreči iz vlade v Moskvi prijatelja demokracijo in načela mednarml- trg v istem času. Za farmarji so sc skrili industrialci, ki so državi zakulisno urinili ta zakon. V Paliji jo dobilo ljudstvo nejra sodelovanja Maksima Lit- navodilo, naj neha piti kavo. čela kolektivne varnosti in se je trudil posebno v ligi narodov, da ga uveljavi. V prvih letih so ga diplomati kapitalističnih držav gledali prezirljivo in mu v družbah obračali hrbet. V nekaj letih pa si je pridobil spoštovanje in ugled. Vsled njegovega prizadevanja za skupni nastop proti Hitlerjevim in Muaolinijevim agresivnostim se je zameril obema omenjenima diktatorjema toliko, da ie bil v njunih li«tih vedno predmet napadov. Posebno ie v Ni mči ji, kjer «o ga smešili kot žida. Litvinov je namreč židovskega pokolenja. V diplomaciji je bil internacionalec Uspehov *Ker ni dosegel, razen enega, ko je sklenil zvezo z rcpubli- vinova, ker mu je tik pred vsakim možnim uspehom nameta-la polen 'pod noge. Največ premogarjev, prizadetih vsled sedanje stavke, je v Pennsylvaniji, namreč 128,-500, Na drugem mestu je W. Virgina, kjer ima UMVV 113.-500 članov. Vekoslav Molotov je star šele 49 let, pa je že dolgo predsednik sveta ljudskih komisarjev in zdaj je tudi komisar za zunanje zadeve. Pravijo, da je on pristaš načela, da se naj Rusija briga zase in sc brani le v slu-čaju napada. Francija je razpisala ponudbo za £160,000,000 notranjega posojila. Oboroževanje namreč veliko stane Tudi Nizozemska hoče več Vzrok jc, ker je Italija ne mo- Topovi iro Francoska vlada je t diktatorskim dekretom davke zelo zvišala in ustanovila tudi nove, med njimi direkten prodajni re kupiti dovolj z zamenjeval- davek Csales tax"). Vlada no trgovino, gotovine v zlatu pravi, dr. je to primorana stopa ni v italijanski državni bla-1 riti zaradi oboroževanja, gajni. Fašizem torej ne pomeni ==: pnv^eritete, ker je pripravil Jugosl avi j a je enkrat Uko Nemce ob maslo in še marsikaj, | nemško ponudbo že odklenila, Italijane pa zdaj še celo ob čor- ker so njeni finančni veičaki bo, katero tam po krivici nazi- smatrali, da bi bil tak kredit z vajo za kavo. Kajti te je bilo obrestmi po 6''* in z drugimi po-žc prej prav malo v nji. pustitvami veliko predrag in Jugoflavija in Nemčija sta si | končno samo Nemčiji v korist, toliko v prijateljstvu, da je tr- Unija klobučarjev (United govsko ministrstvo v Berlinu Hatters, Cap and Millinerv vladi v Beogradu ponudilo 80 Workers International Union) milijonov dolarjev kredita za bo imela svojo redno konven-nakup strojev in drugih po- cijo v Now Yorku 20. maja. V trebSčin v Ncmiiji. Omenjeno Chicagu sta bili za delegatinji vsoto bi Jugoslavija Nemčiji o- na to konvencijo izvoljeni tudi brestovala po 6'*, na glavnico Slovenki Minka Alesh in An-ipa bi ji odplačevala z živino, gcla Zaitz Trajala bo dober žitom, rudninami, lesom itd.1 teden dni. Pogodba unije premogarjev UMVV s kompanijami. ki je potekla 1. aprila, bi bila lahko obnovljena še pred omenjenim datumom in bi tudi bila, če bi se reakcija, ki sovraži unije, ne poslužila sredstva, ki ga označujemo z "razdvajaj in vla-^uf:- Green in Ozanič ribarita v kalnem Generalni štab ameriške trgovske komore in zveze indu-strialcev je poudarjal položaj in v bistvu sklenil: CIO in AFL sta v spoprijemu. Unija premogarjev UMVV je CtO finančno največ pomagala. Ima tudi največje dohodke, kar ji omogoča "check-off\ to je, da morajo družbe odračunavati vse ases-mente za unijo, dočim se dmg^ unije morajo same brigati, kako iztirjavati članarino. Kompanije imajo zdaj sijajno priliko poraoiti AFL in nji pridruženo dualno unijo Progressive Miner* za boj proti UMVV. Namesto da bi se operatorji odprto tepli z Lewisom. je bolje, da to vlogo prepuste predsedniku AFL Greenu in njegovemu oohočniku O za niču. ki paradirm kot predsednik unije Progresnive Mincrs. Dobra poteza In res sta oba planila v nastavljeno past. ker sovražita Lewi*a zaradi Levvisa, in UMVV pa vsled njunega boja proti CIO. Operatorji pa so sc začeli hinavsko izgovarjati, da jim je bilo prej, ko so imeli opravka samo z eno unijo, lahko, a zdaj so tu zakoni, ki določajo to in ono, in pa unije, ki vsaka^za-hteva besedo pri pogajanjih, pa jim jc vsled tega nemogoče priznati samo eno, ke^ ne za-etopa vseh delavcev. Tako so po preračunanem načrtu zavlekli podajanja za sklenitev nove pogodbe toliko, | da je UMVV pozvala še ostale premoga rje iz rovov. Okrog 1458.000 jih ie vsled te situacije vrženih v brezdelje. Okrog 300,000 izmed teh jih je brez zaslužka še od 1. aprila, ostali so bili pozvani v stavko prošli teden. Glad zaveznik operatorjev Ker so premogarji že itak delali zelo nestalno in zaslužili povprečno komaj z.i najnujnejše potreb&čine, je naravno, da so bili nešteti takoj v pomanjkanju. To je še posebno udarec za one, ki imajo bolezen v družini in mnogo otrok. Operatorji pa pravijo: nam je žal, a va$ boes Lewis se noče pogoditi, vi sami se ne razumete med seboj, pa imamo zgu^o mi in vi. In ljudje, ki morajo trpeti glad, se res hudujejo, Češ, lahko je unijskim odbornikom, ki prejemajo plačo, pa če mi delamo ali ne, a mi tega ne bomo več dolgo trpeli. V tem razpoloženju delajo med njimi razni zavajalci in jih begajo. Vladna posredovanja Ze v početku pogajanj je skušal med operatorji in UMVV posredovati newyorški župan LaGuardia. Ni mu uspelo, enako tudi ne delavskemu depart-mentu zvezne vlade, ki je za posredovalce- delegiral svoje ljudi. Končno je posegel v to nevzdržno situacijo predsednik Roosevelt in apeliral na obe strani, da se naj sporazumeta ne samo ker bo to družbam in premogarjem v korist, nego tudi vsled interesov splošne publike. Medtem Green in Ozanič splctkarita dalje in UMVV se 1 mora braniti kakor najbolje ve in more. Ker pa so premogarji v borbah dovolj izkušeni, bodo pač poskrbeli, da izvojujejo zmago svoji uniji in ipotem obračunajo tudi s sovražniki, ki delujejo med njimi pod krinko prijateljev. HRVATSKO VPRAŠANJE JAKO TRD OREH Notranja kriza v Jugoslaviji 40 poostrujc. V Sloveniji so klerikalci storili nadaljni korak v fašizem. Na Hrvatskem se širi fašistični duh posebno med di-jaštvom in srednjim slojem. Njihov program je neodvisna Hrvatska in boj Židom, katerih je na Hrvatskem okrog 40,000. Nacionalisti zahtevajo, da se jim vzame privilegij izkorUčati hrvatskega seljaka. ki je zadolžen pri njih in mora garati za obresti judom. v mestih pa se naj da privilegij trgovati Hrva- tom, namesto da bi jih izrivali židje. Vprašanje od noša jc v Hrvatske do Srbije in vlade v Beogradu je še zmerom na kritični to!ki. Hrvatska jav-nost je vsled hujskanja vzrujena, vlada I v Beogradu pa se ukvarja z mislijo, ie ne bi bilo najbolje nad Hrvat ko proglasiti diktaturo in jo ukrotiti z oboroženo silo. Hrvatska mladina odgovarja, da bi to pomenilo civilno vojno. Okrog 30.000 mladih fantov je organiziranih v narodno gardo, ki ima tajno poveljstvo in deluje po tajnih navodilih. V povočavanju napetosti na Hrvatskem pomaga tudi radio postaja v Budimpešti, ki ie last ogrske vlade. * Ako se merodajni faktorji v Zagrebu in Beogradu pravočasno ne zdramijo, jc res nevarnost, da pride med centralno vlado in Hrvati do krvavega spopada, kar bo privabilo intervencijo Madžarske, Nemčije hi Italije. To bo ob enem konec ''neodvisne" in avtonomne Hrvatske, Slovenije in Jugoslavije. Kogar hočejo bogovi pogu* biti, ga udarijo s slepoto, pravi pregovor. Izgleda, da