Orednl ttvo :
-Schlilerjeyf, cesta Stev. i,
na dvorišču I. nadstropje. '» *
Rokopisi se ne vračajo. ' * t ■
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob S. url popoldne. t «
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprvjèmajo.
■ i •* * Anonimni dopisi se ne uva-Mejo.
Stev. 4.
Celje, v četrtek, dne 7. januarja 1909. Leto I.
25-12» 6-20 2-1P
Upravaiitvo :
Schiilerjeya cesta Stev. 3. Naročnina znaSa za avstro-ogerske dežele:
celoletne . . . polletno . . . četrtletno. . . mesečno . . . Za NemCIJo:
celoletno . . . za drage dežele i. Ameriko Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostbpne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h
K 28—
K 30"-
Politična kriza na Kranjskem.
Takoj omenimo, da imamo v mislih položaj, ki je nastal na Kranjskem vsled - izstopa učiteljstva iz narod nonapred ne stra'nke. Obenem pa pripomnimo. da nam ni namen pretre-sovati vzroke, kdo je kriv. kaj je bilo napačno itd., bavimo se z zadevo kot očividno odprtim važnim vprašanjem, ki ne more ostati in ne bode ostalo dolgo nerešeno. Onim. ki še ne vedo, za kaj se gre, kratko pojasnimo, da je bilo učiteljstvo doslej na K.anjskein po pretežni večini v organizaciji narodne napredne stranke, kjer jc imelo odlične zastopnike v izvrševalnem odbora. Učiteljstvo je zahtevalo pri nedavno dovršenih deželnozborskih volitvah v Ljubljani poslansko mesto splošnega volilnega razreda. Narodno-napredna stranka pa ti zahtevi ni ugodila ter je postavila kandidatom občinskega odbornika Turka, ki je bil pri ožji volitvi nasproti socijalistu Kristanu res izvoljen. Učiteljstvo je izvajalo posledice s tem, da je izstopilo oficijelno iz stranke.
Toda s tem nismo povedali nič novega. Važno se nam zdi razpravljati, kaj zdaj? Oba prizadeta činitelja zastopata nasprotni stališči, ki sta pa, brez zamere, po našem mnenju obe nevzdržljivi in ne peljeta k cilja.
Vodstvo narodnonapredne stranke, kakor je videti, ne stori nikakega koraka k rešitvi krize. Odličen član iz-vrševalnega odbora te stranke brez potrebe v „Slov. Narodu" celo stvar na Široko pojasnjuje, zagovarja strankino vodstvo, in išče krivdo na strani učiteljstva, kar je pa s^oh zdaj ob neprimernem času storjeno. Gospod dr. K. T. skuša nekako dokazovati, da bo stranka že celo stvar prebolela, da bo ostala prijateljica šole in učiteljstva in da bode konečno začasno brez učiteljstva izhajala. Popolnoma neprimerno se nam zdi, ako konča tu omenjeni članek z žaljenjem učiteljstva, očitajoč mu splošno in v celoti politično nezrelost. Mi moramo temu stališču odločno
ugovarjati. Velika zmota je. če stranka meni, da bode mogla pospeševati napredek v šolstvu brez opore učiteljstva. Zli se nam, da je sploh še zmota misliti, da v naših razmerah more politična napredna stranka, v kteremkoli narodu trajno obstati, ako je učiteljstvo nasproti isti in stranka nasproti učiteljstva pasivna. Mogoče je, da odlični člani stranke brez učiteljstva morejo v zasebnem življenju izhajati, morebiti se držijo lahko tudi kot vodje znatnega števila močnih somišljenikov. Pa izvrševanje naprednega programa stranke je v teh razmerah — nemogoča stvar. To naj bi vodstvo stranke uvaževalo in na ti podlagi uredilo svoje korake. Tega ne storiti, ampak zagrešiti neverjetno napako vse kranjsko učiteljstvo žaliti, mesto iskati pot k zbližanju, je nam nekaj naravnost neverjetnega. In kot prijatelji napredka k temu ne moremo molčati.
In kaj pravi učiteljstvo? Izjavlja, da je bilo errdo prevarano, in da vsled tega noče o nobeni stranki na Kranjskem nič vedeti ter hoče stati izven strank in živeti le svoji organizaciji.
Tudi to stališče je nekaj, kar se da izreči, k;,r je pa samoobsebi nemogoče. Da bi utegnilo delo v stanovski organizaciji prinesti kranjskemu učiteljstva zboljšanje gmotnega položaja prej nego sodelovanje pri strankah, temu sicer nočemo oporekati. Nemogoče je pa, da bi moglo stati lepo število inteligentov, ktero tvori kranjsko učiteljstvo, v političnem oziru izven stranke. To bi ne pomenilo nič dru-zega nego odreči se idejalu učiteljstva vseh narodov, da kot člani družbe organično in smiselno vplivajo na način razvoja dražbe, na smer političnega življenja.
Tega pa učiteljstvo ne more storiti in ne bode storilo. Posamezniki bodo nehote sčasoma zavzeli svojo vlogo v delovanju strank in ne more biti dvoma, da bode tudi kranjsko učiteljstvo našlo svoje mesto le v kaki stranki z naprednimi načeli, naj se imenuje potem kakor koli.
Sedajni položaj na Kranjskem je kriza v polnem pomenu besede, kriza za narodno napredno stranko in kriza za napredno učiteljstvo. Nobena kriza pa ne ostane nerešena.
Mi ua Štajerskem od te krize nismo naravnost prizadeti. Štajersko učiteljstvo. kolikor nam znano, doslej I ni nezadovoljno v štajerski narodni ' stranki. Ima v ti organizaciji toliko I vpliva, kolikor ga samo hoče. in krepko ; deluje v narodni stranki. Da se pa tndi j na Kranjskem sedajno nevzdržljivo ! razmerje med učiteljstvom in napredno stranko kar najprej kakorkoli v smislu narodnih koristi razreši, je nujna potreba.
Pismo iz Koroške.
Nèkdy kolébka, nyni nàrodu raého rakev.
Dalje.
Začel je izhajati napreden list „Korošec". Slišali smo zopet mnogo besedi o tej „razdelitvi duhov"'. Tako mnogovrstni, drug drugemu nasprotni in večinoma tako neodkritosrčni so bili ti glasovi, da niso nič pripomogli k napredku, pač pa še bolj razburili duhove. Najbolj pa je bilo slišati glas. da je zdaj odbila za Korošce zadnja ura, češ, dokler so bili edini, so mogli še upati na izboljšanje svojega položaja, tako pa gredo gotovemu propadu nasproti.
Ali je pač to res?
