93 številka. V Trstu, v soboto 19. novembra 1887. Tečaj XII Opazile. Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici ' orronte. 12.Vnak lj*t mor& biti frankiran. Hokopiai ae na vračajo. ssfi«® K. liisorati (razne vrtite naznanila in podanice) se zuračunijo po pogodbi : pri kratkih oijla^ih z ilrnbnimi črkami se plač nje za vsako besedo 9 nov Naročnino, reklamacije in insera«? prejema opravniitvo. ulica Torrento 12. EDINOST •Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo »oboto ob 1 uri popoludne. Cena 7. a vse leto r prilogo 7 for , za pol 3 for. SO nov., za retrt leta I for. nov — Edinost brez priloge utane za celo loto 0 for., za pol lota 3 for., za Četrt leta 1 for. ftO nov. — Posamezni' številke ne dobivajo pri oprav-nifttvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po *» nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V #diuo»ti j« do(i - ' " FRAN LEVSTIK Smrtna kosa reže letos našemu narodu hude rane; najboljše može mu brez usmiljenja grabi iz naročja. Za Erjavcem in Dolencem je pokosila tudi Frana Levstika, moža veleuma, gorečega rodoljuba in velezaslužnega pisatelja ; 1(5. t. m. ob 9. uri dopo-ludne je nehalo biti blago njegovo srce. Pokojnik je bil porojen dne 28. septembra 1831 v vasi Ketje pri Lašicah na dolenjem Kranjskem. Iz ljudske šole v Lašicah je prišel na ljubljansko gimnazijo, kder je obrnol k malu pozornost na se. Uže o četertošolci je rekel gospod Luka Svetec: »Ta-le fantič nas vse prekosi«. Dovršivši gimnazijo je šel na dunajsko tehniko, a brez gmotne pomoči, oprt le na zaslužek s poučevanjem, ni mogel izhajati in zato jo stopil v nemški red v Olomucu. A ni bil dolgo tam, iinel je v Ljubljani dobrega prijatelja, ki ga je ovadil zaradi njegovih izdanih pesni in Levstik je bil izključen iz zavoda ter se vrnol leta 1855. v svojo domovino, kder je bil najprej učitelj v obitelji grofa Pace, potem pa pri Miroslavu Vilharju. V letu 1861. je bil tajnik tržaške Čitalnice, potem se je preselil v Ljubljano in tu najprej prevzel tajništvo Slovensko Matice. Z Vilharjem vred je začel uredovati politični časnik „Naprej", ki je pa v žalostnih tačasnih okoliščinah k malu moral prenehati. Naročilo se mu je tudi uredovanje Wol-fovega slovensko-nemškega slovarja. A še tu mu nekateri njegovi dobri prijatelji niso dali miru. Če tudi je marljivo delal, kričali so> da ue bo nič i zahtevali, naj se tako ogromno delo naglo izvrši in s tem so ga i/podrinoli. Šel je potem na Dunaj in začel izdajati izvrstni humoristični list „Pavliho", pa tudi ta list je k malu prenehal. V letu 1 iS7je bil imenovan skriptorjem na licealuej knjižnici v Ljubljani. To je kratek popis njegovega trpkega živenja. Važniša njegova slovstvena dela so: Pesmi, izdane v letu 1854; prevod Kraljedvorskega rokopisa; nemška slovnica slovenska jezika, ki je še danes mej vsemi najboljša. Razen tega je mnogo pisal v raznih časnikih; omenjamo le v letu 1858 v „Novicah" priob-čenega spisa „Napake slovenskega pisanja", ki je vzbudil tolik vihar, zoper kateri spis se je tako razkačil pokojni Hicinger, a danes je Hicinger pozabljen, Levstikov spis pa je obrodil veliko dobrega sadu. Krepka podpora je bil tudi Janežičovemu „Glasniku"; komu niste znani prekrasni pesni: „Ubežui kralj" in „Vraetnik" ? kdo se moro ubraniti zadovoljnemu nasmehu, ako čita pripovedko „Martin Krpan?" Srečni slovenski otroci, ki berb njegove nežne in mile otroške pesni v „Vrtci" ! Te pesni bi se morale zbrati, v posebnej knjigi natisnoti i moj slovenske otroke deliti. One so vredne več, nego centi zlata. A Levstik ni le velikan zarad tega, ker v znanji našega jezika nema doglavnika, i zarad njegovih epohalnih slovstvenih del; on je tudi osobno z našimi pisatelji mnogo občeval, kazal jim pravo pot ter jih podučeval; iz mnogih proizvodov raznih pisateljev vejo Levstikov duh; tudi pisec toga nekrologa, če tudi priletnije od njega, mora z britko ganjenim srcem danes reči: Bog Ti plati za Tvoj poduk! Britka je zguba tacega moža. Plakajmo na njegovem grobu, a ne izgubimo trdne vero, da tudi našemu narodu zašije solnce lepše bodočnosti. Pisateljsko društvo je izdalo ta lo mrtvaški list: Narodu slovenskemu naznanjamo prežalostno vest, da je slavni naš pesnik in pisatelj, blagorodni gospod FRAN LEVSTIK c. kr. skriptor licejski knjižnici, prejeraši sv. zakramente za umirajoče, po dolgotrajni težki bolezni v 57. letu dobe svoje, danes ob 9. uri dopoludne izdahnil plemenito dušo svojo. Pogreb bode v petek, dne IS. nov. t. 1., ob 4. uri popolu-dne s Poljanskega nasipa hišna št. 17 na pokopališče pri sv. Krištofu. Svete zudušne mašo se bodo brale dnč 24. t. m. ob polu 8. uri v župni cerkvi pri sv. Petru. Politični pregled. Notranje dežele. V seji avstrijske delegacije dno 17. t. m. je poročal grof Thun o proračunu zunanjih zadev. Opat IIauswirth z veseljem pozdravlja točko da je mir zagotovljen. Up, da se mir ohrani, opira se na razširjenje zveze