sc situacija v Jugoslaviji razvija v prilog imperialističnih ambicij Italije in Nemčije kakor nalašč. Tudi čc bo sporazum dosežen, se bodo posledico sovraštva — umetno zasejanega tradicionalnega sovraštva med Hrvati in Srbi, šc dolgo čutile —tako dolgo, dokler si narod ne izbere voditeljev, ki ne bodo prisegali na slepi nacionalizem, nego imeli smisel za iskreno so-delovanje naroda z narodom. Češka je svobodna le v Zed. državah Pogažena čehoslovaška republika ima še vedno svoje poslaništvo v VVashingtonu, nekaj konzulatov v tej deželi, in pa paviljona na svetovni razstavi v San Franciseu in v New Yor-ku. Vse to vzdržujejo ameriški Cehi. To jim je mogoče, ker Zed. države nočejo priznati Hitlerjevega poeilstva nad republiko Masaryka in Beneša. čc bi pa rop priznale, bi se morali češki uradniki brez okleva* !nja umakniti. V TEJ ŠTEVILKI V l*j številki to p*ro«tU in članki • ofentifi klerikalcev r Sloveniji >a utrtj« "leerkftittičnlk" (»ocialittttnih) strokovnih organizacij, v katerih Je večina delavstva. Potrebno Je. da se sa boj naiih sodrugov v Sloveniji aanimamo in jim iksiamo vsaj moralno pomagati. Ameriški preme(arji, ki so prettali ie toliko bojev in trpeli v starkah, so spot ie ve« tedrev v borbi aa ohranitev svojo unije. Dru-ibam pomaga tudi takoavana unija Progresivnih rudarjev, katera se je rasvila v skrajno reakcionarno tolo. Članek o tem jo na prvi strani, enako o nadaljevanju smedc v Evropi. Na drug« strani ja članek v odgovor na kritika o "predelava« nje" dopisov. Zanimiv jo J. Snojrev dopis o uspehu njihova sadnjs priredbe, ker dokaaujo, koliko lakko deseto magarf samo par sodrugov in sodru-4»c, ako delajo smotreeo In sloino. Članek o "narednik" in mednarodnih socialistih ja na S- strani. Končan bo v prihodnji itevilki Komentarji in trije kritični dopisi ia Clevelanda so na 4. in S. strani. Članek o reševanju hrvatskega vprašanja je na I. strani. Notranji potoiaj v Jugoslaviji jo jako opasen, od aunaj pa ji pretita s osvo-ji t vami Italija in Nemčija. Na 3. strani je nadaljevanja potopisa o Cehoslovaiki. Zanimivi so tudi članki in poročila v angleščini na e. strani. Proletarca jo vreden, da ga rasnmni delavci čitajo in agitirajo sa nja-gore raašrjenje. f h V PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. liJaja Jugoslovanska Dolavaka Tiskov** Druaka. Ckicag«. 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zcdinjenih državah sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75, za četrt leta $1.00, Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in uflaai morajo biti v našam uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčite? v Atevilki tekočega tedna. ■■■■■■■■■■M ~ T = PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Establinhed 1906. Editor.............................,..............................Frank Zaitz. Business Mnnuger............«...________............ Charles ^ Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business ManajjerJoseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United Statea: One Year $3.00; Six Months 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countriea, One Year $3.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. T*lephono: ROCKWELL 28S4. CHICAGO, ILL. !.—..---1 - _ '-' Nekaj o "predelavanju" dopisov "Proletarec" ima z dopisniki prav malo neprilik. Pojavljajo se najbolj v času kake polemike, ali pa tu in tam zaradi "predelanja" dopisa, ki vabi na zabavo. Z drugimi dopisniki le redkokdaj. Že blizu 20 let tega je neki dopisnik oglašal veselico, na katero je vabil "cele" in "počene". Kajpada, njegov dopis je bil "predelan". Odpovedal je list. "Ljudje bi se smejali, ko bi tisto brali," je pisal, "pa ste tako pusti, da ne razumete špaša". Drugi so je kregal, ker nismo trikrat ponovili, da bodo na razpolago pristne kranjske klobase in zelje, Icakor je on zapisal. Enkrat je po našem mnenju bilo dovolj. Pripetilo se je, da je dopisnik na dolgo in Široko vabil rojake "*od blizu in daleč" in na drobno poudarjal, kako se je o vsem tem sklepalo na seji, kako v odseku in kako so potem še med seboj imeli pomenke. Navedel je natančno datum in ure teh sej. Vzelo bi celo kolono prostora za stvar, ki se je bi lahko veliko boljše povedalo v četrt kolone. Mnogo let je že tega, ko je neki dopisnik iz južnega Illi-noisa vzel urednika tega lista posebno na piko, ga prilično oštel in na koncu izjavil, da ne bo dopis "nikoli zagledal belega dne", razen morda v "predelani" obliki z ostrim komentarjem. Bil je priobčen kot je bil poslan, z malimi slovničnimi popravki, in brez komentarja. Dopisnik se je čudil, češ, tako sem sfikaal editorja, pa nič ne reče! Ko se je pozneje v stvar poglobil in jo razumel, je pcstal naš iskren prijatelj in agitator. Zdaj deluje za Proletarca v Californiji. Slovenci v Ameriki smo večinoma ljudje z zelo površno šolsko izobrazbo. Za znanje jezika — našega ali drugega — pa je treba znanja. A tudi znanje jezika se lahko izrablja. Človek, ki morda »piše slovenščino dobro, se je poslužuje za ozmerjanje tega ali onega, ali za kake provokacije, in urednikova dolžnost je bodisi dopis zavreči, ali pa ga predelati, da je "goden" za javnost. Angleški listi imajo za dopise poseben del urejen tako, kakor da so brez važnosti. Skrajšani so nekateri na pet vrstic, vplivnejšim dopisnikom pa priobčijo celo do pol kolone iz dopisa, ki v originalu obsega morda dve koloni. Mi priobčujemo dopise v celoti. Krajšamo jih le kar je v njih ponavljajočih in nepotrebnih besed. Na ta način damo možnost dobiti prostor tudi drugim. čemu je treba na primer pisati: Na seji društva Dobri bratje je bilo dne 24. marca 1939 z veliko večino sklenjeno, da priredimo dne 23. julija veliko plesno veselico v dobroznanih Mejaševih prostorih. Udeležite se je vsi od blizu in daleč. Prav toliko pomeni tole: Društvo Dobri bratje priredi veselico 23. julija v Mejaše-Yem vrtu. Vsi dobrodošli! študentom dela preglavice jezik toliko, da marsikdo zboli. Ta ali oni naš rojak smatra, da bognedaj spremeniti v njegovem dopisu karkoli — kar dobesedno se naj objavi! Nu, nekateri uredniki so te vrste poročevalce in kritike osmešili toliko, da so v njihovih listih utihnili. Mi ne želimo nikomur ponižanja, niti ne izrabljanja svobode izražanja, v kakršno verujemo. Kadar hoče dopisnik kritično pisati, ali smešiti urednika, naj to dela na osnovi resnice, ne pa le stresati v jezi ploho besed. Urednik "Proletarca" je priobčil ie nešteto kritičnih dopisov brez komentarja — tudi napadalne dopise proti njemu, dasi so bili neosnovani. Vsako svobodščino se lahko izrablja. Lahko jo izrablja urednik in lahko sotrudniki proti uredniku, če so tako razpoloženi. ~ Uredniki slovenskih revij imajo težave celo s slovnico najboljših literarnih delavcev, ki so se jezika učili v šolah, na predavanjih, v krožkih ,in s čitanjem knjig dan za dnem. Pri nas pa pride kdo s kranjskimi klobasami in kislim zeljem in se zgraža, če se list skuša protektirati pred plevami. Niti ni vredno prerekanja, ako se uredniku primeri pri prepisovanju kaka beseda, ki v bistvu ničesar ne spremeni. Kajti urednik urejuje list zaradi CITATELJEV, ne za tiste, ki pišejo vanj. če svojega spisa ta ali oni ne '"spozna" v objavi, ni urednikova krivda. Uredniki bi rajše prejemali vse spise godne za tiskarje, kakor pa jih (prepisovali. Ampak to morajo zaradi lista in čita-teljev. Nekatere je treba