Pred vsem moramo pribiti, da koroški Slovenci tudi dozdaj niso bili edini v pravem pomenu te besede Da je mogoča složnost, je treba predvsem zavednosti, te pa je bilo na Koroškem dosedaj malo ali pravzaprav nič. Kar je na Koroškem ohranjenega, se niti ne more pripisovati kaki stranki; tu je Slovence ohranila predvsem narava sama, razen te pa slovenska knjiga, predvsem one Mohorjeve družbe. Omeniti bi imeli kot pospeševatelje slovenstva na Koroškem tudi narodne duhovnike, toda ker ne omenjamo drugih posameznikov, izpuščamo tudi te, kajti le kot posamezniki so delovali v narodnem zmislu;
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje.
čeSki spisal Svatopluk Čecta. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalj a.
Dokaze, kako močno se je vkore-ninilo v celo naše življenje slavohlepje, najdemo v neštevilnih izrazih in naslovih. Drugi narodi pozdravljajo svoje zaslužne in priljubljene može s skromnim pristavkom, da bi živeli (kar res ni mnogo) ali kvečjemu, da bi dolgo živeli. Nemci kličejo „hoch", kar je tudi zelo krotka in skoro dvoumna želja. Pri nas pa pozdravljamo vsakega, ki ni mogoče storil ničesar drugega, kot da je doživel svoje petdeseto leto, takoj z gromovitim „Slava,!" Drueod dajejo najpomembnejšim lorporacijam najvišji naslov „hvalevredni" ali „spoštovani"; pri nas bi se čutila vsaka
razžaljeno, ko bi se ji odreklo priznanje njene slave. Slavni je pri nas vsak odbor, klub in društvo, slavna vsaka redakcija, komisija in zveza; slavno, če ne že veleslavno vsako finančno ravnateljstvo. Skratka, slava se razlega na vseh koncih in krajih in slavo se meče na vse strani, kot bi bila najcenejša stvar na svetu. Res, da ne razumem, odkod imamo pri nas toliko slave, naj se ozrem na našo, vendar skromno literaturo ali na našo vedo v začetkih, ali na nedostatek naše industrije in trgovine, na naš, z doigovi preobloženi kmečki stan, na naše politično stanje, o katerem raje molčim.
Oprostite mi ta dolgočasna razmi-šljevanja, do katerih me je privedla neumestna skromnost mojega junaka. Marsikdo, ki ni prišel niti do Krča*), kaj še na mesec, se pri vsaki priliki baha s svojo dragoceno izkušenostjo.
cerkev sama je narodnosti več škodovala, nego koristila, še celo delovanje narodnih duhovnikov je omejevala, z na-stavljenjem nemških duhovnikov pa delovanje naših paralelizirala. Zato ni prav, če kdo hvalo poje cerkvi za stvari, ki so jih storili posamezni duhovniki. Narodnih učiteljev smo imeli sicer ua Koroškem mnogo manj nego duhovnikov, vendar so storili tudi toliko, da je utemeljena primera med cerkvijo in duhovnikom ter šoio in učiteljem: toda komu pade v glavo, da bi hotel šteti tudi šolo med pospeševalce slovenstva na Koroškem?!
Dalje je bila tudi ona zavednost, kar je je bilo, bolj v ustih nego v srcu. Kako bi bilo sicer mogoče, da se „zavednemu"' očetu odtujijo v šoli otroci tako popolnoma, da uiti sltfvensko g o v o r i t i n e z n a j o. Pa ne mislite morebiti, da je tako samo pri neukem ljudstvu, ker je ta pojav prav tako pogost pri inteligenci, pri takozvanih narodnih voditeljih celo! Da, tudi ona zavednost, ki je bila, je bila le slamnata: ko je slama zgorela, je ostalo pogorišče, ki ga je treba prej dobro očistiti, predno se na njem zida kamnito stavbo prave narodne zavednosti.
Dalje prihodnjič.
Slovenskim deželnim poslancem ob otvoritvi deželn. zbora kranjskega.
(Dopis iz Kranjskega).
Kranjski Nemci so se preobjedli belega slovenskega kruha in občudovanja vredna je predrznost, s katero nastopa par odstotka v to deželo recimo pritepenih kazinotov zoper ogromno večino slovenskega ljudstva.
Sistematično izpodrivanje in zapostavljanje domačega življa, zavlačevanje slovenskega in izredno negovanje nemškega šolstva, 20. september in imenovanje Belarja za nemškega šolskega nadzornika.. skratka: gradnja vsenemškega mostu £ez
Prage.
*) Krč je mala izprehajališče, pol ure od
Saj poznate takega človeka, ki je bil enkrat v življenju za granico, na primer v Draždanih. Vsaka družba, v katero pride, mora poslušati od začetka do konca vsaj eno dogodbo iz njegovega potovanja. Ako omenite na primer o gorgonzolskem siru, takoj začne: Kadar slišim govoriti o gorgonzolskem siru, gospodje, takoj se spomnim na draždansko Sikstinsko madono, pred katero sem se sprijaznil s starim, čudnim Vlahom, ki itd. Skratka, naj se govori o komurkoli, draždanski potovalec zna ua vse spretno ali nespretno obesiti svoje Draždane.
Popolnomadrugačegospod Brouček. On se je dotikal meseca skoro nerad in njegove razprave o gostilni so se gibale kakor prej, okoli pozemeljskih stvarij, samo da seje zdaj, zvest svoji obljubi na mesecu vzdržal vsake n< u-godne kritike o mestnih in državnih zadevah; zatorej se je izogibal sedaj tudi rokovičarju Klapzubu, kot zlovolj-
nemu zabavljaču. Toda en slučaj je ptmenljivo pretresel njegov vzgledni optimizem. Izšli so ravnokar zakoni o eksekutnih naredbah, ki kratijo tako občutljivo pravice ubogih hišnih posestnikov in jih izpostavljajo brez obrambe zlovolji brezvestnih najemnikov.
Čeprav je gospoda Broučka semin-tja spreletel mraz po hrbtu, ko je pomislil na grozno „železno devico" in na srednjeveško inkvizicijo, o kateri je razpravljala ena izmed knjig njegove skromne knjižnice, vendar je budila v njem ena krivična, zakonita naredba marsikdaj željo po starih, zlatih časih. Obžaloval je, da je lažnjivo človekoljubje vzelo upniku možnost, posaditi brezvestnega dolžnika med žabe in pov-eane na dno kikega romantičnega stolpa in je mislil, da bi za najemnika, ki principijelno ne plača majemnine, ne bila prehuda kazen, ko bi ga živega razčetvi tili.
Dalje prih.
naie osrednje slovensko zemljo kliče po samopomoči po maščevanju.
Kranjski deželni zbor stoji pred velikim časom in zahteva velikih mož. Vsi Slovenci nestrpno pričakujejo odločnega nastopa naših poslancev. Sedaj je čas, da pokažemo, kdo je gospodar v kranjski deželi.