srednje evropskih velesil z Italijo i na neprestano jačenje državne brambene moči, za katero so on i njegovi somišljeniki za vsako žrtvo pripravljeni. Tretji faktor za ohranitev miru je papeževa duhovna moč, ki je zopet dal dokaze velicega svojega vpliva. Govornik naglaša papeževe izvrstne lastnosti in velike vspehe, obžaluje pa, da njegovo stanje vendar Italiji, n:i Angleškem itd. živečih Poljakov porazume, kako se jitn bo vesti, ako vstane vojna mej Nemčijo in Rusijo; za vse prirnerljaje pa izvolijo zastop in ustanove osrednji urad za diplomatične zadeve. Dogovoriš Italijoo trgovinskoj pogodbi s o se zopet pričeli. V sredo so sc vrnoli avstrijski pooblaščenci z Dunaja v Rim s tacimi naročili, da bo daljše pogajanje mogoče, pri vsem tem pa bodo težave še jako velike. Hrvatskega sabora p r o r h č unski odsek je izvršil svojo razpravo ter sprejel skoraj vse točko po vladinih pred-lozih. Ta proračun jo bil zadnjo sredo saboru predložen. V tej seji je zastopnik grof Kulmer predlagal, naj se izvoli po- ni varno in izreka gorko željo seben odsek, ki preišče delovanje vlade i ▼seh katoličanov in prijateljev pravice in njenih organov pri zadnjih volitvah, ter miru, da se papežu pridobi mirno, dostojno j zahteval nujnost za svoj predlog. Za nuj-in varno domovanje, kakor tudi samostojno, | nost sta govorila poslanca dr. Brlič in neodvisno i nepobitljivo stanje. Taka reši- j Pisačić. a večina je predlog zavrgla. Vče- tev ne bi bila koristna le svetovnemu miru, temuč tudi Italiji. Delegat Deinel zavrača vmešavanja verskih prašanj v politično razpravo. Papež je dokazal, da papeštvo tudi brez svetovne oblasti more imeti največji vpliv. Italija se je povzdignola do velevlasti z narodnim zjedinjenjem in Evropa potrebuje sodelovanja Italije za ohranitev miru. Ni res, da papež nema domovanja; on ima domovanje, ako so le pridruži tirjatvam devetnajstega veka, in upati je, da papež to tudi še stori (? P). Potem se je brez daljše razprave in brez promembe sprejel proračun zunanjih zadev, vojne mornarice, finančnega mini-sterstva, najvišjega računskega dvora in carine. Na konci je načelnik prosil za dovoljenje, da cesarici h godu v imenu delegacije čestita. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je 15. t. m. državni vojni minister razlagal o preskrbovanju in razmerah vojske v letih 1881 do 1886 i raj se je pričela razprava o proračunu. Vnanje dežele. Ruski car jo 17. t. m. ob 2V« po-poludne odpotoval iz Kodanja in včeraj popoludne ob 10>/i dospel v Berolin. Srbski minister R i s t i ć jo na včeraj povabil vae v Belgradu bivajoče zastopnike v pogovor o zadevah skupščiue. Iz Belgrada se 17. t. m. poroča, da so bili metropolit Mihael in trije škofi vsled kraljevega ukaza vpokojeni. Srbski vojni minister pošlje več mladih častnikov na Rusko v višje vojne šole. Bolgarski knez je zaukazal, da se ima bolgarska vojska prestrojiti po vzoru avstrijske vojske. Italijanski državni zbor je kralj 10. t. m. odprl s prostolnim govorom. Naglašal jo zvezo z Nemčijo in Avstrijo in prijateljsko razmere z vsemi vladami, vsled česar se more državni zbor ne bo več treba, ako se ohrani mir, upa. Tudi v Afriki se prizadeva na to je baron Sterneck dajal pojasnila o brez skrbi posvetiti zboljšanju notranjih rabi kredita, dovoljenega z 52 milijoni,1 zadev. Navedel je potem vladine predloge kolikor se tiče vojne mornarice. Cerkavski in pristavil, da izvenrednih troškov za vo-je poročal o izvenrednetn proračunu za vojsko in potem so jo splošno poročilo sprejelo. Nazadnje je vojni minister v tri ure trajajočem govoru poročal o Mamili-cherjevih puškah in seja se je sklenola. Proračunski odsek avstrijske delegacije je 10. t. m. sprejel brez promembe izvenredni vojni proračun' in kredit za puške repetirke. Vojni minister je na izrečene dvombe zagovarjal dobroto repetirk ter naglašal pomanjkljivosti Krnkinih pušk, ki rado odpovedo. Za po-skušnjo zdaj ni časa in vsaka zamuda bi lahko bila usodopolna; on bi tega ne mogel zagovarjati. V istrskem deželnem zboru bo v prihodnjem zasedanji prvikrat, od kar zboruje, sedelo pet hrvatskih zastopnikov, mogli bodo tedaj staviti interpelacije. To je uže važna pridobitev. ^.Poljski č a s n i ki prav živo priporočajo, naj se v Švici /bero Poljaki, da se zastopniki na Ruskem, Francoskem, v jastvo kakor kralj in vlada za tak mir, ki je v so z italijanskimi pravicami. Prestolni govor Be končuje s temi le besedami: „Le s tem. da ostanemo zvesti načelom in da se na poti svobodo vzdržujemo zjedinjoni, zagotovimo Italiji za vodno sočutje narodov in plačilo sreče". — Najvažniše vladine predloge so: Nov kazenski zakonik, predru-gačba zakona za javno varnost, nov občinski red i nov ministerski zakon. Vlada ne bo imela težavnega stanja, ker se jo opozicija tako skrčila, da skoraj še imena ni več vredna. Švicarski zvezni svet jo odpovedal trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ki zgubi