samo popraviti, druge prepisati. Dopisniki so zadovoljni, da je ohranjen smisel njihovih argumentov. Tu in tam pa se dogodi, da je pisec nezadovoljen. Pritoži se, da nima njegov spis "ne repa ne glave". On ne ipojmuje, da je bil original '"brez repa in glave", pa se potem huduje na urednika, ker mu je spis spravil v red. Za primero samo tole. Nekdo je nam poslal dopis, ki se tolmačili za zmago demokratične misli v Jugoslaviji. Mi smo trdili, da so bile v opoziciji po le, z drugih tudi slranke reakcije, ki so prav tako malo za demokracijo kakor je bil Stojadinovič. Slednji je padel. Nasledil ga je Dragica Cvetkovič. V Jugoslaviji je pod njim še manj demokracije kakor .prej. Dokaz je Slovenija, ako bi drugega ne bilo V nji je režim napovedal svobodnim strokovnim onganizaci-jam "brezkompromisno borbo". Kmalu po ustanovitvi Jugoslavije so socialisti v skupščini in v vladi izvojevali dalekosež-ne socialne zakone in pa stanovsko zastopstvo v posebnih ustanovah, - ki se imenujejo Delavske zbornice. V Ljubljani in v drugih centrih Jugoslavije so bile zanje zgrajene velike palače, v katerih so delavske strokovne organizacije dobile svoj dom. Delavska zbornica v Ljubljani, z mariborsko vred, je postaja centru m vsega svobodnega delavskega gibanja v slovenskih krajih. Ko sva lani z Ženo večkrat posetila te ustanove, so nama nameščenci v uradih Delavske zbornice izražali bojazen, da bodo zastopniki svotadnih organizacij kmalu vrženi s svojih mest, ka>ti vlada nikakor noče razpisati volitev, kakršne bi se po zakonu o Delavskih zbornicah že morale vršiti. Sedanji premier Cvetkovič in dr. fcoro-šec, ki sta bila člana Stojadino-vičeve vlade, sta že takrat kovala naklepe za polastitev te velevažne delavske ustanove. V ta namen je bil ustanovljen Jugoslovanski radnički savez. Okrajšano ga imenujejo Juigp-ras. Njegova slovenska podružnica je ZZD in njeno glasilo "Slovenski Delavec**, ki ga u-rej-uje katoliški duhovnik Križ-man. Zveza Združenih Delavcev (ZZD) je orodje klerikali-zma na Slovenskem. Podpira jo ves vladni aparat. Naiperjena je ne samo proti socialdemokratskim strokovnim ongani-zacijam, nego tudi proti narodnim in kričanako-socialnim. Dragiša Cvetkovič in Koro-ščevl pooblaščenci so se kmalu ko je Cvetkovič postal premier začeli posvetovati o načrtu za •^preuredbo" strokovnih organizacij in Delavskih zbornic. ZZD se je {>ridruiila Jugorasu. Načrt, ki so ga imeli pred sabo, določa, da postanejo delavske strokovne organizacije podložne ministrstvu socialne politike in s tem seveda tudi ustanove strokovnih organizacij, v prvi vrsti Delavske zbornice. Svobodni strokovni polcret se 'likvidira in ustanovi se enotna prisilna organizacija (kakor je "delavska fronta" v Nemčiji in sindikalna zveza v Italiji.) U-radnike v Delavski zbornici imenuje vlada. Odgovorni so ministrstvu za socialno skrbstvo. Svobodne strokovne organizacije ao p tem UUpem načrtu izvedele in protestirale. Dragiša Cvetkovič jih je zagotovil, da bo vlada spoštovala zakone, ki jamčijo organiziranemu de- lavstvu svoboden razvoj. To je bila le tolažba. Predno je režim v Sloveniji izvršil tvoj puČ v Delavski zbornici, je uvedel tako strogfj cenzuro, da noben lift ne sme omeniti o spremembi drugače kot med vrsticami, le nekako mimogrede, kakor da je taka sprememba »pravična in umevna sama po sebi, pa ni vredno, da se bi kdo vzrujaval radi tega. Po dela vskih listih čečka cenzorjev svinčnik še bolj nego je pod prejšnjim režimom, Čeprav so ga oglašali za diktatorskega in sedanjega pa za "demokratičnega". Kako Zveza Združenih Delavcev (Jugoras) slavi svojo "zmago", in kaj obeta zavednemu delavstvu, je v njenem glasilu ""Slovenskem Delavcu" (16. številka) jasno iz sledeče grožnje, ki jo je napisal duhov-nik-urednik Križman: "Marksizem smo zavrgli. BREZOBZIRNO imo nastopili proti njemu v brezkompromiano borbo ... in te nismo uatra-šili pred beaedičenjem o avobo-di in demokraciji . •. "Nedvoumne ao naie beaede, da marksizem sovražimo IN GA BOMO POVSOD PREGA NJAL! do konca . • . Marksizem hočemo UBITI Naa ne bo odvrnilo od tega našega trdnega sklepa nobeno jadikovanj« O SVOBODI IN DEMOKRACIJI . . . Zavrgli bomo tudi vae njegove pomagače ... Režim, ki vlada Slovenijo, torej napoveduje fašizem. Socialdemokratske organizacije je treba kratkomalo ubiti. Bojeviti duhovnik Križman te#a namena prav nič ne skriva. Grozi tudi pomagačem "marksizma". S tem misli strokovne organizacije krščanskih social-cev (krekovcev) in organizacije narodnih socialistov. "Vodju" Korošcu so se zamerili posebno zato, ker so skupno s socialisti izdali proglas za enoten boj vsega delavstva za vsakdanji kruh in za pravice delavskega razreda. Klerikalci pravijo, da so pri zadnjih (lanskih) volitvah dobili v Sloveniji tolikšno večino, da pripada vladanje samo njim. "Narod** je odobril delo voditelja (Korošca) in s tem izjavil, da mu je ^ipravljen slediti dalje, kakor mu je doslej. Korošec smatra, da je dobil mandat vladati tudi delavstvu. Jasno je, da klerikalci med delavstvom v Sloveniji nimajo večine. Vse svobodne volitve so to dokazale in tudi take volitve, ki so bile javne — v kakršnih se marsikdo boji glasovati po svojem prepričanju, so pričale, da je delavstvo v Sloveniji v večini proti Jugorasu in njegovi podružnici klerikalni Zvezi Združenih delavcev. To priznava tudi njeno glasilo •'Slovenski Delavec" v agitaciji za volitve obratnih zaupnikov. Delavci v Jugosilaviji namreč volijo zaupnike, ki jih zastopajo pri delu skupno, v Ameriki pa le člani od družbe priznane unije. Klerikalci v Sloveniji se v teh volitvah, ki bodo ta mesec, boje poraza, kar priča sledeči stavek iz o-menjenega Usta: "Naši združeni nasprotniki bodo napeli vse sile. Izrabili bodo pri tem vsa svoja preizkušena sredstva in demokratske metode, da bi zmagali. Katoll- Švedska socialna demokracija ob 50-letnici še vedno v porastu Švedska je dežela svobode in blagostanja. Vlada je ie dolga leta v rokah socialne demokracije. Letos praznuje socialno demokratična stranka SO-letnico obstoja. Izšla Je knjifra o zgodovini stranke in nje razvoju, število članstva stranke je naraslo od 1. 1926. do 1937 od 189,122 na 398,625, t. j. za 110.8 odstotkov. Število strankinih organizacij od >309 na 2374. Število glasov, ki so bili oddani za stranko pri svobodnih tajnih volitvah pa se je v istem razdobju povišalo za 60 odstotkov. — Računajo, da bo štela stranka ob 50-letnici 425 tisoč članov in članic. ški delavci, člani ZZD, bodite na straži!" Itd. Iz "Slovenskega Delavca" je razvidno, da vladajoča stranka v Sloveniji niti malo ne misli vrniti ljudstvu civilnih svoboi-žčin in demokracijo. Politična stranka je dovoljena samo klerikalcem. Opozicije ne trpi. Deluje po vzgledu bivžega I>oll-fussovega klerofisizma v Avstriji in Tisovega na Slovaškem. Novi predsednik Delavske zbor niče Victor Kozamernik je izjavil, da smatra krščanstvo za edinega nosilca urejene svobode in temelj pravično urejene družbe. Tako je trdil Dollfuss, tako trdita Tiso in Korošec. Ali se bo klerikalcem v Sloveniji »posrečilo uvesti popolno diktaturo? Iz delavskih krogov nam zagotavljajo, da ne.' Jugoslavija ni homogena in tudi ni kaka druga Slovaška. Delavci v Jugoslaviji imajo za sabo tradicije, ki jih je nemogoče izbrisati. Ako bo redim uvajal fašizem, bo odprt boj proti njemu sicer onemogočen, a vršil se bo toliko bolj podtalno. Fašistični in diktatorski