Barona Švarca je treba primerno poučiti, da se nikdar noben deželni predsednik ne bo več upal tako kruto postopati z našim narodom, kot baron Švarc v septemberskih dneh. Zadoščenja treba za nedolžno slovensko kri. a zadoščenja treba tudi za imenovanje B e 1 a r j a. Ako nočemo, da bodo nemške šole od sedaj naprej po kranjskem rastle kakor gobe po dežju, je nujno potrebno, da sklene deželni zbor zakon, po katerem naj je na Kranjskem — izven Ko-èevjà na javnih ljudskih in meščanskih šolah učni jezik edinole slovenski.
Treba pa tudi z Nemci tako govoriti kot govore oni znami na Štajerskem in Koroškem. Dokler ne smemo mi v deželnih zborih toh kronovin govoriti slovenski, toliko časa bi morali naši poslanci v kranjskem deželnem zboru zabranjevati nemške govore.
Nujno potrebni so sklepi, da dobi deželna palača iu vsi drugi deželni zavodi samoslovenski z načaj. kakor je tudi že zadnji čas, da se vrže nemško gledališče iz deželnega poslopja.
Menimo, da zahteva narodna čast naših pos'ancev. da se najprvo pečajo s temi i takimi vprašanji.
Ako sedaj ne udarimo z vso silo po naših sovragih, potem nismo več vredni da sploh še obstajamo. Sodeč po predpripravek, se bodo naši poslanci tudi dejansko vrgli v boj.
Tekla je prvič naša nedolžna kri in na naših zastopnikih je, da preprečijo. da ne ho tekla nikdar več.
Politični poberki.
Notrajni politični položaj se do
daues ni niti najmanj razjasnil. Delajo •ee najrazličnejše kombinacije in nemško časopisje je polno — rac o novih tvor bah ministrskega kabineta. Baron Bie nerth namerava baje sestaviti vlado sicer iz članov parlamenta, odnosno iz članov posameznih parlamentarnih strank neglede na to, ali so te stranke v vladni večini ali ne. Na drugi strani se zopet govori, da namerava Bienerth sestaviti novo parlamentarno vlado, brez Čehov. To je samoobebi umevno-brezuspešen trud, ker v tako kombinacijo Čehi nikdar ne bodo privolili. Nemško časopisje se pa na drugi strani odločno izreka proti temu, da bi se ustvarila koalicijska vlada brez koalicije strank. Izhoda iz situvacije torej še danes ni videti. Naj se razplete kakorkoli, zahteva nas Jugoslovanov in posebej nas Slovencev je in mora ostati: tudi Jugoslovane se mora pritegniti v novo koalicijo z sestavo ministerstva. Nikdar pa seveda ne moremo privoliti v to, da bi jugoslovanska delegacija šla za izpolnitev te naše zahteve v kakšno strankarsko koalicijo, kjer bi brezpogojno samo kimala vladnim načrtom.
Brez češkega deželnega zbora — ni državnega zbora! Češkaagrarna stranka je dne 4. t. m. sklenila, izdati geslo, da brez rednega poslovanja Češkega deželnega zbora tudi ne bo državnega zbora, 'lemu geslu se pridružujejo tudi „Narodni Listy". Nemški listi pa pravijo, da bi Nemcem češka obstrukcija v državnem zboru bilajako ljuba, češ da bi se tako Čehe v zbornici najhitreje osamilo. Nujna posledica
tega bi pa bil — § 14. Zdi se nam da so to le prav pobožne želje nekaterih nemških politikov, in upamo, da bodo Čehi trezno premotrili položaj.
Avstrijski državni zbor se snide 20. tm. Večji del njegovega dela bo obstojal začasno v odsekovih sejah Tudi reforma poslovnika je na vidiku.
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je prišel v torek na Dunaj in je bil včeraj sprejet od cesarja v avdijenci.
Reforma državnozborskega poslovnika. Odsek za to reformo ima 18. in 19. t. m. sejo.
Drobne politične vesti.
— Slovenska klerikalna stranka na Kranjskem se je izrekla zoper italijansko vseučilišče v Trstu in za takojšnjo ustanovitev pra-voslovne in bogoslovne fakultete slovenskega vseučilišča v Ljubljani. -Po nemškem Češkem in Šleskem je bila včeraj cela vrsta nemških' zborovanj, na katerih se je protestiralo proti „slaviziranju" uradov. Pričakovati je enakih „emancipacij" tudi od spodnještajerskili „tlačenih" Nemcev ! — Nemški krščanski soci j al isti so ravno tako zagrizeni nemški šovinisti kakor najhujši nemški radikalci. Nižjeavstrijski deželni šolski svet, ki je v njihovih rokah, je odklonil prošnjo Čehov v Dolnji Tenurovi za dovoljenje ustanoviti tamkaj privatno češko šolo. Nemški narodni svet se ustanovi za Šlezko. — Zaradi bančnega vprašanja se bodo vršila še tekom tega meseca pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Pričakovati je rešitve v obliki kartelne banke. — Angleški kralj Edvard obišče tekom februarja Carigrad. Turški časopisi pozdravljajo to z velikim veseljem. — Turčija. Dozdajna poštna uprava se spremeni v poštno ministerstvo. Minister dobi 60.000 frankov letne plače. — Baje se uvede na Turškem evropski koledar v državni službi.
—	V kitajski armadi se je pojavil punt, Prišlo je do spopada med puntarji in vladno vojsko. — Srbski kralj ni sprejel demisije Velimiro-vičevega kabineta, ker se kriza ne more rešiti, ko skupščina ne zaseda.
—	Za prvega dvornega maršala naDunaju je imenovan Alfred knez Montenuovo.
Dnevne vesti.
Vodstvo SI. Lj. Str. na Kranjskem je imelo v ponedeljek svojo sejo. Načelnik stranke je ostal dr. Šusteršič, njegovi namestniki so gg. kanonik Kalan, dež. pesi. Povše in odvetnik dr. Schweitzer. Dr. Šusteršič je nato podal poročilo o polit, položaju. Govoril je o „Narodni zvezi", novem slovanskem centru („Jugosl. klub", „Slovenski klub", klerik. Čehi in Staro-rusini), ki bo močnejši ko nemško-nacijonalna zveza in naelašal, da bo ostala „Narodna Zveza" tako dolgo v opoziciji, dokler ne na-:topi vlada, ki bo dala stvarne garancije, da bomo mogli vresničiti svoj jugoslovanski in kulturni program. O opoziciji pooblast. zakona je „Slovenec" nekoliko netočno poročal; ni namreč povedal, da so se odstranili vsi kranjski kler. agrarci in pripomogli nemškim fabrikantom do zmage. . Konečno se je sprejela sledeča resolucija: S. L. S. pozdravlja, da so se spojili vsi jugosl. poslanci v enotno „Narodno Zvezo" in parlamentarno tesno združili s kluboma katol. narodnih Čehov in Starorusinov. S. L. S. poživlja svoje poslance, naj se skušajo združiti še z drugimi politično ia narodno sorodnimi parlamentarnimi skupinami. „Slov. središče" naj pa ostane toliko časa v opoziciji, dokler
se ne osnuje parlamentaren kabinet ki bo jamčil, da bo mogla S. L. S. s pozitivno politiko uveljaviti svoja načela." To se pravi pomagati dr. Šu-steršičn na ministerski stolec. Naše stališče o tej stvari bomo še precizirali.