veljavo meseca novembra 1888, Pripravljen pa je sklenoti novo pogodbo. Francoska poslanska zbornica jo v seji 17. t. m. skoraj brez ugovora z 527 glasovi proti 3 sklenola, da so ima Wilson izročiti sodišču v preiskavo. Po seji so imeli ministri posvetovanje ter so potem napotili k načelniku republike Grevy-ju. Pravosodni minister Mazeau se jo opovedal i njegovo mesto začasno prevzel Fallieres. Kriza je pereča. Španija si jo osvojila otok Pere* jil na severnem zahodu Coute, da napravi tam preluko. Mej Mavri je vstala itarad tega velika razburjenost. Španjska vlada se na to pripravlja, da si ob ugodnem času osvoji Marokansko ter se zanaša, da jo bo Francoska pri tem podpirala. Zato pa se je doslej Bismarck brez vspeha trudil, da pridobi Španijo za zvezo z sred-njevropskimi velevlastmi. Njej bolj ugaja zveza s Francosko in le, ako bi jo ta ovirala v njenih namerah, potem bi se glede Marokanskega obrnola na Nemčijo. DOPISI. V Oseku dne 9. novembra 1887. — Draga Edinost; dovoli mi majhen prostorček, da opazovaicu dopisa iz šempaske županije od dne 31. okt. t. I. naočnike nataknem, da bode bolj čisto videl, ko bode v tvoj cenjeni list poročal in paragrafe jezdil. Moj uvod v lastno obrambo na opa-ževalčevo obrekovajne je pa izrek grškega modrijana, ki so je ves čas svojega živenja z dobrimi postavami ukvarjal in slednjič prišel do spoznanja, da dobre postave se ne naredijo, iste se najdejo, ker naravno je, da postava, ki enej stranki ugaja, drugej je na kvar, in tako je vse v tej solznej dolini, za eno in isto stvar se ena stranka veseli, druga joka; ali k stvari. Vi gosp. opazovalec, očitate meni in tukajšnim gg. starešinam, da smo prišli do takega znanja v postavodajstvu, da zmoremo vsakega pravnika itd. Ali je to res, ali ni, pokazali ste rešitvi deželnega odbora od dne 4. nov. t. 1. št. 5543 in 5544, s katerimi so bili vaši varovanci, katere ste v svoje varstvo kakor veščak v postavah vzeli, zavrneni, in s tem smo dokazali Vam, da Vas v znanji občinskih postav nadkriljujemo. Kar govorite o planinskoj cesti, vedite dobro, če je prišel bivši cestnar v kako škodo, da tega ni to po županstvo krivo, ampak Vi, ki ste bili duša prejšnega in sto sklopili tak zapisnik, da jo imel le noge brez glave; stvar pa, ki ima le noge in ne glave, ne more imeti obstanka Ker pa zagovarjate, da bi smeli še zanaprej po planinskej in občinskih cestah flose ulačiti, tako s tem dokazujete, da ste Vi za prošli vek ustvarjeni in no za ta; županstvena prepoved, da ne smejo več po costah flosov ulačiti, naslanja se na zdravo pamet in določbe §. 4 dežel. post. od 0. julija št. 7. Vi tudi očitate, da bi jaz moral v zmislu §. 53 starešinske sklepe ustavljati, na to Varn ne odgovorim drugače, kakor da bi jih, ko bi imel Vaš značaj in Vašo paiuet, pa ker nemam Vaših darov, kaj sem jaz kriv? Vedite pa dobro, da delain premišljeno, po svojej vesti in svojem razumu v duhu obstoječih postav, in ne gledam na liter, ne na frakelc. Nadalje pravite, da se Vam je izrazil nek sedanji starešina, da se dajo §§. sukati, in da tako iste sukam tudi jaz, in v dokaz svoje trditve navajate, daje potok Tribusa že pred letom dni iztopil itd. Vi-dete, tukaj ste se tudi sami v kletko vjeli;. če je pred letom dni potok Tribuša izstopil, zakaj niste vsled svoje učenosti, ko ste ie veliko veljali, pri županstvu na to delali in potok v strugo zavrnoliP Vam v tolažbo in v svojo opravičbo bodi povedano, da jaz sem storil v tej zadevi svojo dolžnost, in vsa ta zadeva je zdaj pri c. kr. okr. glavarstvu v Gorici in se nadejam brze rešitve, ne da bi §§§. jezdil, kakor iste vi jezdite, pa ne veste, kaj velevajo, ali jih pa po svoje sukate, kar meni podtikate. V Vašo tolažbo Vam tudi povemr kar menda sami veste, da kolikor koli ste v svojej velikej učenosti pritožb in ugo> vorov proti temu županstvu ali starešinstvu na višje mesto skovali, vse Vam je spodletelo, slabo znamenje Vaše učenosti v postavah. Dokler pa nedokažete, da jaz od 1. dne junija t. I. proti določbam §. 25. obč. reda županijsko stoli jo k podu pritiskam, dotle Vas tem potom imenujem nič vrednega obrekovalca, kajti §. 25. obč. reda bi Vam lehko napravil enake dneve, ka-keršne ste imeli slednje dni maja t. I. pri vsej znanosti §§§. To sem Vam na kratkem povedal, če bo treba, bodem tudi obširneje, ko mi bo čast videti Vaš podpis. Jotip Faganel, župan šempaski. Iz Celovške okolico, 15. novembra. — (Napravimo posojilnico v Po* krč a h!) - Nedavno sem govoril z nekaterimi možmi iz Pokrške in Št. Mihelske fare, in ko sem jim razložil, kako potrebne so posojilnice, rekli so, da bi bili pri volji, pristopiti k takej posojilnici, ko bi se naredila v Pokrčah; da pa nemajo nobenega človeka, ki bi bil dosti študiran, da bi vse to izvršil, naredil potrebna pisma in jih podučil, kako se posojilnice vodi in vlada. Jaz pa mislim, da bi pri ustanovitvi lahko pomagali Celovški rodoljubi; potem bi pa posojilnico