poskusi se v Jugoslaviji doslej niso obnesli, če klerikalci mislijo, da se jim bodo v bodoče — če že drugje ne vsaj na Slovenskem, so v zmoti. Vse kar lahko dosežejo je to, kar so dosegli klerofašisti v Avstriji in na Slovaškem. Hitlerjevo "zaščito" privabljajo. Ne domače ne tuje fašistične "zaščite" ne bo ljudstvo za zmerom trpelo. Ne na Slovenskem, ne v Jugoslaviji, ne drugje. Brezposelnost pritiska Naročnik iz Pennsylvanije piše: Razpečavanje Majskega Glasa nam gre tu letos bolj počasi kakor lani, kajti tudi razmere so veliko slabše. Mislim pa, da bom vseeno vse razpe-čal. Ako bi ga dajal na upanje, bi še šlo, mo Pa se je Martinek obrnil k so- s' stari znanci. In kako prijet- progi Toneta Žagarja, ki je bila no ie Motati med ljudmi. Vsi so zdaj prvič v Evropi in nadaljeval: "Da, tako je bilo. Nekoč so gradili gradove v škodo ljudmi. Mi jih gradimo njim v korist." Kdor Martinčka osebno pozna, ve. kako našobi ustnice, kadar je navdušen. In močno kadi svojo pipo. čed no oblečeni. Prostorni hodniki, velika okna kamor se oz-reš, vsepovsod te pozdravlja svetloba in prijaznost. Nekateri izmed teh postaranih ljudi so bili v Ameriki. Sreča jim ni bila mila, pa so zdaj tu, da v miru in brezskrbno 'prebijejo svoje kako zadnje dneve. Pred-; Masarykovi domovi so bili j In ru je proti stavki UMVV, da bi jo kompanijam pomagala zrušiti. Joseph Snoy. Ozanič spletkori proti U. M. W.—0 bojih med unijami in drugo sednik stranke Hampel ga je edini kraj v Pragi, v katerem mirno -poslušal, enako tajnik nismo opazili nikake vojne ner-Dunder in mi. , voze. Menda zdravniki skrbe. Blizu Prage so Masarykovi da ljudje ne čitajo ničesar, kar domovi, je pojasnjeval Marti- bi jim dražilo žfvce, ali jih na-nek. Gradovi za ljudstvo. Bi i vdajalo s skrbmi, vas zanimali, je nas vprašal.! Vseh ljudi v teh zavodih je Kajpada! Saj se vendar zani- bilo z uslužbenci vred kakih mamo za socialne ustanove! pet tisoč. Ogledali smo si kaj-"Peljemo se tja z mojim a v. pada tudi njihovo kuhinjo. Se tom," je predlagal Žagar, nikoli nisem videl bolj čiste za Hampel in Dunder pa sta skle- tolikšno maso ljudi, kakor je v nila, da smo gostje češke «ocia Masarykovih domovih, listične stranke. Ona ima svoj' Bolničarka, ki je nam bila Sovjetski letalec Vladimir Kokkiaaki ja »dan najboljiik pilotov aa •vata. V svoj kredit ima ie mnogo i akordov. Ko pa je kotel • tovarišem Mik« kajlom Cordienkom poleteti ia Moskva v New York. se jima je ob kanadskem obrežju — 600 milj od njunega cilja, pokvaril v s Ud sitnega mraaa v aražnik višinah kasalni instrument, vrk tega je bila gosta megla, pa sla so morala spustiti na tla. Distanca, ki sta jo preletela, anaia 4000 milj. Letalo so jima je pri dotiku ■ zemljo pokvarilo in Kokkiaaki si jo slomil par reber. V New York sta se po nasreli odpeljala a dragim letalom. avto v take namene in šoferja. Tako je 2agar moral pustiti dodeljena za spremljevalko in nam pojasnjevala, zasluži me svoj avto na dvorišču poslopja sto, ki ga ima. Angela in Peggy češkega social - demokratskega sta se še posebno zanimale za delavstva in odpeljali smo se v otroške oddelke. Sem vzamejo "Masarvkove domovf" s stran- le podhranjene. tuberkulozne kinim avtom. in take slaboumne otroke, ki so Niso tako blizu Prage, kakor še ozdravljivi. Ker je treba sko-sem si predstavljal, pač pa do- ro vsak slučaj zdraviti posebej, kaj v predmestju — ali kakor vzame teh štiri sto otrok izre-pravimo v Ameriki — kadar dno veliko prostora. Večinoma Slovenci oglašamo piknike — imajo vsak svojo sobo. Ako je "v prosti naravi". otroka le mogoče ozdraviti, v * Masarykovih domovih okreva. Se nikoli v življenju nisem šli smo iz oddelka v oddelek; videl modernejšega in boljše od onega, v katerega otroka upravljanega socialnega zavo- na>prvo sprejmejo, pa ga po- da, kakor so Masarvkovi domovi. Na -prostranem zemljišču, med vrtovi, tratami in drevjem so palače. V njih je bilo takrat kakih štiri tisoč starih ljudi in nad 400 otrok v svojih posebnih oddelkih. V bogatih Zed. državah je marsikje bil običaj — in je še danes, da kadar morata postarana človeka, ki sta brez sredstev, v zavod, ju razdvoje. Ne pa v Masarvkovih domovih. Nihče si ne more želeti bolj zračnega stanovania in večje čistoče, kot so jo ljudje deležni v trm '"gradu, ki je bil zgrajen v korist ljudstvu, ne za njegovo zasužnjenje," kakor je pred odhodom poudarjal Martinek. Videl sem socialne ustanove že v mnogih ameriških državah. Videl sem jih v Jugoslaviji. Obiskala sva z ženo nekatere tudi drugje. Starinska poslopja, uradništvo mračno, neprijaznih obrazov, ljudje, ki so obsojeni vsled bede živeti v njih, pa hladno udani. Nič takega v Masarykovih domovih. Minister za socialno skrb je moral biti veŠčak v socialnih -problemih in v razumevanju ljudi, ki postanejo vsled tem premeščajo v nadaljne, kakor že napreduje njegovo zdravljenje. Ako zdravniki po nekaj tednih ugotove, da je otrok umsko neozdravljiv, ali da ima kako drugo neozdravljivo bolezen, ga pošljejo v zavode za take bolnike. Kajti tu se pečajo le s takimi otroemi, ki jih je še mogoče rešiti zanje in za človeško družbo. "Kaj misliš, če vzame češko Hitler — kaj stori s temi zavodi." me je po slovensko vprašala Angela. Peggy, ki je bila tik zraven, pa je rekla svoj običajni "what did you say?" Toni se je pomenkoval z bolničarko, ki je ponosno pravila, kako iz-boren je red, kako zadovoljili so ljudje, in kako bodo zavode še povečali. In je pokazala na dokupljeno zemljo. Martinčku so se iskrile oči. "To so naši gradovi!" je poudaril. e Ako :to jih letos povečali, kot je določal načrt vlade v Pragi, je to storil Hitlerjev režim. Kajti Masarykovi domovi — socialna ustanova kot je malo tako vzornih na svetu, so zdaj posest tretjega rajha. Nič več ni smeha in veselih enega ali drugega vzroka "bre-1 pozdravov v palačah, v katerih me javne dobrodelnosti", kakor jih označujemo v Zed. drža- je dobilo stan štiri tisoč starih ljudi. Prijazno, socialno čutečo *e LETOŠNJI l>l \JSKI GLAS" vsebuje 42 ČLANKOV, POVESTI, RAZPRAV in PESMI, MNOGO KRATKIH NOTIC IN 36 ILUSTRACIJ. OBSEGA 84 STRANI. Posamezen i*vo«l slane 25c. Vsolo lahko pošljete % v znamkah. Apeliramo na vai' čitatelje dobre delavske litrra-ture, da sodelujejo pri razpeeavanju te revije, kajti namenjena je ljudstvu. Vsakdo, ki jo je čital, ae o njeni vsebini pohvalno izraža. upravo so nadomestili Hitler-j jevci in uvedli "prusko disciplino", Težko je razumeti onemu, ki ni bil na češkem, kaj je izgubil češki narod s svojo deželo. * Pozno po do Id ne smo se pripeljali s strankinim avtom nazaj na dvorec stranke v Pragi, kjer smo se seznanili še z ministrom za socialno skrbstvo in nekaterimi drugimi sodrugi, ki so bili vljudni kakor smo navajeni med ljudmi v Ameriki, kar me je presenetilo. Se nekaj pozdravnih besed, pa smo & ločili. Zvečer smo šli z Martinkom v neki sloviti praški rastilni^ki vrt na reki Vltavi poslušali koncert in večerjat. Angela in Pcggy sta pravili, kako so jima v trgovini ponujali za ameriške dolarske čeke veliko več čeških korun, kot pa jim je uradna cena v bankah. "Tudi v hotelu nam jih (ponujajo ceneje," je rekel 2agar. Martinku je spet legla senca na obraz in nažigal je pipo. Nedvomno je čez dalje bolj razumel, kak strah je zavalovel po čehoslovaški. Ljudje, ki imajo denar, ga hočejo premeniti iz češkega v varnejše valute. Govorili smo še o tem in onem, Martinek, Žagar in