Kako delajo slovenski klerikalni „kmečki" poslanci agrarno politiko! Pri zadnjem glasovanju, o pooblastilnem zakonu za uvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko so se odstranili vsi kranjski in goriški klerikalci, dočim so štajerski glasovali proti, edino le za to, ker je glasoval proti tudi posi. Roblek. Stvar je zanimiva; lansko zimo se je dolžilo in obrekovalo Robleka. da je on „zakrivil" ta uvoz in se je imenovalo na-prednjake „izdajalce kmečkih koristi" — dasi se N. str. nikoli ni izjavila za to pogodbo! Letos pa štajerski klerikalci še mirno sede s kranjskimi in goriškimi „izdajalci km. koristi" v j e d n e m klubu, v katerem baje vlada popolna edinost glede „načel"' (in glede varanja slovenskih kmetov). Svoje iz-dajalstvo hočejo sedaj klerikalci prebarvati z melioracijskim fondom in star. zavarovanjem, zakona, ki bi bila lahko tudi brez koncesij nemškim fabrikantom sklenjena v najkrajšem času. No mi nimamo nič proti temu. ako se na ta način demoralizira iste. ki danes še stoje v taboru Km. zveze! Nosi pa taka politika tako jasno pečat nemorale in nepoštenosti, da se mora normalen človek čuditi, kako jo morejo delati in odobravati „branitelji" verskih in narodnih svetinj slovenskega ljudstva! — Vkljub temu pa i/.dajstvo kranjskih in goriških klerikalcev ni pomagalo mnogo: poobl. postava velja le za 3 mesece in pogodba z Rumu-nijo je izključena iz te postave. Začel se bo nov boj in menda tudi nova -kravja kupčija. Kmetje pazite!
Kako skrbi g. dr. Korošec za slovenske obrtnike? Odlično narodni obrtnik iz Sav. doline (ime v ured ništvu na razpolago) nam pošilja do pisnico, katero mu je poslal neki mizarski pomočnik Gašpar Zupane iz Mariboia, Glasi se tako: „Zvedel sem, da iščete mizarske pomočnike. Jaz sem sedaj brez posla, pa k Vam ne grem, ker ste velik brezverec in sluga celjskih dohtarjev kakor so mi povedali naš gospod duhovnik doktor svetega pisma Korošec. Tudi so mi povedali, da nečete plačati pomočnikov. Odgovorite mi poste restante Celje, če ste res tak n a r o den falot.." Torej g. dr. Korošec se ne sramuje obrekovati in gmotno oškodovati slovenskega obrtnika, kateri slučajno ni pristaš Kmeč. zveze, ki je pa na vsak način boljši kristjan ko duhovnik, ki na tak način skuša spraviti svojega bližnjega v škodo. To je torej tista „vera" političnih duhovnikov! G. dr. Korošec, bodite uverjeni. da vam te „skrbi" slov. obrtniki ne pozabijo! Radovedni smo samo, ali ima č. „doktor sv. pisma" tudi nemške obrtnike tako v eve-denci? V Mariboru bi bilo zelo koristno. .
Slovanska Čitalnica v Mariboru
ima ob sklepu leta 1908. 140 udov. Člani imajo na razpolago vse slovenske štajerske in vse važne druge slovenske časopise in časnike, važnejše češke, hrvatske in nemške liste in veliko knjižnico. V preteklem letu se je priredilo 5 zabavnih večerov in 2 velika umetniška koncerta (15. II. Bucbtele-Bochniček, 24. III. Dimitrij Agrenjev Slavjanskij). Gledaliških predstav letos ni bilo toliko ko lanskega leta. Dne 12. I. se je uprizorila igra „Zaklad", 15. III, je uprizorilo akad. tehn. društvo „Triglav" skupno s Čitalnico „Revizorja", koncem majnika in začetkom junija pa so igrali ljubljanski igralci 7 krat. Razun teh predstav je pomagala
Čitalnica srednješolcem pri predstavi „Učenjaka" dne 23. V. Dne 5., 7. in 9. majnika sta priredila operna pevca gg. Kondracki in Kratochvil 3 pevske koncerte s pomočjo Slov. Čitalnice, 31. majnika je priredilo društvo izlet k Sv. Urbanu, dne 4. jnnija pa lep Trubarjev večer s predavanji gosp. dr. Medveda in dr. Pivka. Odhajajočim udom na čast so se prirejali prijateljski večeri, med katerimi sta bila posebno lepa Zemljičev večer (il. VI.) in večer g. prof. Kosana (4. VII.)
Iz Maribora. Regulacija Pesmice v mariborskem okraju se nadaljuje v letu 1909 od Cirkniškega pritoka do točke 400 m pod mostom okrajne ceste v Št. Lenart. Po načrtu bode stalo delo 120.000 kron z uovim mostom vred. Okraj prispeva po odloku deželnega odbora kakor doslej z 10°/o-
Iz Maribora. Živinoreja. Okrožje „Šentiljske kmetijske podružnice" se je proglasilo za marijadvorski plemenski okraj, ker uspeva v njem najbolje marijadvorska goveda. To okrožje ob-s. ga občine Št. Ilj, Gradiško. Dobrenje, Sv. Jurij ob Pesnici, Gor. Sv. Kungoto, Plač, Špičnik, Slatinski dol, Svičino, Cirknico, Jarenino, Sv. Jakob v Siov. goricah, Kanižo, Poličko vas, Na Ranci, Vrtiče, Vukovski dol, Cršak in Selnico ob Muri.
Iz Maribora. Posestnikova hci Frančiška Križan je prinesla dne 23. grudna kakih 100 pokvarjenih klobas na trg. Tržna kontrola jo je javila okrajnemu sodišču, ki jo je obsodilo na pet dni ječe.
Iz Maribora, hišni posestnik in Mariboru nasproti .
Gosp. Jurij Štern, kovaški mojster v „Narodnemu domu",
je opustil ob Novem letu kovaško obrt, katero je izvrševal nad 23 let v Mariboru. Prevzel jo je po njem g. Peklar. Gosp. Štern je bil od nekdaj zvest ud „Slovanske Čitalnice" in je ob vsaki priliki podpiral narodna podjetja.