voditi pomagali rodoljabni dekan Grabštanjski gosp. Wieser in gospoda župnika v Št. Mihelu in v Pokrčah. Izmed posestnikov bi bili za odbornike sposobni, gg. Pajer p. d. Rurnple, Blaž Enzi v Št. Janži vesi, Kulterer in Orlic. Pa se že še kateri najde, morda g. Dro-bivnik v Medgorjah, g. Vidovic Podkrno-som itd. Po mojih mislih naj bi ta posojilnica skrbela za te le fare: Pokrčo, Št. MiheljTimenica, Št. Jurij, Št. Jakob, Žrelec, Podkrnos, Grabštanj, Medgorje, Št. Peter in Tinje. Tako bi imela precej obširen delokrog. Rodoljubi, verjemite, da bo ta posojilnica narodni stvari veliko koristila, in srčno se lotite dela! Tudi za č. duhovščino bo veliko bolje, ako bodo kmetje bolj neodvisni, ker ne PODLISTEK. Mej Davljenci. (CarlMay-eve prigodbe v Snhuri) (Dalje.) „Dozdeva se mi! Deželno glavarstvo Vam ni moglo pomagati z vsemi svojimi ponudbami in bili ste sami sebi pripuščeni, pa prišel je dobri Anglež in stvar vzel na se." „Tako je!« „Kaka pravila je našel?" „Ukazal je tirjano blago oddati, sam jim je pa skrivaj sledil." „Drzno početje! S kako družbo jo odpotoval P" „Z jedniin vodnikom in jednim arabskim slugo.u „Po katerem potu." „Zdaj je bilo namenjeno blago na oazo Lotr." „Kako blago so tirjali ?a „Našite burnuže in peče, dolge puško, nože, pokrivala, široko vrezane čevlje, kakor jih nosijo Arabci in veliko drugih malovrednih stvari." „Aha. vidim! Gum hoče veliko iz Vas izsiliti, pri vsem tem Vam sina no da, Arabec si no šteje v greh, slepariti no-verca. Ali ni zaznamoval Emery blaga!" „Kako Vam jo znano!" vpraša me začudeno. „Nikdo mi ni povedal. Ravnal jo kakor amerikansko zuhodnji lovec. Kdor mej indijanskimi rodovi v divjem zahodu prebije več let v smrtnih nevarnostih, izbi- stri si um, ki mu gotovo tudi v Sahari veliko koristi. Kako je znamenje?" „Prve črke mojega imena Andrej La-treaumont tedaj A. L. Užgali smo v kopita pušk z arabeskim ovratnikom, bur-žuuoin, pečam in ogrinalom pa všili v voglih." „Emery spozna po tistem znamenji roparje. Nemate ni kakih poročil o njem?" „Imam jih! Dobil sem pred dvetna tednoma pismo in od takrat Vas željno pričakujemo. Pisanje so jo največ oziralo na Vas." „Da moram iti za njim ?u „Seveda. Tukaj je list, ki mi ga je pisal iz Cindra." Papir jo ležal na mizi, v znamenje kolikokrat so počivale oči teh ubozih ljudi na njem. Bothvel je inalo pisal. Vspeha ni iinel še nikakega, prosil jo, naj no obupajo in mene takoj po dohodu pošljejo za njim. Na pismu ni bilo niti dneva niti mesta naznanjenega. „Kdo je prinesel pismo?" Poprašoval sem. „Arabec rodu Kubaši-jev, ki ima povelje čakati na Vas in Vam biti vodnik." „Kdo je?" „Tukaj pri nas. Zaukažitc, da ga pokličem?" „Prosim, storite!" Imenovati sem se moral na tihem srečnika, ker koiuaj sem stopil na afrikan-ska tla, uže mi je bila priložnost dana za zanimive zgodbe. Latreaumont jo poklical Arabca in gospe ho pozabile nekoliko časa ihtenje. Mej bivanjem v Egiptu bil sem tudi v Siut-u, I)akel-u, Kurdžeh-u do oaze Se- lime, kdor sem naletel na Kubašijo, koje sem spoznal za srčne vojščake in spretne vodnike. Arabec je vstopil. Arabci so navadno srednje, pa vitke in mršave postave. Ta je bil pa tako veliko in široko vzrastol, da som se mu čudil. Brado jo imel polno in dolgo in z vsakovrstnim orožjem oborožen, videlo se mu jo, da mora biti bojevit. Seveda je bil pravi vodnik, da si želeti nisem mogel boljega, ker samo pogled njegov je vstrašil sovražnika. Pr iklonil se je globoko, z rokama čez prsa prekriženima, in čul se je globoko doneči glas: „Salem aleVkum, mir z vami!" „Marhaba, dobro nam došel!" rečem mu. „Ti si sin hrabrega rodu Kabašijev?" Ponosno me jo pogledal z svojim temnim očesom. „Kabaši-ji so najslavneji otroci velikega Abu-Ceta, sidi (gospod); njihov rod presega nad dvajset Ferkob in najhrabreji je En Nurab, h kojemu jaz pripadao*.'4 „En Nurab?" poznam ga, njegov šejk (poglavar) jo previdni Fadarala IJelad, na kojega strani sem uže jahal." „Bi9inila, to je dobro, ker smem poslušati Tvoj glas, četudi si gjaur iz uboge dežele Frankistana!" „Kako je tvoje ime?" prašam ga. „Mojo ime jo težavno jeziku Angleža, (ilani ho, Hasan-Ben-Abulfeda-lbu-Haukal-al Wardi-Jusuf-Ibu-Abul-Fo8lan-Ben-hhak al Ihili." Moral sem se smijati, ker stal je pred menoj jeden onih Arabcov, koji svojemu priprostomu imenu celo rodoslovje pristav-Ijujo, nekoliko v spostovanjo svojih dedov, nekoliko posluševalcu v čudovanje. Odgovorim mu tedaj: „Ilasan-Ben-Abulfeda-Ibu-lIaukal- al VVardi-Jusuf-Ibu-Abul-Foslan-Ben-Iflltak al Duli. Jezik Angleža more izgovoriti ime, ako od Bengasi do Kahsenah-ov dosega; imenoval Te bodem pa le Ilasan, ker prorok Mahoraed pravi: „Ne govori deset besedi, ako jedna zadoščuje!" „Moje uho ne bode čulo, ako me bo-deš imenoval llasan-a, ker vsi me imenujejo Ilasan el Kebir, Ilasan veliki; vedi da sem Djocar bej, človeški davljenoc!" „Allali akbar, Bog je velik; poznajo ga vae stvari, ali jaz nisem še nič