i-op>'» NIiOVEN8K.4 pot" P— rsaki y tlan relja »a ietertek, in te fflj TJ) T^J Tf A celo leto S fr. Mi u zalogi Uh |Bj KI. |||| 40 kr. »a pol i, celo leto po 5=1 leta 1 fr 20 Ma poVir. berilo za obudo in omiko sretra. jemlje %alo- slovenskega duha. \ Liti. 2. V Celju iG. Prosincu 1860. Jaroslav. Poleg kraljodvorskegit rokopisa. Konec. ; Hrabrega Vneslava zvorne sovražna strela it obsipa; vsa vojska žaluje nad njegovoj suiertjo. Pa strašni ne volji kervavega boja se se druga, ravno Uko grozovitna ubijavka pridruži: žeja goreča, katera je od boja trudnem in oslableuem vojakom s ii^atrasnejoj suiertjo žugala. S pečenemi jeziki ližejo vojaki juterno roso iz trave. Pride tihi večer in za njim hladna pokrepljiva nočca; pride za njoj tudi iasuo jutro, in u taboru (LagerJ Tatarov je vse in>rno ia tiho. Kadar se je pak dan naprej pomaknil, tuje žareč«; poldne pripeklo, so kerstjani od strašne žeje omedlevali in kapali, in sapo pojemaje so njih osu-šeue ustne s hrapavim glasom mater božjo na pomoč klicale. Roke proti nebu uzdigovaje so mnogi upili: „Od same žeje nain je nemogoče se vojskovati! Kdor ui sam svoj sovražnik, naj hiti in naj iše milosti pri Tatarih." U tem jih še Veston poterduje, in jih nagovarja, naj se za njim podajo, ker je hujše od žeje vsahuiti, ko u boju poginiti; u sužnosti bi konci vode zadosti imeli. Vratislav to slišati, serdit Vestona zaverne, čversto popade in kliče: „Sramota keršaustva! aM hočeš hrabre in zveste vojake pogubiti? Milost se1 le od Boga brez sramote sme pričakovati, pa ne % 1 sužnosti od divjega Tatara!" Po tem se oberne k vojakom, in jih zakolne (besclnvoren), da naj ne grejo sami u svojo gotovo smert, ker je najhujša vročina že popustila, in Bog, ki jih je krepil o poldnevni vročini, jim bo tudi pomoči dodelil, ako se njemu udajo. „Šram naj bo vsakega takih marnov," je dalje pristavil, „kateri se drugač med junake šteje! Ako od žeje usahnemo, se bo zgodilo po božji volji, ako se pa sami od sebe sovražnemu meču podveržemo, j srno sami svoji ubijavci! Pred Bogom je sužnost gnusoba, in samega sebe do hlapca ponižati, je greli, i Kdor je enakih misel, naj gre za inanoj pred oltar ! matere božje!" u Ljudstvo se uzdigue in teče za njim u sveto ve- |l žo, ter moli iz serca li Gospodu, da bi ga otel so- * vražniku, da bi ga pokrepil in mu zmago dodeliti; hotel 1 Iu glej! kar se ua žarečeni nebu oblačec prikaže, vetrovi se uzdiguijo, iu celo obnebje ogerne čem plajš, iz katerega se spušajo s treskanjeui in gromeiijem žarke strele na šotore Tatarov, iu dež lije kakor iz vedric, iu oživi iu okrepi na pol mertve vojake, Kmalo se izvedri in vojaki se sopet4 sdružijo. Od vsih krajev prostrane dežele plahitajo prijateljske ; bandere proti Holomucu. S svitliini kacigami na glavi, s močnim orožjem, s polnimi tobolci (KOcher) na kovkah pritečejo vojaki na berzonogih konjičih. Rogovi iu trobele zatulijo, bobni zadrobijo, vojske se popadejo, in boj se uuame strašucji od poprejšnega. Bojni krič se zažene, jekleno orožje zvenči in bliska, ostrupene se po zraku zviždaje srečavajo, in kopje ob treskaje se s praskanjem lamle. Mah za ma-pade, ubod za uhodom sledi, žalostni in veseli T glasovi se razlegajo po polji. Kmalo so tekli potoki 'rudeče kervi, in telesa so se zvračale in gomilale, fkak-»r drevje, kadar posekano pade; padali so na 'vse kraje od trupel odbili udi, in kerstjani so pla-1 nili iz svojih konjov na sovražnika, kakor vihar, ki iz visokih hribov duvaje, cele dreva podira. Čim dalje jo bilo žalostno upitje umirajočih glas-'neje, in ravno