jaz smo se sporekli tudi zaradi ameriških "militantov", o katerih je Martinek menil, da ne vedo, kje se jih glava drži, pa smo se spet s pomenkom okre-nili drugam. Slovo je bilo mučno. Vsi smo razumeli, v kako kritičnih dneh je čehoslovaška. Nihče ni hotel bojazni odkrito izražati, a čutili smo jo vsi. Ko smo porakali Kobler. ki sta pomagali, preko mosta, smo šli mi trije Seveda so bili med udeležen-moški skupaj in Angela ter ci naši tukajšnji somišljeniki in Peggy za nama. Martinek je prijatelji Kosovi, Kocjančičevi dejal, da bi se vrnil v Ameriko j in drugi, ki so naklonjeni klubu z nami, toda ostal bo v svoji "Naprej". Sploh se ta mala pe- RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Prvomajska proslava kluba "Naprej" JSZ, ki se je vršila v soboto 29. aprila, je nepričakovano dobro izpadla, ne sicer gmotno, ampak v moralnem in kulturnem oziru. še nikoli v zgodovini ni-! smo posetnikav toliko zadovoljili kakor sedaj. Vadnalov kvartet je občinstvo tako osvojil. da ga kar z odra ni pustilo. Podpisani je otvoril program s primernim nagovorom o pomenu našega slavja, za delavstvo, kar so navzoči vzeli za dobro. To sem sklepal iz aplavza. Nato je Vadnalov kvartet zaijral delavsko himno. Po koncertu je bila plesna zabava, ki je trajala do konca v najboljšem razpoloženju. Zaradi stavke premogarjev smo >e bali, da bo dvorana napol prazna. In tudi — saj veste — to je bila "Snojeva priredba \ ki se je mora zaradi njenega p roti verstva" -bojkotirati. Dogodilo se jc drugače, kajti goste smo imeli ce'o iz odda-i mor. Ko so kljub temu še vo- John»town, Pa. — Tukaj in v precej veliki okolici so vsi premogarji organizirani v U. M. W. in to od kar je Roosevelt 'a predsednika. Zrdnje čase na sitnari tod okrog z organizatorji unije P M. Ozanič. Posrečilo se jim je pridobiti .premo-garje enega malega premogovnika, ki dobavlja premog za privatna stanovanja. Zaposluje menda 15 mož. To je vse, kar so organizatorji PM tukaj dosegli. Enak neuspeh ima Ozanič v drugih krajih, vendar si lasti pravico, da mora biti pri podpisovanju pogini be med operatorji in UMVV, radi katere se te več tednov pogajajo, biti zastopana in upoštevana tudi njegova unija. S tem je Ozanič napravi) zmedo, ker doslej so operatorji imeli opravka le z eno unijo, namreč z UMVV. V povračilo za te zgagarije unije PM, ki je pridružena k AFL, so začeli premogarji drugega distrikta boj proti uniji voznikov (truck driwerjem), katera je v isti federaciji kakor Ozaničeva unija. Na ta način hočejo -premogarji Greenu in njegovi«« AFL dokazati, da se lahko nagaja tudi z njihove strani, in ga prepričati, kako nesmisclen in -neunijski je nje-kov boj proti UMVV. Omenjeni vozniki dovaiajo iz johnstown-skih veletrgovin potrebščine v bližnje minerske naselbine VVindber, Portage, Lilly, Gal-litzen, South Fork itd. Premogarji so sklenili, da ne bodo kupovali ničesar v prodajalnah, v katere dovažajo potrebščine vozniki unije AFL. Trgovci v omenjenih krajih so odvisni večinoma od premogarjev, pa so radevolje sami sporočili veletrgovinam. kakšna je situacija. Ko to pišem, se vrši ta boj že par tednov in postaja čezdalje bolj resna Kaj se bo iz tega iz-cimilo, se zdaj še ne ve, a eno je gotovo: tukajšnji premogarji ne marajo dveh unij. V omenjeni demonstraciji proti voznikom unije AFL so premogarji pred njimi piketirali, kadar so pripeljali blago. Ko to ni pomagalo. so v nekaterih slučajih obkrožili truck in voznika s svojimi avti in jih zaklenili. Tako so jih -pustili ves dan, da šofer s truckom ni mogel nika- bo morda pozabil na Wagner- jev zakon, ki ga tako pečc._ * Sinoči, ko sem šel okrog z Majskim Glasom, mi da rojak čitati "Napreja". V njemu sem videl dopis našega "Plantona", ki piše, da je bil v Harrisburgu. Ta bo najbrtže prazna, ali po domače, debela raca. Tisti ; Plantan je bržkone Georgc Witkovič, ki je takrat hodil o-i krog Kaj vraga naj bi Plantan iskal v Hai-risburgu, če ni bil l>ovabljcn tja? Da ni bil, pove sam, ko pravi, da minerji niso imeli zastopnika. Plantanu bi svetoval, da bi šel namesto v Ilarrisburg raiše v naš bližnji Kbensburg. Tam namreč na prošnjo dajejo državljanske papirje, katerih je Plantan zelo potreben. Ko se bo enkrat to zgodilo, bomo mi v Cambria Count.v tako srečni, da bomo lahko izvolili in poslali v Har-ri.-burg našega vsevednega, nezmotljivega Joe Plantana. To seveda pod pogojem, če bo kandidaturo hotel /.prejeti John Langerholc. PROSVETNA MATICA • Festival vrtcev SSPZ Chicago, HI. — V nedeljo 14. maja ob 3. pop. bosta v dvorani SNIPJ vprizorjeni dve igri, vrh tega bo na sporedu več drugih zabavnih točk. Ta •prireditev bo kulturni festival vrtcev SSPZ. Spored bo predvajala samo mladina. Vrtec iz Indiana-polisa vprizori jako šaljivo i^ro "Fejst fant", vrtec št. 160 pa igro 44Dve teti"; ta igra se nanaša na veliko važnost sedanjega časa. Vrtec iz Milwaukeeja bo zapel lepo pesem, vrtec iz So. Chicaga pa bo nastopil v štirih kratkih točkah. Na sporedu bodo tudi pomembne de-klamacije in filmske slike iz stare domovine. Občinstvo vljudno vabimo na to prireditev, da se na nji osebno prepriča, koliko je mladina zmožna in koliko se trudi, da nadaljuje z delom, ki so ga pričeli starši. Igral bo orkester mladinskega oddelka. Vstopnice so v predprodaji po 35c, pri blagajni pa bodo 5c več. Nabavite si jih prej in pridite gotovo, kajti prijetnega užitka in zabave bo v izobilju za vse. V »c tor Zupančič. Ijenih naselbin. Prišli »o Selak z družino iz Morgantovvna, W. Va., Maynard je bil dobro zastopan, Zaveršnik s svojimi iz Piney Forka. ki rad prihaja na naše priredbe, dalje Nace od istotam, in na moje začudenje sem zagledal v času prve polovice programa Fradlove iz La-trobe, Pa. Precej jih je prišlo iz Blaina, VVindsor Heightsa, W. Va.. iz naselbine Mounds-vil le, W. Va., Glencoe itd.. Hvala Albini Kravanji in Juliji rojstni domovini. Vrne se v A-meriko le, če bo izgubljena. ščica klubovih članov še danes raduje tolikšnega števila sim- Iznenada čujemo od zadaj patičarjev, ki so pripomogli na protest. Dva vsiljivca sta se ponujala za kavalirja našima dekletoma. Prav kakor v čika-škem Pilzenskem parku ali kjerkoli. Ko smo se obrnili, sta se naglo okrenila, Morda zato, ker je Žagar tudi nekoliko po italijansko zaklel. « Po vrnitvi v hotel smo uredili svoje stvari, zjutraj še nekoliko pogledali po Pragi, -prebrali par časopisov in se odpeljali proti ogrski meji. (Dalje prihodnjič.) Baker v Jugoslaviji omenjeni priredbi k tolikšnemu uspehu. Kes so njegove priredbe shajališče naprednega delavstva. Klub izreka zahvalo vsem posetnikom, razpečevalcem vstopnic in drugim.' ki so delali ali kakorkoli pomagali, da je priredba dobro izpadla. Ob tej priliki sem izvel ves Majski Glas in ga še ponovno naročil, ker mi ga je zmanjkalo. Bila je Hčpl prilika za razpečavanje in je dobro, da je začasno izšel, drugače bi ga morali raznašati po hišah. Tako pa tega ne bo dosti treba, na priredbi so ga vzeli tudi ljudje iz takih naselbin, iz katerih ga Dosedanje bakrene rudnike ni nihče naročil. v Boru v Jugoslaviji je izrabljal francoski kapital za dobiček Franciji. Zdaj se je v jugo- Nekateri so mi čestitali k mojemu zadnjemu dopisu o slovanskem rudninstvu tudi | prošlosti in bodočnosti našega Nemčija že prilično utrdila, gibanja. Kaj mislijo drugi, ne Njeni inženirji so odkrili nove vem. Mogoče bom kritiziran, bakrene rudnike v Jugoslaviji kot sem bil