čul o njom. Kdo te je tako imenoval ?" VHakteri, ki mo pozna, sidi!" „Koliko ljudi si uže zadavil?" Pogledal je zadrežno v tla. „Stepa trepeta in dežela se trese, ako so prikaže Djocar boj, sidi; ali srce mu jo polno milosti, potrpežljivosti in usmiljenja, ker Tvoja roka bodi močna kakor cata pantra, hladilna kakor steblo trave na polji, uči pobožni Abu-Hanifa, kojega pozna vsak vernik." „Tedaj je Tvojo ime makaš (nič) in ga boni rabil le takrat, ko bom prepričan, da si ga zaslužil." Dozdevalo so mi je, da je bil Hasan ol Kebir pri vsej svojej volikanskej postavi in orožji, lo neškodljiv človeški otrok. Tudi puščava ima kakor pivovarna ali salon svojo rovaše. (Daljo prih.) bodo več toliko slušali na Celovške liberalce. Mnogi zdaj Celovčanom pomagajo na duhovščino zabavljati, ker so temu ali onemu meščanu kaj dolžni in upajo v potrebi še kaj dobiti. Če bodo pa v potrebi denar pri posojilnici dobivali, nosili bodo glave bolj po konci in se ne bodo dosti brigali za Celovčane. Kot verni Slovenci bodo potem svoje duhovnike spoštovali in se malo menili za rogovilatvo nemškutarjev. Pa tudi nemškutarski kmetje postanejo bolj krotki in bodo Slovence bolj spoštovali. Saj ti so največkrat v zadregah, aato se bodo bali, zameriti se odbornikom slovenske posojilnice, češ, potem pri njih ne dobim pomoči. V potrebah sčasoma vsi k Slovencem nazaj prilezejo. Upamo, da mnogozaslužni, v hudem ognji skušeni rodoljub gosp. \Vieser Andrej, dekan Grab-itanjski, te besedo preudari in potem potrebno ukrene. Njemu na pomoč naj prihitijo vsi rodoljubi zgoraj naštetih krajev. Silno velike važnosti bo posojilnica za ta kraj v narodnem oziru. V tem kraji je vse polno nemškutarskih gradičev, katerih gospodarji vkup držijo za nemščino, slovenščino pa stiskajo in preganjajo, kolikor le morejo. Slovenski kmetič pa je navadno boren, ima malo sveta, in kateri iz Slovencev ima kaj več zemljišča, zvabili 00 ga že grajščaki in liberalci na svojo stran. Tako so mali slovenski kmetiči brez vse pomoči in morajo tisto pesem peti, katero jim bogatini godejo. Treba je tedaj, da se zvežejo in napravijo svojo posojilnico, katera bo močna dovolj, da vse brani in vsem pomaga. Nasprotniki bodo debelo gledali in poreko: „Kateri hujskač je pa spet to naredil ? Nismo mislili, da 00 slovenski kmetje že tako prebrisani I Zdaj se nam nemara še odkrivali več ne bodo !u Saj tudi ni treba, odkrivati se jim, saj nam nič dobrega ne delajo, zatirajo pa naš jezik in naše pravice, kolikor le morejo. Slovenski kmetje pa dobe zaupanje v svojo lastno moč, in navdahne jih narodni ponos, kateri je zdaj skoro čisto do tal potlačen. Brez tega ponosa in samozavesti je skoraj nemogoče, da bi narod napredoval, ni mogoče nič storiti s prigovarjanjem in poduoevanjem. Poduči jih še tako lepo in temeljito, če pridejo nemškemu agitatorju v roke, pozabijo tvoje besedo in bodo njemu več verjbli, ker so navajeni misliti, da je le to dobro in trdno, lepo in stanovitno, kar od Nemcev prihaja. Takih se narodna beseda nič ne prime. Vse drugače bo, ko jih navdahne narodni ponos, ta je pa mogoč le na podlagi gospodarske neodvisnosti. Če so tudi pri posojilnicah nekateri dolžni v posojilnico, pa se mora pomisliti, da so dolžni le svojim ljudem. Če je brat bratu dolžen, to ni nič sramote; če si pa dolžen tujcu, moraš njegovo pesem peti in svoje rojake izdajati in jih obirati, tujce pa hvaliti. Ali ni to sramotna sužnost? Tega mora biti konec, Slovenec naj se gospodarsko postavi na lastne noge; zato pa snujmo posojilnice! narodno petje goji, in sicer kar nam naše moči prepuščajo. Trajalo bode naše društvo, dokler nas osoda zopet ne loči, kakor nas je tukaj zedinila, namreč dokler se zopet vsak na slovenski svoj dom ne povrne. Potem pa naj ostane v Časten in prijeten spomin vnem udom, in tudi gotovo se bode vsak z veselim srcem spominjal svojega vojaškega službovanja v Kremsu. Tebi pa, ustanovitelj in prvi voditelj naš, bode naj ti srčna hvala od tvojih ti udanih prijateljev. Pošiljamo Ti še kratek pozdrav in skupno kličemo: na svidenje. Planinar. Krema ob Donavi, 16. novembra 1887. — („Pobratimstvo11) — Dolgo, res dolgo časa jo uže minolo, odkar si, draga Edinost, prejela zadnji dopis iz dolgočasnega i oddaljenega Kremsa. Temu vzrok je večidel, ker je odšel naš precenjeni gospod vodja in predsednik Karol Martc-lanec od tu v laški Tirol, v Trident. Marsikateri čestiti bralci Edinosti bodo mislili, da je razpadlo naše društvo, a motijo se v tem oziru. Sicer je bil našemu društvu hud udarec odhod vrlega g. Martelanca, pa kaj vsega ne prebije Slovenec, v čegar prsih pravo slovensko srce bije za narod Bvoj in dom. Tako tudi tukaj med nami; zopet zbrani društveniki so si izvolili novega voditelja gospoda Morčina, ki je gotovo vreden nastopnik g. Martelanca in svojo nalogo popolnoma kos. Društvo veselo na-produje tur se drži svojega vže pri osno-vitbi sestavljenega programa, namreč: da so mod društvenimi udi ljubezen domovine tur medsebojno prijateljstvo ohrani. Ob eneiu ima društvo nalogo, da skrbi, da so mod slovenskimi vojaki slovenski časopisi čitujo, kar se tudi vestno god(. Gotovo niso slovenske novine nikjer tako, od urvo do zadnjo vrste prebrane, kot tukaj pri nas. In tudi je ni novice, da bi je vsak posebo ne vedel ali čital. Težko so vsaka številka piičakuje. Mnogo veselih večerov srno uže skupno doživeli, kder slovenskega petja in veselih dovtipov gotovo ni manjkalo. Ako tudi zatirani od naših nasprotnikov, vendar smo se večkrat veselo zabavljali, in trčili na zdravje naših rojakov in domovino. Ena glavnih stvari je tudi to, da so vsaj med nekaterimi udi Domače vesti. Nj. Veličanstva cesarica je dospela včeraj ob 6% uri zjutraj na jahti „Greif" v Miramar. Popoldne ob 41/a uri odpotovala je z posebnim vlakom v Godollo. t Č. g. Anton Hrovatin, župnik pri sv. Antom novem v Trstu je umrl včeraj ob 8 uri zjutraj na nagloma. Pokojni je bil rojen na Opčinah ter je lani v 83. letu svoje starosti daroval diamantno sveto mašo , o kojej priliki je mej raznimi blagočini podaril tudi družbi sv. Cirila in Metoda svoto 100 gl. Bil je vedno vzoren duhovnik, oče sirot in zapuščenih, in zvest slovenskej svojej domovini. Uspešno njegovo delovanje priznale so tudi svetovne in duhovske oblasti ter ga odlikovale z častnimi naslovi. Iianjki je bil vite/, reda cesarja Pran-Josipa, cesarski sovetnik, kon-sist. svetovalec, papežev komornik itd. — Vzornemu, zvestemu sinu nase domovine bodi domača zemlja lahka! t Vitez Fran Schwarz, c. kr. dvomi in namestniški sovetnik je umrl v torek, I po kratkej bolezni. Služil je 12 let kot i upravni poročevalec pri tukajšnem c. kr. namestništvu. Prej je služboval na Tirolskem. Imenovanje. Brzojavni elev g. Avgust Lapajne je imenovan poštnim asistentom v Trstu. Odvetnik g. dr. Tavčar je bil pri obravnavi v četrtek pred dež. sodiščem v Ljubljani nekrivim spoznan. Dr. Tavčar je bil obtožen goljufije in nadejati se je bilo, da pred pravičnim sodiščem zlobnost ne prodrfe. Čestitamo toraj tudi mi vrlemu narodnjaku, kojemu je dalo spričevalo državno pravdništvo, da je „dobro poznat kot nesebičen in vseskozi pošten značaj.B Našega rojaka, g. Antona Bezenšeka, imenoval je bolgarski knez Ferdinand z ukazom Št. 92, dne 21. sept. m.m. profesorjem najviše kategorije (t. j. prvega reda) nagornjej realnej gimnaziji „Aleksandra I." v Plovdivu. Tako naznanja zadnji list „Popotnikov11. Kakor znano, mladi g. profesor je rodom štajersk Slovenec in znamenit južnoslovansk pisatelj. Čestitamo mu iz srca! Politično društvo „Edinost11 poziva gg. odbornike in namestnike k odborovej seji, koja bodo jutri ob 9. uri d. p. v prostorih delavskega podpornega društva (Ulica Molin piccolo št. 1.) Na dnevnem redu ste ti-li točki: a) Nadaljevanje pogovora o društvenemu listu „Edinost" in b) Posvetovanje radi prihodnjega občnega zbora. Odbor za Dolenčev spomenik poslal je užo pred nekaj časom pritožbo na mi-nisterstvo proti odloki c. kr. namestništva v Trstu, po katerem se denar za spomenik javno nabirati ne sme. Kakor hitro se reši utok, objavil bode novo odloko odbor. V XXIII. seji občinskega zbora tržaškega v sredo bilo je navzočih 32 sovetnikov. Predsedoval je župan g. dr. Bazzoni. Sprejel se je odstop g. sovetnika Daneu, koji se namerava iz Trsta izseliti. Zbor se je zahvalil izstopivšeinu članu na njegovem delovanju. — O prometu državno železnico Hrpelje-Trst bila je kratka razprava in konečno je občinski zastop priznal opravičeno zahtevanje ravnateljstva imenovano železnice, da moro tudi po dnevu po jeden vlak na dan oditi od kolodvora pri Sv. Andreju do kolodvora južne železnice. Vlak bode čez novi most moral iti prav o poludne proti kolodvoru južne železnice ter se povratiti ob 1 uri pp. Tako bodo mogle tudi male ladije kakor do sedaj ob istem času v kanal. — Nadalje se jo razpravljalo o razsvetljavi v novej obrtnej šoli. Večina mestnih svetovalcev je bila proti razsvetljavi z plinom in konečno se jo sklenolo, da se odbije predlog mestno delegacije, po kojemu bi se imela vpeljati v imenovanoj soli plinova razsvitljava ter da so ima na novo preiskovati katera razsvitljava bi bila boljša. Konečno se je govorilo o ponudbi podvzetnika Aleks. Vi-golli za zgradbo tramwaya na par iz Trsta v Barkovljc. — Zbor je otdal dotično ponudbo posebnemu odseku na pregledovanje. Javna seja je bila končana ob 8!