284
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 63.
Severna in južna vina.
O jabolčniku smo uže povedali nekaj malega, omenimo naj še drugih pijač, ki jih vino nazivamo. Na Poljskem, v pojedinih krajih severne Ruske in na Nemškem okolo Harca, napravljajo vino tudi iz brezovega soka. Pijača ta sicer ni prijetnega okusa, in je nekoliko podobna slabemu in zaslajenemu vinu, vendar se razlikuje od njega po osobitem duhu. Kedar breza oživi, začno v njej obilo sokovi teči. Konec februarija ali s početka marca hodijo ljudje od debla do debla, navrtavajo jih na več mestih, in pod rano nataknejo ozko cev , po kateri se sok izliva v podstavljeno posodo. V ta sok vržejo tudi še navadnega sladorja in puste 5—6 dni, da povre.   Pri vrenju se godi tako, kakor pri pravem vinu.
Tu moramo omeniti še ene starodavne pijače, s kakoršno so se nasladjevali starodavni Slovani, in ta pijača je medica. Med se dobiva v rastlinstvu. V cvetovih se pocejajo sladki sokovi, pa tako v mali množini, da bi jih človek ne mogel nikdar pobrati. Ali kar človek
ne more, tisto more neutrudljiva čbela, ki obletava cvetove in s svojim rilcem posrka vsako najmanjo kapljico sladkega soka. Ta sok doma izlije v satje za hrano mlademu zarodu. Znamo, da so v Evropi bili Slovani najboljši Čbelarji, in da so se od njih še le Germani čbelarstva naučili. Tudi sami Nemci priznavajo, da je medica bila slovanska pijača, kar nam priča tudi beseda „Meth". Kedar so se Germani od Slovanov naučili čbe-larije, poprijeli so se tudi medice. Narodna germanska pijača bilo je uže tedaj pivo, pa tudi pozneje so oni više cenili pivo od medice. Stare pesme in spisi slovanski omenjajo nam mnogo potov medico. Tudi kralji na gostijah in junaci na boriščih ogrevali in razveseljevali so se z medico. Na narodnih svečanostih ia zabavah šel je rog nalit z medico iz roke v roko, in sprem-ljevala ga je pesem polna uznešenja in veselja. Ni je bilo družbe, ni ga bilo veselja brez medice, kakor ga dan danes ni brez vina. Od Slovanov prešla je medica v vse kraje severne Evrope. Stari Skandinavci so mislili, da jim bode sreča na drugem svetu še le tedaj popolna, kedar bodo mogli pri mizi boga Odina piti medico iz lubanj svojih neprijateljev, katere so sami pobili. Gotovo je, da je medica v kulturnem življenju starih narodov imela prav takošno vrednost, kakoršno dandanes vino ima. Ker je ona tudi močna, tedaj je mogla pri vsaki priložnosti vino nadomestiti. Tudi dandanes je medica severnim Slovanom najljubša pijača, da-si jo žganje in pivo čedalje bolj spodrivata. Dandanes pijo medico največ na Ruskem, Poljskem, v pojedinih krajih severne Nemške, kjer so njega dni Slovani gospodovali, potem tudi na Švedskem.
Posodo, v kateri ima medica povreti, postavijo v tako shrambo, v kateri je 20—25° C. topline. Vre tako kot vino. Glavno vrenje traje 2—3 meseca, potem se medica pretoči in pusti, da dozori ali da se uleže. Mlada medica je še sladka, medenega okusa, in to kaže, da se v nji ni še ves sladkor razkrojil. Če medica dalj časa poleži, tedaj zgubi medeni okus popolnoma. Stara medica, ako se je ž njo dobro ravnalo, ne zaostaja v svojem okusu niti za najboljšimi španjolskimi vini, samo da ni tako močna. Medica ima na vse to še vrlo aro-matičen vonj, toraj je med vsemi drugimi pijačami najbolj podobna pravemu vinu. Ako dostavimo še to, da je medica najzdravejša in najugodnejša pijača, tedaj se ni čuditi, da so jo stari Slovani tako ljubili.
Trs se širi do gotove meje na jugu, in prav tu, kjer trs več ne more uspevati, začno se palme. Ti veličastni stvorovi bilinski hranijo človeka južnih krajev z izvrstno hrano, ob enem mu nadomestujejo tudi trs, ker v svojem soku prirejajo opojno vino. Sok nekaterih palm ima toliko sladova, da iz njega kuhajo čisti slador, še raje pa puste sok, da povre, in tako dobijo opojno pijačo. In ker je toplina v teh krajih velika, tedaj sok brzo povre in opojna pijača je gotova.
(Dalje prihodnjič.)