zaradi unije P. M. in izrabljani bodo Nemčiji v Ampak se je le pokazalo, da korist. Jugoslovanom je dovo- sem bil v pravem, kajti U unija Ijeno ie garati v njih za nizko deluje danes skupno s kaoitall- mezdo. žili. so premogarji izvršili omenjeno naznanilo trgovcem, da ne bodo več kupovali, ako jim bodo dobavljali potrebščine s pom«>čjo voznikov AFL. Ako bodo dobro držali skupaj, bodo tudi zmagali. Drugi slučaj, ki tudi ni prijeten za AFL in tudi ne za splošno organizirano delavstvo, se je primeril v bližnjem mestu Somerset. Iz PittsburgJia v Har-risburg namreč grade novo ravno cesto, ki bo stala milijone dolarjev. Ta nova cesta bo speljana mimo Somerset a v okraju istega imena. Razni kontrak-torji, ki so prevzeli delo, so podpisali z unijami AFL pogodbo na podlagi zaprte delavnice Okoliški kmetje in drugi nezavedni delavci, ki iščejo zaslužka pri gradnji te ceste, se ne strinjajo z zaprto delavnico. Vzrok je. ker je unija zahtevala od vsakega, ki je hotel delati, $15 pristopnine in $2 članarine na mesec. V pretest temu so kmetje navalili na urad unije AFL v Somersetu. v katerem sta tisti čas delali dve (ženski In dva moška. Ženski so kmetje pognali ven, moška pa sta morala v njihov avto, v katerem so ju odpeljali 69, SNPJ, Fontana, Calif. 600, SNPJ, Johnatovvn, Pa. 643, SNPJ, Girard, O. 683, SNPJ, Hutchinon, Pa. 686, SNPJ. Wwt Allia, Wla. 725, SNPJ, Latrobc. Pa. 752, SNPJ, Sudbury, Ontario, Canada i Fed. SNPJ, Akron, O. I Fed. SNPJ. zap. Penna. i Fed. SNPJ, Wyoming Fed. SNPJ, Fayett«-Green Count.v. Pa. (za 1937 in 1918) Fed. SNPJ, vzh. Ohio 3, SSPZ, De Pue, IU. 20, SSPZ, Cleveland, O. 24, SSPZ, Mihvaukce, Wi». 26, SSPZ, Clcv-land, O. 48, SSPZ, Arrna, Kans. 6it, SSPZ, Shcboygan, Wis. 70, SSPZ. Krayn. Pa. 123, SSPZ, Detroit, Mich. 174, SSPZ. Purajrlovc, W. Va. 181, SSPZ, Power Point, O. 220, SSPZ, Detroit, Mich. 226, SSPZ. Wind8or Hcighta, W. Va. 1, SDZ, Cleveland, O. 2, SDZ, Cleveland, O. 3, SDZ. Cleveland. O. 27, SDZ, Cleveland, O. 29, JvSKJ, Impcrial, Pa. Slov. podp. druAtvo, Moon Run, Pa. Progresivne Slovenke, Cleveland, O. Sam. podp. dr. "EdinoHt", U Salle, III. Slov. sam. podp. dr. •'"Sokol", W. Aliquippa, Pa. Izob. in podp. druitvo, Bridgeville. Pa. KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, III. 3, Oglcsby, IU. 28, Cleveland. O. 45, Waukcgan, IU. 49, Cleveland, O. 118, Canonnburg. Pa. 180, West Allis, Wia. DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski zbor "Sava*\ Chicago. IU. 6.00 Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. ($6 za 1938) 8.00 Soc. pevski zbor "Napraj", Mil- wauke, Wi«. (za 1934-1939) 12.00 Pevski zbor "Prcieren", Pitta- burgh, Pa. 12.00 Pevski zbor "Triglav", Kirkland sti iproti VVagnerjevemu zakonu I hko zaposlen s temi aferami in "Sava" priredi KONCEKT v SOBOTO 20. MAJA v dvorani S. N. P. J. Chicago, lil. 6.00 6.00 6.00 6.00 .50 6.00 6.00 3.00 3.00 12.00 2.00 3.00 3.00 6.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 6.00 12.00 6.00 1.50 6.00 12.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 12.00 6.00 3.00 3.00 6.00 3.00 S.00 6.00 6.00 3.00 6.00 4.50 6.00 6.00 12.00 3.00 2,00 2.00 6.00 6.00 6.00 3.00 12.00 3.00 6.00 3.00 6.00 6.00 3.00 3.00 6.00 6.00 12.00 18.00 18.00 3.00 3.00 6.00 6.00 3.00 3.00 3.00 2.0f) 6.00 2.00 3.00 3.00 1.50 6.00 6.00 6.00 12.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 6.00 9.00 1.00 3.00 12.00 12.00 12.00 6.00 $ Lake, Ont., Canada 2.00 Dram. dr. "Anton Veroviek", Cleveland. O. 12.00 Dram. dr. "So*a", Strabane, Pa. 6.00 Gosp. odsek SND, Waukrgan, III, 12.00 ženski odsek SND, Detroit, Mich. 6.00 Izob. in zab. dom, Library, Pa. 12.00 Čitalnica SND, Waukcgan, II). 12.00 Skupaj $668.00 TAJNIŠTVO P. M. Odloženo premirje Konferenca med CIO in AFL za premirje in za pot v slogo je aa nedoločen čas odložena. Za delavstvo je to jako slabo znamenje. .fjpgpi^ijMiHi^f^POiffa«^ ......j i i im mm w J m** Proletarec, May 10, 1939. M — KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE t\ v 9 KOMENTARJI Pravijo, da se je dr. Malley v Clevelandu udeležil tekme za nagrado $5,000, katero je razpisala The Atlantic Monthly Press v Bostonu za najboljše književno delo. Dr. Malley je posegel v to tekmo s svojim angleškim opisom o zgodovini Slovencev. Ix)til se je za začetnika v zgodovinarstvu jako tetžkega dela. * Institute for Public Opinion pravi, da je na njegovo vprašanje^ katera stranka bo zmagala v prihodnjih predsedniških volitvah, prisodilo 52 odstotkov ljudi bodočo volilno zmago republikancem. To pomeni, da se ni ameriško ljudstvo vzlic desetletni krizi politično še nič naučilo. Presedlava z osla na slona in iz krize v krizo. Ne pride mu na misel, da si lahko izbere tudi kaj boljšega kot omenjeno dvoje. • i "Enakopravnost" poroča iz Zagreba, da bo v bodoči avtonomni Hrvatski vključena tudi Slovenija. Tako pridejo "planinski Hrvati" pod svojo "pravo domovino". V resnici je rešeno hrvatsko vprašanje še vedno nerešeno, vzlic temu, da je bilo v prošlih tednih že najmanj dvajsetkrat rešeno. ♦ Ameriške metodistovske sekte so imele minule dni v Kansas Cityju zbor, na katerega so povabile tudi preds. Roosevelta. Poslal jim je le pismen pozdrav, v katerem je glasom "A-meriške Domovine" izjavil, da je vera edina stvar, ki more rešiti človeštvo. Torej z new dealom ni nič. Ampak tudi vera nič dobrer>a ne obeta. Saj trdijo, da je v nji 95 odstotkov ljudi. čemu rpo-tem takem čaka z rešitvijo narodov že toliko stoletij? * Izgleda, da imajo hrvatski komunisti neprilike, ker niti Hrvatov ne morejo spraviti v enotno fronto, kaj šele vse Slovane. S. M. Loyen se v "Rad-ničkem Glasniku" pritožuje, da dočim glavni predsednik HBZ Butkovič deluje za slogo Hrva- tov in za vseslovanstvo, pa u-rednik glasila iste zajednice, Milan Petrak to akcijo popolnoma ignorira, čudno je vzlic temu, kje je Loyen kar preko noči dobil toliko navdušenja za Jugoslavijo. Se pred par leti je trdil, da je »paka, in zavrgel jugoslovanstvo. Zdaj pa je tak Jugoslovan, da bi še pokojni Aleksander ne mogel biti bolj goreč. * Republikanci v Španiji so sekali katoliške glave kakor seka žanjica klasje ali kosec deteljo. Vzlic temu so bili poraženi. Kako se to vjema, ne znajo pojasniti ne pri "Am. Slovencu" ne pri svetovnem dnevniku, čeprav oba zatrjujeta, da sta za resnico in edino za resnico. Ce so torej republikanci »poželi glave katoličanov, kdo je sekal republikanske glave in kdo je porazil tiste republikance, kar je še ostalo živih? * Lenin je bil marksist. Tudi naprejevci se smatrajo za Marksiste. Ampak med njimi in Leninom je razlika v tem, da marsikaj, kar je Lenin učil, postavljajo na glavo, na primer Leninovo stališče do cerkve, i^e-nin jo je imenoval opij. "Naprej" se ji »prikupuje in jo brani. Fašistični papež mu je "an-tifašist". in huduje se na ^Proletarca", češ, da dela katoličanom krivico, ker se obreguje v vse od kraja. * V proletarski razred spadajo tudi sk^bi. Ali naj jih hvalimo zaradi tega? * • » V Lemontu grade za slovenske frančiškane nov samostan. Pater Benigen piše: "250,000 Slovencev nas je. če bi dal vsak en dolar, se posamezniku ne bo nič poznalo. Sicer pa ni treba toliko. $75,000 bo zadostovalo. Društvo Sv Mohorja v Chicagu je sklenilo prispevati toliko dolarjev kot ima članov — $400. Mnogi ne bodo dali, pravi pater, ker so se odtujili Bogu in trdijo, da ni Boga. ne pekia. Lemont dobi vseeno nov samostan. AVTOMATIČNA