Iz Maribora. Novi dohodki mestne blagajne. Mestni svet ni pozabil niti na greznice v svoji skrbi za občinsko blagajnico. Za čiščenje in odvažanje fekalij iz greznic bode se zvišal znesek pri hektolitrovskem sodu od 30 h na 40 h, pri sodih, ki imajo 150 litrov vsebine, pa od 40 na 50 h
Iz Maribora. Zvišanjenajem-ninskega vinarja. Klika, ki gospodari doslej v mariborskem mestnem svetu, je dosegla po večletnem naporu, da se bo gradil novi most čez Dravo v črti Gosposke ulice. Prvotni načrt je projektiral most nekoliko nižje v črti Vetrinjske ulice, kar bi bilo naravno in za milijon kron ceneje. Toda ta most bi bil preblizu „Narodnega doma" in ta ideja ni dala vladajoči kliki miru. Davkoplačevalci so protestirali dolgo proti dražjemu projektu v črti Gosposke ulice, ker so vedeli, da bode moralo mesto znatno zvišati doklade, če bi se izvršil ta načrt. A nič ni pomagalo. Leta 1909. se začne graditi most in od Novega leta bodo čutili najemniki posledice. Mestni svet je primoran najeti si mnogo večje posojilo in deželni odbor je že potrdil sklep, da se naj poviša v Mariboru od 1. prosinca 1909 najemninski vinar od 6 na 91/2%- Ker se pobirajo še 4% najemninskega vinarja za mestni vodovod, imamo plačati odslej l31/2% najemninskega vinarja. Hišni gospodarji ne bodo seveda hoteli trpeti te škode, ampak bodo naložili novo davčno breme hišnim najemnikom. Po vsem mestu se podražijo stanovanja. To so posledice „vzornega" nemškega gospodarstva!
Samomor dijaka. V nedeljo je skočil v Gradcu iz 4. nadstropja na ulico osmošolec Brandt. Obležal je z razbito glavo in je v mestni bolnišnici takoj umrl. Vzrok samomora je neznan.
!
Pri okrajnem sodišču v Celju
so razdeljeni referati za leto 1909. tako. da prevzame civilnosporni oddelek okr sodnik dr. Kotnik, izvršilni referat de-felnosodni svetnik Erhartič, kazenska •sodnika pa bosta okrajni sodnik Vidic in novi okrajni sodnik, ki še ni imenovan. Izvensporni in zemljeknjižni oddelek pa si delita predstojnik dr. pl. Kočevar in okr. sodnik dr. pl. Ducar.
Celjski pouličnjaki mirne slovenske pasante nahrulijo s „Heil Frankfurt", „Heil und Sieg!", „den Windischen den Strik'1 itd. — Ako ne bode kmalu miru, nančili bodemo to fakinažo sami redü, pa radikalno. Da celjska policija tega ne stori, to že davno vemo!
Dekan v Laškem je postal dr. Fr. Kruljc. doslej stolni vikar v Mariboru.
Shod „Narodne stranke" v Ormožu se vrši v nedeljo 10. januarja ob 3. uri popoldne v gostilni Kalch-brenner. Na dnevnem redu je poročilo
0	najvažnejših polit, dogodkih minulega leta z ozirom na kmečki stan, predavanje o povzdigi kupčije z domačim vinom in volitve novega okr. odbora „Narodne stranke". Somišljeniki in prijatelji stranke, pridite v nedeljo vsi v Ormož!
Ustrelil se je na Dunaju uradnik „Ljublj. kred. banke" Fr. Barbič.
Sitnarenje pri Južni železnici. Doslej je bilo pri Južni železnici upe-Ijano, da se je moka lahko skladala iz železniških voz 4 dni, odslej se bo to moralo zgoditi tekom 24 ur, kar je včasi nemogoče. Židje pri Južni železnici so od dne do dne nesramnejši.
Nekaj poka v liberalni stranki je pisal „Slovenec" od torka in prerokoval, da bo velik polom v gospodarskih ustanovah nar.-napr. stranke na Kranjskem in s tem tudi njen konec. Na to je zahteval župan Hribar v imenu „Zveze slov. zadrug" pojasnila pri „Slovencu". Odgovorilo se mu je, da je notica pomotoma prišla v list. Zopet klasičen dokaz klerikalne nepoštenosti.
Ravnateljstvo kler. „Zadružne Zveze" prevzame mesto dr. Pegana dr. Pogačnik, načelnik klerik. telovadnih odsekov.
Tinske cene v Istri rastejo. Poskočile bodo cene vinu baje tudi po drugih vinorodnih krajih.
Podravskl odsek akad. fer. društva „Prosveta" je ustanovil v Vuze-nici prepotrebno javno ljudsko knjižnico, ki je v lokalih g. župana Antona Mravljaka. Slovenci in Slovenke! Segajte marljivo ravno sedaj v zimskem času ' po jako poučnih in zabavnih knjigah. Izobražujte se, ker le v izobrazbi je moč in prava pot do vsestranske osamosvojitve slovenskega naroda!
Odseku „Prosvete" za slovenje-bistriški in konjiški okraj so darovali gg.: Jos. Majhen, asistent pri fin. direkciji v Gradcu 2 K, prof. Božidar Štiftar 5 K; nadalje so darovali po
1	K: Fr. Kropeč, Studenice; Fr. Košir, Št. Jur ob Taboru; Jos. Bračko, Čreš-njevec. Srčna hvala!
Na I. izr. občnem zboru odseka „Prosvete" za slovenjebistriški in konjiški okraj je bil izvoljen za predsednika agr. Viktor Starovašnik.
Čitalnici v Slov. Bistrici je poklonil njen predsednik in častni član g. dr. Urban Lemež 50 kron kot novoletno darilo, za kar mu odbor izreka prav iskreno zahvalo. Na zdar!
Narodnega lončarja in sodarja bi nujno potrebovali v Slov. Bistrici. Obrtnikov teh strok že nekaj časa sploh ni več v Slov. Bistrici in bi torej prav lahko izhajali.
Kranjski klerikalci za slovensko vseučilišče. Vodstvo klerikalne stranke
na Kranjskem je v pondeljek sklenilo, da 1. vodstvo S. L. S. odobrava popolnoma stališče, ki ga je "zavzela „Narodna zveza" elede vseučiliškega vprašanja v državnem zboru. V soglasju z državnimi poslanci S. L. S. odklanja brezpogojno, da bi se ustanovilo v Trstu italijansko vseučilišče. 2. Vodstvo S. L. S. zahteva, da se naj čim preje ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in otvori najprej bogoslovna in pravna fakulteta. 3. Poslanci S. L. S. se poživljajo, da naj nasprotujejo z vso odločnostjo realizi-ranju vseučiliških zahtev drugih narodnosti, ako se v tem oziru oDenem ne ugodi upravičenim zahtevam in kulturnim potrebam slovenskega naroda.