/a uri zvečer, potem je bila tajna seja. Gimnazija v Kranju je pokopana. „SI. Nar*, vč povedati, da ostane naredba Gaučeva glede te gimna/Tje veljavna. Osterrelchisch-ungarische Monarchie in Wert und Bild. Iz Celovca pišejo, da pride na našo zemljo v kratkem času g. dvorni sovetnik Weilen, da se posvetuje osebno z sotrudniki cesarjevičeve knjige na Koroškem, Kranjskem. Goriškem in Gradiški. Seja bode 20. t. m. v Celovcu, 22, v Ljubljani in 23. v Gorici. Sežanska čitalnica je položila na rako Frana Levstika venec z napisom: „Sežanska čitalnica — učenjaku velikanu". črnogorski parnik „Slbil", lastništvo črnogorskega kneza, je odplul po noči na petek v Kotor. Bil je 11 dni v našem pristanišču. VojaftM nabor. Vsi mladeniči rojeni v letih 1868, 1867 ali 1866 ter ne pripadajo tržaškej občini, vendar pa tukaj stanujejo, prijaviti se imajo do 30. t. m. pri statističnem uradu na magistratu. Vsak mora svoje legitimacije saboj prinesti. Mssečnl izkaz mestne bolnice za oktober 1887. kaže nastopne številke: Izmed 901 bolnikov je umrlo poprečno 12.28%« 31. oktobra je bilo 535 možkih in 366 žensk v bolnici izmej kojih 6 žensk v porodnici 5 otrok v sirotišču in 116 oseb (62 možkih in 54 žensk) v ludnici. Razpisane službe Na obrtnej, nadal njevalnej šoli v Piranu je razpisano mesto učitelja za risanje z 800 gl. letne plače in 200 gl. remuneracije; nadalje ima se nadomestiti služba učitelja za poduče vanje v fiziki,kemiji, trgovinskem dopisovanju, knjigovodstvu za obrtnike itd. z letno plačo 800 gl. Prošnje odboru obrtne nadaljevalne šole v Piranu. — C. kr. finančno ravnateljstvo razpisuje mesto carinarskega asistenta v XI. razredu. Prošnje v4 tednih c. kr. finančnemu ravnateljstvu. Tržaške novosti. Samomor. Nadlovec Augustin Schun-tar 3. kompanije lovskega bataljona št. 20. ustrelil se je včeraj ob 8 uri zjutraj v kasarni. Nagiba samomoru ne poznamo. Pri glavnem zborovanji društva poštarjev In poštnih Opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem dne 14. novembra t. I. v Ljubljani, katero zborovanje je gospod Edvard Biringer, c. kr. poštni in brzojavni višjivodja iz Trsta, in gospod Alojzij Katoliška, c. kr. poštni višjikomisar za Kranjsko, z svojo navzočnostjo počastil, bili so zopet izvoljeni društveni funkcijonarji, in sicer predsednikom gospod Adolf Mulley, c. kr. poštar v I)ol. Logatci, namestnikom predsednika gospod Anton Muha, c. kr. poštar v Lokvi, in blagajnikom gospod Ludevit Treo, c. kr. poštar v Litiji; v osrednji odbor pensij-skega društva poštarjev na deželi vseh v državnem zboru zastopanih dežel Avstrije tostran Litave, i. s. udom osrednjega odbora gospod Adolf Mulley, njega namestnikom gospod Ludevit Treo, v deželni odbor poleg društvenega predsednika udom gospod llihard Malti, c. kr. poštar v Beli peči, in Josip Novak, c. kr. poštar v Kamniku. Za kraj prihodnjega glavnega zborovanja določen jo Trst. („S. N.u) Za tabačno tovarno Ljubljansko na javnej dražbi za 42.000 gol. razpisuno zgradbo novega poslopja dobila je firma Tiimiies, katera jo od jednotnih cen za 12% odjenjala. Posojilnica v Mariboru je imela meseca oktobra 1887 dohodkov 41.020 H. 85 kr., stroškov 31.951 H. 56 kr., toraj skupaj prometa 72,972 H, 41 kr, Slovenska pesmarica. V kratkem izide zanimivo osnovana pesmarica, ki bode obsegala okoli 200 stranij v mali obliki. V knjigo so uvrščene slovenske pesni, ki se najrajši pojo, zbirka najlepših koroških narodnih (dosedaj še netiskanih) in slovar, v katerem so one besede pismeno slovenščine, ki Korošcem od doma niso znano, prosto razložene. Slovar je namenjen Korošcem sploh, posebno pa mlademu narastaju, ki ni imel slovenskih sol. Kdor pozna današnje neugodne razmere na Koroškem, bode vedel, kakej živej potrebi skuša izdajatelj pomagati. Slovenske rodoljube vabi izdajatelj na naročbo, ki stoji 35 kr. (s pošto 40 kr.) in upa, da mu pridejo pri tem rodoljubnem delu na pomoč. One, ki bi izvolili prednaročnike nabirati, oilškodujc z brezplačnimi iztiski. Naročbo sprej ina g. Dragoslav PeČnik v Trstu, Via della Madonnn del Mare št. 15. Angeljček, otrokom in učiteljem prijatelj. Izšel je tretji zvezek te jako vredne knjižice. Priporočamo jo toplo vsem stališem, kojim je ležeče na nravnej vzgoji svojih otrok. Dobiva se v „Katoliški bukvami v Ljubljani". Cena jako lepej knjižici je samo 12 novč. Vabilo k LXXVIII. odborovi seji „Matice Slovenske" v četrtek 24.nov. 1887. 1. ob 5. uri popoludno v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika q LXXVII. odborovi seji. 2. Naznanila pred-sedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. — V Ljubljani 12. novembra 1887. Josip Marn, predsednik. Izkaz dohodkov in stroškov za Dolt-narjsv spomenik. Radodarni doneski Bkupej f. 20J.53^. Stroški: Za spominsko ploščo f. 124,68. Za nagrobni spominek f. 65. Za razne druge stroške f. 13.851/«, f. 203.53 i/t. Trst, 11. novembra 1887. Vek. Kal is ter, blagajnik. RAZNE VESTI. Trdne narave je ncka82-letna starka: v Karkovu v Rusiji. Ruski listi poročajo namreč iz Odese, da bo pred nekoliko mesecev pripeljali v bolnico v Karkovem staro ženo, kojej je preparata krava trebuh z rogom. Nesrečnici so visela čreva do tal. Prof. Podreza jej je čreva opral ter jih stavil v rod in trebuh zašil. Pred nekoliko dnevi je žena popolnoma ozdravljena zapustila bolnico. Poslano. *) „Preč". gosp. Andreju Mlklša, župniku v Lanišču, Vašemu poslanemu, ali drugačije „ko-lobocija", lahko