ELEKTRIČNA POSTREŽBA Z VROČO VODO ZDAJ PO NIZKI CENI! Hitro in z lahkoto instalirano v kuhinji, kopalnici ali kleti • Dovolj vro^e vode dobite u Številne uporabe nemudoma . . . avtomatično ... kadar imate električno poAtrelbo za vročo vodo. Da dobite v«? podatke o avtomatične« električnem jrretju vode, obiščite svojega najbližjega trgovca z električnimi potrebščinami, alt prodajalno a pohiAtvom, ie-leinino ali department trgovino. Ali n« pa oglasite v katerikoli Commoiiwenlth Edison Company trgovini v soseščini ali v mestu. V Milvvaukeeju so ustanovili "ligo jugoslovanskih volikev", ki je "prosta vsakega političnega vpliva te ali one stranke". Borila se bo kakopak samo za interese celokupne naselbine. Tako piše "Obzor". * časopisi, organizacije in politiki v Ameriki trdijo, da so neodvisni in nepristranski. To je treba razumeti tako, da pomeni njihova trditev ravno nasprotno. * če bi se o slogi manj govorilo in več delalo zanjo, bi ji nedvomno veliko koristili • "Naprej" trdi, da r.ovega papeža ni proglasil za "antifaši-sta". V resnici je "Naprej" zapisal med drugim tole o izvolitvi novega papeža: "PrcitRVMni* pa j« Umtečj«, ker j« Pac«11» »M« kot trden nasprotnik fašističnih režimov in ker je knt tak rajhuji« oiovrairn prt Hitlerju in MuMoliaiju .. .** Mussolini mu je na zmagi čestital in enako general Franco. Na, pa recimo, da je naš znanec v Pittsburghu pisal, da je Pacelli pomagal fašizmu; in dalje, da so katoličani v Ameriki zbrali po nalogu Vatikana pol milijona podpisov, s katerimi so v času civilne vojne zahtevali, da mora ameriška vlada preklicati nevtralnost v Španiji, ker je krivična republikanski vladi in v pomoč fašistom; dalje, da so se Ameriška Domovina, Amerikanski Slovenec in Ave Marija vneto borili proti Mussolini j evi in Hitlerjevi intervenciji v Španiji in kot dobri demokrati zahtevali, da mora Španija ostati demokratična republika. Kolumbovi vitezi so poslali protest ligi narodov, v katerem so zahtevali, da naj demokratične države ustavijo klanje, ki ga uganja general Franco s svojimi zavezniki nad civilnim prebivalstvom v Španiji. In ko je bila civilna vojna končana, je papež izjavil, da mu krvavi srce, ker je Španija dobila fašistično diktaturo. Morda smo s tem "Napreju" ustregli, da ne bo trdil, kako po krivem "napadamo" katoličane in "antifašiste". Dolg zaveznikov spet na dnevnem redu Rumunija je iparfi.ao ji bili dani med vojno in .po vojni, pozabili na dejstvo, da je v zadnjih treh letih nazadovala v člarratvu in aktivnostih toliko, da še nikoli ni bila na tako ni* zkl stopnji. Do vstopa Zed. držav v vojno smo imeli *oc. stranko, ki je imela okrog dve sto angleških listov, med njimi par dnevnikov* in mnogo glasil v drugih fezikih. Bila je vplivna v unijah, v zadrugah, močna pomoč v stavkah in ob enem resnična politična stranka. Mnogo občin je že bilo pod njeno upravo. Socialisti so bili zastopani tudi v okrajnih in v drugih uradih, v legislaturah in tudi v zveznem konrrresu. Tiste itrankg ni več. Ako bi obstojala, bi te razprave ne bilo, ker ne bi bilo potrebe zanjo. Mižanje ne skrije dcjslsv Če se je potemtakem situacija v socialističnem gibanju spremenila, je treba to priznati in premisliti, kaj storiti, da mu pomagamo, ali vsaj. da ne škodujemo svojemu delu in da ne spravimo v opasnost še svojih organizacij. Tajnik JSZ ln pisec te razprave sta poslala posebnemu strankinemu odboru odgovore na vprašanja, kaj pričakujemo od soc. stranke in njenega urada. Rili so priobče-ni tudi v Proletarcu. Koliko bodo nasveti upoštevani, ne vem. Kakšna je danes soc. stranka? Ima samo en političen list v angleščini, ki se bori z denarnimi težavami. Izhaja neredno. V članstvu je bila socialistična stranka do pred nekaj leti naj-jačja v New Torku in tudi najbolj mednarodna, bodisi po aktivnostih ali aestavi. V prvih treh meaecih tega leta je imela 269 članov, med njimi 79, k: prejemajo izjemne znamke. Včasi jih je imela okrog 4,000, ali več ko zdaj v vseh Zod. državah. V New Yorku ao socialisti lani sklenili, da se umaknejo iz volilnih bojev pod imenom svoje stranke, ki je itak izgubila legalnost, posamezniki pa se smejo svobodno pridružiti k Ameriški delavski stranki, da v nji nadaljujejo z volilno agitacijo. Tako je končala stru-ja, ki je obljubljala nič koliko čim židovski dnevnik "For-ward" preneha biti boss nad socialistično stranko v Nevv Yorku !n drugje. Naša stranka v drugih driavah V VVisconsinu so se socialisti kmalu po razkolu pridružili za politično delo farmarski-delav-ski progresivni federaciji, katera se udeležuje volilnih kampanj v progresivni stranki. 6oc. stranka ima v tej državi okrog 1000 članov, leta 1932 pa jih je imela nad 2000. V Minnesoti jih ima 65. V tej državi delujejo bivši člani soc stranke večinoma v farmarski-delavski stranki, na zapadu v raznih federacijah, bivši socialist Oscar Ameringer ima zdaj avojo privatno organizacijo, nekaj socialistov p« deluje tudi v Lewis ovi delavski nestrankarski ligi. Niti ena teh strank J n organizacij ni V internacionali — ne v eni, ne v drugi. In Če se is vseh teh skupin ustanovi nova, zedinjena stranka, je prav gotovo. da bo ameriška — torej proti kaki mednarodnosti in no bo pristopila v socialistično internacionalo, ne v kominterno. Tako je dojotvo, pa če je nam všeč ali ne. če hočemo mednarodno stranko, moramo zgraditi socialistično stranko, kakršno ao poznali nall starejši sodrvf I. (Dalje prihodnjič.) i Italijansko federacija iskovni birp SP poroča, da si le italljanoka socialistina federacij ' a- zd^j z glavnim ura N« w Vorku, izbral h no-dfifke. Poročilo objju^ dom v ve uradP|H Ija, da bo zdaj italijanska federacija lahko napredovala. Ipj^n urad je na SOfl fourth Ave., New York CRy. Izjava in da se razumemo CtnreUnd, O. — V Prolftar- cu z dne 26. aprila t |, jo bil priobČen dopis s. F. Pod Upe a iz Cicora, 111. Med drugim omonja oziroma se epodtika na članek o razpravi JSZ na mojo malenkost. Med drugim pravi, da sem az edini, ki sem pUa! proti od-lqp|tvl 13Z ?d soc. stranke itd. n da želim narediti U JRZ nekako podporno organizacijo itd. Hoče mi predbacivoti nekako proti.iJovje itd. Naj pri tem izjavljam, .da s. Podlipec ponovno prečita dotični moj Članek v razpravljanju "naše na-lojo pri JSZ". Dasi ravno je bil ta članek skrpucan tako, da sem so sam čudil ali je moje delo ali čogavo. Da, ako je s. urednik članqjf prekrojil po svojem, za to nisem jaz odgovoren., JkflsJ i) sem nadaljevati o tem važnem vprašanju pri JSZ. ker sem pa uvide), da je bilo to vse drugače preokrojeno, sem z nadaljevanjem prenehal, ker original, katerega imam na rokah, je ves drugačen o tej raz-nravl in ne kakor je priobČen, k jer v raznih odstavkih je resnično koufuzen in nisem sam odobraval. Smoter mojega članka oz. razprave je bil, da bi morali, oz. moramo nekaj ukrreniti glede JSZ, da tako kot životarimo danes, ne more iti več dalje, da se Je smešimo sami s seboj itd , to je, da bi morali gledati na to da spravimo vse kar je našega napredno orientiranega pod nekako izobraževalno kulturno streho, ta naj bi bila pod P. M., katero bi lahko postavili res na »pravo močno podlago, ako hočemo imeti še nekaj Časa list P. itd S. Podlipca bi vprašal le to, ali vidi on bodočnost JSZ pod sedanjim životarenjem? Ali ni resnica, da je danes socialistično gibanje med ameriškim delavstvom razdeljeno kot še nikdar v svoji zgodovini ne