7. redni strankin zbor jugoslov. socijalne demokracije se vrši 31. jan., 1. in 2. febr. v Ljubljani. Referentje so I. Mlinar, E. Kristan, I. Kocmur, dr. Tuma in Ant. Kristan.
Odvetniško pisarno je otvoril g. dr. ?J. Levpošček s 4. januarjem v Gorici.
Naslov ravnatelja je dobil okrajni šolski nadzornik v Ptuju J. Dreflak.
Poučni tečaj za kletarstvo se bo vršil od 3. do 8. februarja na deželni vinorejski šoli v Mariboru. Priglasiti se je treba do 30. januarja.
Občni zbor bralnega društva za Gaberje, Spodnjo in Gornjo Hudiujo se je vršil 4. t. m. ob zelo slabi udeležbi (od 88 članov jih je bilo navzočih komaj 17). Društvene prireditve v pretečenem letu so imele sicer precej gmotnega, a zelo malo moralnega uspeha, ker jih niso posečali niti tisti Celjani, ki so društvo pomagali ustanavljati. Ker je društvena knjižnica zelo nepopolna, je kjub naprednih celjskih akademikov izjavil, da hoče v kratkem ustanoviti v „Sokolskem domu" v Gaberjih javno ljudsko knjižnico, da društvo razbremeni skrbi za knjižnico, da ono torej lahko tem večjo pozornost posveča čitalnici. Blagajniško poročilo izkazuje 44 K prebitka, dočim je bilo lani 48 kron primanjkljaja. Gmotno je društvo torej letos boljše situirano. čeravno se je število članov od 127 v lanskem letu zmanjšalo na 88 v letošnjem. Nato se je izvolil za predsednika g. Fr. Pušnik in gg. J. Šarlah, L. Heiligstein, M. Bobek, J. Pfeifer, V. Konečnik, J. Omladič, Av. Žager, R. Kovač in J. Sadu za odbornike. Društvu, ^katero hoče delovati v slovenskem, demokratskem in naprednem duhu, želimo več uspehov, kot jih je imelo v lanskem letu!
Iz Gaberja. Odkar smo dobili v Westenovo tovarno novega vodjo iz Štor, veje iz iste neizprosno germanski duh. Na ta nov napad moramo tudi mi neizprosno odgovoriti. Westen živi skoraj izključno od slovenskih grošev, — a vendar je velik German. Vsled bojkota na Balkanu izgublja precej naročil; skrbeli bojemo za to, da bo tudi temu vsemogočnežu padel greben in da se bo moral navaditi na nas ali pa nas zapustiti in in iti v svojo blaženo domovino.
Težko ranil je v neki gostilni v Ptuju delavec Al. Klančič pijonirskega podčastnika. Vrgel mu je litersko steklenico za pivo v glavo in ga težko ranil.
Izgred dveh huzarjev v Mariboru. Dva huzarja, Rozsa in Windisch sta ubila v Jelovšekovi gostilni na Fr.
Jožefovi cesti v Mariboru dve šipi. Gostilničar je krivca naznanil policiji. Policaj je hotel pijana huzarja prisiliti, da plačata šipe; tega pa ta dva nista hotela storiti, temveč sta šla s sabljami nad policaja, kateri se je postavil z revolverjem v bran. Konečno se je posrečijo s pomočjo nekega stotnika pri 47. pešpolku pijanca umiriti in aretirati.
Iz davčne službe. Predsedstvo kranjske finančne direkcije je imenovalo praktikante gg. V. Damijana, A. Primca. B. Železnika in R. Pehačka proviz. davčnim asistentom.
Okrajni proračun v slovenjbistri-škem okraju znaša za 1. 1909 87.533 kron. Pokril se bo ta znesek s 50% okr. doklado v znesku 59.159 kron. Ostal znesek 28.373 K 55 v se pokrije s čistim dobičkom pri okr. hranilnici. (G. župnik Medved se sedaj pere po „Straži" zaradi okr. hranilnice. No. po toči je prepozno zvoniti!)
Narodna zbirka, ki jo je priredil klub slov. napr. akademikov v Celju se je prav povoljno obnesla. Dosedaj je nabranih 114803 K; v Celju in okolici se je nabralo čez 400 K. Ker dosedaj še cela vrsta nabirateljev ni vrnila pol, se isti prosijo, da te dni še pridno pobirajo in do sobote 9. t. m vpošljejo nabiralne pole.
Važne spremembe pri deželni sodniji kranjski. Kakor se čuje, stopita v kratkem sedanji vodja deželne sodnije g. Albert Levičnik in podpredsednik Josip Pa j k v pokoj. Novi predsednik postane višjesodni svetnik Julij Pole c, podpredsednik pa sodni svetnik Hauff en.
Škrlatiea v Sevnici. Ker se je v zadnjem času tudi tukaj pripetilo več slučajev obolenja na škrlatici, je c. kr. okrajno glavarstvo zaukazalo. da ostanejo šole v Sevnici do 7. februarja zaprte.
Zanimive podrobnosti Belarje-vega imenovanja. Imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem je vlada že dalj časa pripravljala in zanj so vedeli vsi za-upnejši kazinotje. dočim Slovenci niti slutili niso, da jim obesi vlada zahrbtno in tihotapsko renegata Belarja na vrat. Profesor Belar je dobil že 14 dni pred svojim imenovanjem dopust in na njegovo mesto je bil takoj imenovan nem ški suplent. Reklo se je, da gre v Most na Češko raziskavat podzemeljskih plinov. On se pa ni prav nič več brigal za pline; kajti zadnje dneve pred imenovanjem je bil na Dunaju in se udeleževal z realčnim ravnateljem Junovičem končnih posvetovanj pri ministerstvu. Pripeljal se je z Dunaja šele zadnji dan pred imenovanjem in sicer z jasnimi cilji in fiksi-ranimi direktivami.
Imenovanje pri mestni hranilnici ljubljanski. Občinski svet ljubljanski je imenoval v torkovi seji g. solicitatorja Avgusta P e t r i č a za hranilničnega asistenta, urednika „SI. Naroda" gosp. Milijo Rode ta pa za hranilničnega praktikanta.
Novi tednik „Sloga" izide prvikrat jutri, dne 8. januarja.