ko so se kerstjani že na beg obračali, prileti, ko goi*ki orel, Jaroslav. Njegove perse u katerih je juuaško serce trepalo, so bile oboro-fane s jeklenem oklepom, izpod kacige mu je blis- Ikalo bistrovidno oko bojnega vodnika. In kakor se ranjen lev na Jovca serdit postavi, tako je 011 s svo-,'Ciiii zvestimi Čehi na Tatare vrezaval. Zažene se tiia Kublaievega sina; njih sulice se srečaje tako jjako zadenejo, da se s praskoj razletite. Jarosiav Spopade sovražnika, in ga s svojem mečem na mah 4na dvoje razkole, da kar mertav na tla treši. Ta-tari to zagledati se prestrašijo, pomečejo svoje orožje «d sebe, in bežijo u divjem begu od kodar so bili prišli — proti izhodu, in tako se je iznebila Mora-vija svojega sovražnika. Stari Vcdež. i Donatska gora, I Pol milje od Rogatca, čednega terga za Sotloj, ikipi na severo-izhodnein kraju s svojemi tremi verhi, 1 sterma, za 2005 čevljev nad optujsko polje izvišena Donatska gora. Popotnem ki pridejo od severja in izhoda na optujsko ravnico, se ona prikaže, kakor velikanski kazavnik, za katerim dve ure naprej je Rogatska Slatina, shodiše bolnikov, ki tukaj zdravja išejo. Slatinski gosti jo po leti radi obišejo za voljo V ob-1 gore na južni strani neoškodovan dokotal. Za tega voljo so na ravno tistem mestu, kjer je bil obstal, sa-dajno cerkvo sv. Donata postavili. Pripovedajo tudi, da so se takrat kmetje, duhovnemu svarjenju ukljub, gerde razvade deržali; pri pridigah u cerkvah tabak kaditi, in ker se je taka tudi u cerkvi sv. Donata godila, jo je pravičen Bog s nebeškim ognjem razvalil. Imena: Rogatec in podiužnica sv. Donatu posvečena u Rogatčki fari, spominata na dva po cerkveni dogodivšini znana brata: Rogatiana in Douatiana katera sta perve čase razširenja keršanstva na Fran-cozkim keršansko vero sprejela, jo dalje širila in zavoljo nje smert storila.—Skoro bi mislil, da sta Rogatec in Doiiateka gora svoje imena po njih dobila. Švajcarskim kantonu Aargau vladuje od ncpo-Bentjivih časov lepa navada, de vsaki novoporočen par 6 ■ a d n i h dreves dan poroke, in dva o vsakimu kersenju •vojih otrok zasaditi mora. Od tega pride, de jo ta kanton neizrečeno lep raj, ter s sadjem tako obilno oblagodaro-van, kakor nobeden drugih u tej deželi. — Kaj mislite, dragi Slovenci, ko bi se taka lepa sega tudi pri nas vpeljala, alj bi ne postala tudi naša dežela u kratkim neizrečeno lep vert ? Novi Ved p z. Napredovanje Nlovanstva. Kar se jo u slavjanskem jezikoslovstvu do zdaj pogrešalo, je po neutrudni marljivosti g. Dr. K. Miklosicha dostavljeno. Besednik namreč staroslovenskega jezika, kluč do najdražjega zaklada slavjanskega je po njemu sostav-Ijen, izišel. Dobro bi bilo, in mnogim bi se bilo s njim veliko bolj ustreglo, ko bi bili ravno tisti zaklad staroslovenskega jezika tudi ■>* drugem, že znanrm jeziku dobili, ker bi po takem u njem leliko vsaki izraz urno poiskali, in ga u pisanju rabili berž ko bi zastran kakega novoslovenskega izraza u zadregi bili. Slovanšina tudi na Francoskim lepo napreduje in mnogo prijatlov dobiva. Tako se je u Parizu slovanska knjižnica osnovala, katira dozdaj 15,000 bukev iz vsih slovanskih narečjih obseže. Pred kratkim jn je se slavni pisatelj Adam M i c k i i v i t zopet z več ko 300 poljskih, rusovskih in ilirskih knjig obogatil. Jagode. Zasluga 7,a domovino je zernu podobna. Ako ga u roki nosiš in ga vsakemu kažeš rekoč: glej! lepo zemo imam, boš malo koristi imel i z Ako pa zerno u zemljo zakopaš, in nekaj č terpiš, boš dočakal, in zagledal biljko iz njej tera ti bo pozneje tudi sadu obrodila. I