tako? Soc. stranka sama je danes raztrgana v različne frakcijo, torej kje smo? Ali ne bi bilo za nas slov. oz. jugo. soc. federacijo boljše, ako bi posvetili večjo paznost našemu delavsko kulturnemu prizadevanju, in da bi tisti dolarji, katere danes plačujemo oz. jih plačujemo že preko 30 let. želi boljši uspeh pri nas doma, kot pa tem lenim A-merikancem, ki gledajo samo na to, koliko bodo te "forner-ske" federacije prispevale za njih ambicije itd. To bi bilo da pričnemo razpravljati. Torej kot sem že omenil, da ponovno izjavljam, da nisem odobraval, in ne bom odobraval, da se hoče kaj preokrojiti. da diši bolj po vsem kaj drugem, kot pa o pravem originalnem stilu. Uredniška dolinost je le izvršiti slovnične napake ne pa odstavek za odstavkom (preokrojiti tako, da nima ne repa ne glave na zadnje. Sicer sem imel iskren namen, ko sem pričel tipkati članek za razpravo perečega vprašanja pri JSZ, In poskušal bi pač tudi po svojem pokazati, kako in kaj, in tako lahko tudi a. Podlipec in drugi, in na ta način bi lahko prišli do kakega konkretnega zaključka, da bi znali izravnavati naše hibe pri JSZ, ker sem pa končno razvidel, da ni »pravega smisla za to. n S tem sem tudi nehal vsako nadaljno razpravo o t,em vpra- Snjii. Ako. pa s Podlipec vidi točnost JSZ v životarenju, in ohranitev lista P., mu želim o-bilo uspeha, in naj se ogreva za nekaj kar nikjer nI J. T. Dum, član kluba št. 49 (Op. u.—Članek o "predela-vanju" dopisov je na drugi strani.) Soproga "ftig" Tony,o se . zmerom bolno Iz Oaklanda, Calif., nam povVK-aJo, da je soproga Antona Tomšiča ie zmerom vsled bolezni primorana ostati v postelji. Pred par loti še sta skupno g možem potovala po zapadu, v Kanaaau, v lllinoisu in dalje proti vzhpdu, ter zabaval* sob« in druga. Bolezen pa j« njuno življenje s.promenila iz veselja v. Moat. Njetjitj J® hudo, ker bi J( rad pomagaj, pa m more, njj t>a, ker želi okrevati, pa sa bolezen temu na v$o moč upira. Nadejamo se, da o* ji zdravje res obrne na boljt in da prideta potem ona, in z njo Tone « svojo koncertino, sp<# v naš Center in nato potujeta dalje na vahod k svojim števibim prijateljem. Poset v Bridgeport Latrobo, Pa. — Dne 29. aprila sva se podala s soprogom Iti najinimi sinovi , v Bridgeport, O., kjer je imel tamošnji soc. klub "Naprej" proslavitev delavskega praznika prvega maja. Ko smo dospeli tja, je bil •program že v teku. Takoj ko pridemo do vhoda, ugledamo s. Snoyja. Videti je bil zadovoljen in se smehljal. Ko sem se ozrla po dvorani, sem takoj spoznala, Čemu je Jože vesel Dvorana je bila polna množice. Zabaval jo je s svojimi točkami Vadna-lov kvartet iz Clevelanda. Vsi stoli so bili zasedeni in veliko ljudi je moralo stati, Mislila sem ža. da bo tudi zame samo Še stojišče na razpolago, pa me nekdo povabi, rekoč, "tamle jo sedež za vas." Ponudbo sem z veseljem sprejela. Sporedu sem pazno sledila. Upala sem, da bom čnla tudi Snovjev govor, pa smo ga zamudili, dasi zamujati sporede ni nafta navada. V tem slučaju pa smo imeli nezgodo. V predmestju Wheelin-ga, W. Va , to stran Bridgepor-ta, smo dobili v kolo nagega avta žebelj in veste kaj sledi iz tega. Tako smo del sporeda zamudili. Zal je nam bilo posebno ker nismo slišali Snoyja govoriti «ily At 3724 W. 261 h Streot Tol. Cr«wf«rd Sili At 1858 W. Cermak Rd 4:30—«:00 p. m. D«lly Tel. C«««| 1100 Wtdnesrsonal intei-viesv with the fainous artist, Diago R i vera, Mexico's great-est living painter. After the meeting four members LEAVE THEIR JOBS S are entitled during the lockout; and to impress upon the administration the importance of ending the lockout in the public interest. The VVagner Act can similarly be *aved from amendment, if Congress is given clearly to understand that the great ma-jority of workers and of Americans generally desire the act which upholds American living standards to be preserved. —Union News Service. of their natural selves and thereby form more closc!y knitted unit* whicn support their coop$rative institutional efforts. We here in Chihago can easily do as much and muat learn to give more attention to our combined efforts. One such occasion ia offered this coming Saturday when the Slovene Labor Center hokls its open house and to nvhich we invite our many friends. Join us for a worthy cause. One very pertinent question comes to the front at thia time. That ques-tion ia, will bngland out-maneuver Germany or is it her aim to outwit the Russians? Whether it is the purpose of Chamberlain to entangle Russia in a German war and then take the spoils and divide them up with their Allies as they have In the past wars, or whether what he is doing is just simply a trick to involve England in such a bloody conflict ia not known at this time. It is known how-ever that Chamberlain has no particular likes for the Russians and it may be that he is trying to woo them into a trap vvhere they can be sub-dued. At this stage it may appear that the Rusaians are smart enough to keep out of any conflict and it may be that they are waiting for England to get into the struggie against Germany before they step in. In that čase, the rcsulta could be quite different. They could wait until England and Germany were prett) well worn out from the strife before friends in Cleveland, Ohio, over the weakened bodies, thus, causing re- VVAR PROFITEERS If auyone imagines that the .profiteers are not "cashing in" on the preparedness program which Congrens i* so lavishly financing, he should considcr the following fact« supplied by Senator Homer T. Bone of VVashington, a member of the State Naval Affairs Committee, and one of the men responsible for the expose of the Munitions Trust a few years ago. Bone uses the Battleship VVest Virginia as an example. She was commissioned on December 1, 1923, and cost $26,889,-851. A similar ship today vvould cost the government $66,000,-0Q0, and f)robably $70,000,000, according to Bone. He points out that vvages vvere substantially as high vvhen the VVest Virginia vvas built as they are novv and that material costs are about the same. Furthermore, Great Britain, in February of thia year, launched the Kin ; of a decnde ago. More of the gooear in the Italy, Germa nv and Japan as vvell. ! r°H» of aorkers who have applied for This is not the first time American 0,t, a,fe 1in,"r"nw' starš and producers have been attaek- • '^P™*,mHtr,y 10 p#,rccni of the ed by the rebels. In September. 1937.; 00'(l 43,000,000 for wh^m i»h merehanU. Ali Spani.h »erv.nL« 1 „„, „„.„ ,u . , cmploved bv Gihr.lt, J,wi.h f.n<- V C i ° f"ml,5r n,me- but lilo!, h.ve brrn deprived of thTir »'"" namc .he .b«.lut, p.Men for rroM|n,'the Wler t' Z LtjT'! W."M«e.MoB their vvork c IcaI,Itti- This is why each ap- A11 cltisens in neighboring towns i ^^ 1° *** JJ", exfct have been solem., vvarned 'against « formation, and why each ia then as signed an indlvidual account number. A Ncw Version going to Jewish shops in Gibraltar. Chamberlain ma.v once more take II Duce's word on the evacuation of Italian troops from Spain. The thcught is ludicrous. Mussolini has In 1.000 pilota, officers and non-coms; Manchuria)~-What does it mean liZlT Z #4'0001 ' ^^ by "seasoned troops." dad? d ^^ D"H (immediately) --.Mustered hy vice; 5,000 eng.neers; 10,000 truck I the officers and ncnnercd bv thr and transport drlvers; 2.000 secret enemy Pcppered by the "SAVA* S" Spring ionrerl nn