Klerikalna nepoštenost. Ljubljanski „Slovenec" poroča svojim bralcem, da je zvedel njeuov dopisnik iz zanesljive strani, da nameravajo liberalci izdajati „Narodni Dnevnik" samo do prih. deželnozborskih volitev. „Slovenec" dostavlja: „Naročite si raje „Slovenca", pa imate dnevnik, ki ima zagotovljen obstanek!" Ta stavek izdaja klerikalne poštenjake pri „Slovencu". Da bi nam odvrnili nekaj odjemalcev in naročnikov, se poslužujejo čisto navadne laži in reklame, katere bi se sramoval zadnji čifutski list. No da je tako postopanje prvi dogma v ljubljanskem veroizpo-edanja' Doživeli smo že mnogo ne-posunosti >d naših klerikalnih „bratov", ta pa piil.čno nadkriljuje vse. Oni, ki so nam podpisali izjave, itak vedo, da smo tudi mi vezani najmanj eno leto izdajati „Nar. Dnevnik". Izdajali pa ga bodemo tudi naprej — to je gotovo, navzlic taki židovski nepoštenosti „bra-niteljev" vere in „morale". Pa še vpijejo štajerski klerikalci v „Straži" po složnem delu! Gospoda, ne zamerite :
z lažnjivci in obrekovalci težko sedi dostojen človek pri jedni mizi! Hoteli smo se pri „Nar. Dnev." izogibati tako ostrih besed, toda lastno kožo moramo braniti in jo bodemo zdatno branili tudi vbodoče. Dolžni smo to sebi in narodu, kateremu se vsiljujo ti klerikalni poštenjaki kot „voditelji".
Uradne tajnosti raznašajo med svojimi Somišljeniki nemški pisarji po celjskih mestnih uradih. Pripoveduje se, da so bili obtoženi zaradi izgredov dne 20. sept. tajno obveščeni, česa so toženi in kakšno obtožilno gradivo se je nabralo proti njim. Mi nočemo danes pozitivno trditi, da je to res, zasledovali pa bodemo stvar dalje. Kajti v protivnem slučaju bi bili Slovenci v Celju pred sodnijami „vogelfrei". Ni čuda. da bi nam morala enkrat vzki-peti kri. če bi imeli ledeno!
Čudro odlikovanje. — Piše se nam: Nadučitelj g. F. Jurkovičv Šmarju pri Jelšah je dobil nedavno, kakor znano, častni naslov — ravnatelj. — Jurkovič je vzrok, da v Šmarju še nimajo tolikanj potrebnega novega šolskega poslopja. On je tozadevno rovaril in še ruje pri ljudstvu. Ta mož — učitelj in vzgojitelj — sploh ljubi temo bolj, nego pa — napredek. . . Marsikatera pikra nam sili v pero ob premotrivanju tega dejstva; a ne rečemo druzega. nego: čudno res prav čudno!
Kaj tudi hočemo. Naš „Narodni svet" naj bi marno skrb obračal na to, kakšno učiteljstvo se nastavlja na naših slovenskih ljudskih šolah. Ka-koršen učitelj, takšna šola, in kakoršna šola, takšen naraščaj! Pazno in dosledno naj se študira delovanje uči-teljstva, zlasti na več razrednicah. Mi hočemo čvrst, zaveden rod, ne pa po-polovičarje» in nezavedne tolpe. Mi hočemo in zahtevamo v naših šolah, kakor to vedno javno povdarjajo nemški učitelji, nacijonalno vzgojo naše mladeži. To negovati more pa le res zaveden naroden učitelj! V tem smislu neizprosno na delo. V naših ljudskih šolah ne pripustimo razna, rodovanja. To ni pedagoško, to je moderno tiranstvo. Zato pa ven iz naših šol z nemčurskimi učitelji in voditelji! Poturic ne maramo mi rabimo značajev! Kar zahtevajo s pravico drugi narodi, to zahtevati je tudi naše naravno pravo. — Mladina je naš up, naša bodočnost. Hočemo li dopuščati, da se nam zastruplja po-kruhoborskih eksistencah, katerim je narodnost deveta briga, lasten „ego" pa vse?! — Narod naj zahteva narodnih učiteljev; on to mora storiti, ako mu je do narodnosti svoje. Tu je treba skrajne brezobzirnosti in železne kousekvence. Ergo: fiat!
Hauswaldtov kavin pridatek. Dasi se je že v časnikih opozarjalo, da je fabrikant Hauswaldt zagrizen Nemec in nasprotnik Slovanov (Čehov), vendar si še trgovci v ljutomerskem okraju naročajo njegov pridatek ter ga raz-prodajajo in tako polnijo žepe onemu, ki nam Slovanom pomaga zadrgavati zanjko okoli vratu. Kje je vaš narodni ponos ? Ali vam vest spi ? Čeravno vam razni agentje blago vsiljujejo, obtresite se jih odločno in naročajte Ciril-Me-todovo kavino primes. Skrbimo, da ostane naš denar v naših žepih!
Isterska deželna razstava se bo priredila v Kopru 1. 1910. Izvolil se je že pripravljalni odbor. Razstave se tdeležijo Hrvati in Italijani.
Casi se izpreminjajo si menda misli tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu. In zato je dovolilo najemniku lova pri Sv. Primožu nad Muto W. Neunerju 12 (reci dvanajst) nadzornikov, oziroma zapriseženih lovcev, četudi ni svoj čas dovolilo slovenskemu najemniku za isti revir več
ko dveh. Nenner je pač nadnčitelj na nemški šoli. Ali je Nemec tako dober človek, da je hotel mnogim pripomoči do cenih lovskih kart, ali se pa sam ne zanese na lovce in jih je dal za-priseči, to se ne ve. Stvar ima pa še drogo lice. Vsak zapriseženi lovec ima tudi pravico trositi strup. In kakšne aesreče se lahko pripetijo, če je skoro pri vsaki drugi kmečki hiši — strihnin! Ali je vse to znano visokemu c. kr. namestništvu v Gradcu? Če ne, naj se informira ter ukrene potrebno, da ne bo tako neprevidno postopalo c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu in tako hitro menjavalo svoje naziranje.
Volitev dreh zastopnikov v e. kr. mestni šolski svet ljubljanski se vrši danes. Klerikalci so že oblazili vse učiteljice in tudi vse učitelje, o katerih upajo, da bi se dali z raznimi obljubami ujeti. Tako so n. pr, jed-nemn obetali, da pride njegov brat z dežele v mesto, ako voli klerikalno. To je le vzarledni pa jedini slučaj, kako se dela katoliško „prepričanje". O izidu bodemo poročali.
Odbor N. D. O. v Ljubljani se je konštatiral tako-le: I. podpredsed. rezbar Ju v an, II. podpredsednik učitelj Likar, I. tajnik krojač Škerlj, II. tajnik Lušin, privatni uradnik, blagajnik solicitator C i m e r m a n.
Socljalnodemokratičen kandidat za bodoče deželnozborske volitve v V. kuriji celjsko-brežiškega voliln. okraja je že izbran. Kandidaturo je prevzel strankin tajnik za Trbovlje g. Ignac Sitar.
Potres v južni Italiji.
Poročilo o položaju ministra Bertolinija.
Rim, 5. jan. Ministerski predsednik Giolitti je dobil od ministra Bertolinija sledečo brzojavko: Jaz sem obiskal kalabrijsko obrežje severno od Reggio, Villa San Giovanni in Bagnerò. Reševanje se vrši povoljno. Pač pa manjka v Scylli potrebne organizacije za rešilna dela, zato sem pozval poveljnika križarke „Lombardia", da naj ves svoj trud osredotoči na ta kraj. Obiskal sem tndi obrežje proti Paro, kjer je rešilno delovanje zadostno organizirano. V nekaterih krajih zadobiva prebivalstvo nov pogum Sredstva proti okuževanju so že došla. Obsedno stanje rešilni akciji jako dobro služi. Rušilka torpedov „Granatiere" je zvečer odplula v Palermo. Na ladji so tudi blagajne italijanske banke, ki so jih rešili. Pomožna ekspedicija avstr.
„Rdečega križa".
Rim, 5. jan. Ekspedicija avstrijskega Rdečega križa je dospela semkaj. Vodja ekspedicije je imel s senatorjem Taverno, predsednikom italijan skega Rdečega križa, pogovor, da bi se rešilno delovanje skupno izvrševalo. Avstrijski vlak, ki ima seboj veliko kuhinjo, se poda v Katanijo, kjer se bo začelo delo pri ogromnem številu ranjencev in beguncev.
Pozabljen kraj nesreče.
Milan, 6. jan. „Corriere della Sera" brzojavljajo iz Katanije: \as Locadi s približno 600 prebivalci, ki je 22 km oddaljeno od Mesine, je bila pri rešilnem delu popolnoma pozabljena. Štiri dni so čakali nesrečniki, 1Ü go ostali pri življenju, zunaj na prostem, napol nagi in sestradani brezuspešno pomoči. Včeraj je prišel eden begunec popolnoma izmučen v Katanijo, nakar so takoj poslali rešilno moštvo v vasico.
Vesel preklic.
Milazzo, 6. jan. Po poročilih iz Castro reale ni res, da bi to mesto bilo porušeno. Hiše, ki jih je potres oškodoval, se bodo popravile. 140.000 mrtvih. Rim, 6. jan. Službeno (?) se ceni število mrtvih pri potresu v južmi Italiji na 140.000, od katerih odpade na Mesino 75.000, na Reggio di Calabria 40.000 in na ostale kraje 25.000. Še živega so potegnili iz razvalin. Mesina, 6. jan. Danes zjutraj so nekega moža rešili živega iz razvalin. Brzojavna zveza med Rimom in Mesino je zopet popravljena.
Rim, 6. jan. Dve brzojavni podmorski žici, ki ju je potres poškodoval, sta zopet popravljeni in tako je brzojavna zveza med Rimom in Sicilijo zopet urejena. Potresni sunki so ponavljajo.
Palermo, 6. jan. Tukaj se potresni sunki ponavljajo. Včeraj opoldan seje čutilo dva močna sunka, ki sta povzročila grozen strah.
Reiilna dela in roparji. Mesina, 6. jan. 10 tisoč mornarjev in vojakov dela v Mesini, da rešijo one, ki so še živi med razvalinami, da mrliče izkopavajo in pokopavajo. Sam nadškof in mnogo drugih duhovnikov pleza po razvalinah okrog, da dajejo umirajočim zadnjo versko tolažbo in mirijo žive. Roparji so na več mestih zažgali, da bi povzročili strah in imeli lažji posel. Več ko 100 roparjev in tatov so že postrelili.
Potresni sunki.
Palermo, 6. jan. Tu se ponavljajo potresni sunki in povzročajo silen strah med prebivalstvom.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Homatije med Avstrijo in Srbijo.
Zagreb, 7. jan. Tu sem se poroča, da je prišlo v Belgrad več bivših če-tovodjev iz Stare Srbije, da se posvetujejo z odborom za narodno obrambo. Sekcijski načelnik v ministerstvu za zunanje zadeve je baje v eni teh sej sporočil, da odkoraka v najkrajšem času 2000 srbskih prostovoljcev iz Stare Srbije in Macedonije na bosansko mejo. Vodili bi jih naj omenjeni četovodje. (Ta novica bo bržkone brez resnične podlage. Op. ur.)
Rusija daruje Srbiji konje.
Belgrad, 7. jan. Ruska državna žrebčarija je podarila Srbiji tisoč konjev.
Natakarski učenec
se sprejme takoj. — Poizve se v uredništvu „Narodnega dnevnika".
Tržne cene.
6. januarja.
Kava: Santos Good Average za mare 3125, za maj 30'75, za september 25'75, za december 29 50. Tendenca stalna.
Produktni trg: Pariz: moka za tekoči mesec 29 30, moka za prihodnji mesec 29 60, moka za januar — april 30'30, moka za mare — junij 30'70, pšenica za tekoči mesec 22'55, pšenica za prihodnji mesec 22'80, pšenica za januar — apnl 23 45, pšenica za mare — junij 23 80, žito za tekočj mesec 16'—, žito za prihodnji mesec 16'25, žito za januar — april 16'75, žito za mare — junij 16 75.
Sejmi. 9. jan. svinjski sejm v Brežicah. — 11. jan. let a sejma v Šmarju in Planini. — 12. an. živinski sejm v jntomeru in svinjska sejma v Ormož i in Rogatcu. 13. jan. živ nski se m v Mariboru in svinjski se,)in v Ptuju.
IMMMMMMAMMMMMftM

R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
Jaz Terezija Goleč, poseetniea v Trnovljah, preklicem in obžalujem ob dolžitve, po katerih je Jože Ahtik, posestnik v Trnovljah, kriv smrti svojega očeta.
25 o—g
hiša v bližini treh velikih tovarn ; hiša je dalje časa davka prosta, obstoji iz 12 sob, 6 knhinj, kleti in prodajalne. Zraven so še druga, posebno gospodarska poslopia. Več se izve v uprav-ništva „Narodnega dnevnika '. 32 3-1
Prodate se
dve če skoro novi postelji po nizki ceni zaradi selitve. — Zglasiti se je pri vrtnarju na Bežigradu pri Celju
30 2-2


luan Bonač, Ljubljana
Velika zaloga papirja in pisalnih potrebščin na debelo in drobno.
Največja jugoavstrijska kartonažna tovarna.
Točna postrežba in nizke cene. Oferti in ceniki so na razpolago.
20 5-4


ff
£
Ustanovljena leta 1835.
Franc Ksav. Souvan,
Ljubljana.
Bogata zaloga manufakturnega —==— blaga. ——
Cene brez konkurence!
Na debelo! s hm Na debelo!

M
m
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slovenski trgovci pozor!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
„Mur" J. KlčaKar in dr.
Trst, ulica Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in druzega kolonijal-iiega blaga.	Na debelo!
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
3 10-4