bi obširno in „žmahtno" odgovarjal. Nisem pa vajen po časnikih pisariti, pravdati se in tožariti, kakor Vi, zatoraj „aeta et facta" drugam pošljem, da se prav po „foršrift" omlatijo. — Znana so Vam pota, vrata in sobana, kjer se dolgim jezikom mera jemlje in od istih „premija" prijemlje. Videla se bodeva toraj tam, kjer meni ali pa Vam jezik zmerijo. Srčno voščilo k Vašemu imendanu! Bog ! Laniški kooperator, kojega niste „natukli". Veličast. g. Andreju Mikiši, župniku v Lanišči. Na koncu vašega „poslanega" v br. 90. Edinosti zadelo se jo vaše topo pero tudi ob mojo osobo. Evo vam obljubljenega odgovoru: Samo presv. biskup ima pravo nustavljati duhovne pastirje, vi pa dosedaj — kolikor mi je znano — niste še pravno dosegli te vzvišeno časti. Vašega dopuščenja toraj ni treba. Cici so z mano govorili, bi li morda Presv. se jih usmilil, da jim pošlje potrebnega učenika v Brest ali Slum. Navel sem jim tiste vzroke, ktere ste o tej potrebi govoreči „pozabili" navesti v vašem „poslanem", ktere pa lahko poiščete med dopisi preč. ordinur. Vi ste me večkrat povabili na Kras, vedel sem se pod vašim voditeljstvom vedno tako, da ste me celo tja gor želeli, kakor ste se večkrat izjavili ! Z Vašim „etc" pa obrišem pero, gotovo Vam na ljubo ! Skedenj 17. novembra 1887. Rojak laniškega učitelja Josip Kompare kapelan. Iz stanovitnih vzrokov opozivljcm svo v mojem priposlanem v dveh številih 89 in 90 broju. Ko sem bil privatno toliko dražen, sem v naglosti napisal tiste vrstice. Lanišče, dne 17 novembra 1887. Mikiša *) Za stvari pod tfin naslovom ji uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu posuta VHltfVll, Poslano. Bolnike na kostobolu, rheuma-tizmu in na živcih opozorujemo posebno na oglas „Kwizda-ja Fluid proti kostobolu" na 4. strani denašnjega lista. (29) Prva kranjska mlekarska zadruga v ultlj it ti I išče poštenega mlekarja ali kupca, ki bi prevzel v zalogo maslo, sir in izvrstno mleko, katero dobiva zadruga od svojih zadružnikov, zglednih gospodarjev (n. pr. grajsčina Fužine itd.) — Ponudbe sprejema odbor mlekarske zadruge v Ljubljani (Dunajska cesta). 2-1 i Monsignor Anton Hrovatin, župnik novega mesta v Trstu, častni kanonik, konsist. sovotnik, vitez reda cesarja Fran-Josipa, cesarski sovernik, komornik bv. očeta papeža Leona XIII., omerit. kapelan okoliranskega domobranskega bataljonu, rastni član veteranskega društva v Trstu, član c. kr. gospodarskega društva v Gorici, zlatomašnik itd. itd, zaspal jo v (lOHpo.du včeraj on S. uri zjutraj v S4. lotu svoje starosti, previden z sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bode danes, 10. t. in., ob 21/., uri popoldne iz -'liiše 3t. 16 ulice delle Poste. V Tr stu, dne 19. novembra 1887. t ' . , Za odsutne sorodnike: ; i '«■■(.»■'•.,.' i-; ANTON HROVATIN, nečak, kooperator novega mosta v Trst«. Nič več kašlja! Prsni čaj, ' impravljen po lekamičarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašalj, 5e tako trdovraten J kakor to »pričujejo mnoga naročila, »prizvala in zahvale, ki dohajajo od vseh 'truni in pa uspehi prvh t.nk ' zdrnvniKov. Ta čuj je sestavljen iz sumili r^stlil n čisti kri• ima doher okus in velja i-n zavo' '» 8 dni «o n. Omonj^na lekarna izdeluje ludi p>/e zn »res ten je živo*a in proti mndrona i? •oka neke posebne rastline, katerih uspeli e v. lik, po^bno pri zaprtem truplu, želodčnihboleznih itd. in V« Inhko uŽi-rnjo o vsakem času brez obfira na dijeto Ena Šk a ti ju/volja »O sold. Pla'šter.in tud tirikt.nra proti k >i r j i tu očesom in debel«} koži — cena -t plaštmv za kurja očesu ŠO Moldov — Ena steklenica lin k ture 40 soldov. Edina zalogu v Trstu v lr-' karni ROVIH, v Gorici v lekarni jO r i s to f o 11 h 11 i In P o n ton i, v Ajdovščini v lekarni Gullelmo. 5-10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. MINSKO sukno in volneni izdelki Kdor se hoče oblačiti posegi ićono. naj piše po uzortfe fra Tuch-FabHks-Laper FriecIrjch Brufiner f Brunn. OP- Jajco .bogati uzorci za krojače nefrankirani; knr(ae komu ne-; dopa.de, se jsftjnenja., 15—18 Namesto vsake posebne objave. SLOVENSKI „ŠALJIVI KOLEDAR" za leto 1888 bogato i I u ««*'<> vitu je v tiskarni Dolenc, in se prodaja v Trstu- ■*• po 40 nvč, komad. liiizpošilja se j>h po posti in prodaja v Gorici po 45 nvč. KWIZDA-JA fluid proti kostobolu izkušeno izvrstno sredstvo proti Kostoboln, renmatizmn i bsleznl ž^eov clODČEVA ESENCA lekarjaPlCCOli ja „-J'/*'-4 . v Ljubljani T« t)S''in-a, ki s-* muvju i o nekem re- 0 'i gospoda dr. R. viteza Stik-klu, c. kr. vladinoga svetovalca in deželnu-sanitet-noga poročevalca za Kranjsko, ie t.iko- vi u „Tinctura Hhei coniposita", ka'.era ■ Iruvlje v*e želndčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo 1 <1. (gliej navod, ki je vsakej sieklenici . ■-•dejan) — JzdeIovat !i pošilja jn v ^i-('••jrtfih po 12 steklenic po gl. 1*341 po t"'Š'riein povzetji. IJ. Stninn trpe p t. na-o niki — Te steklei ice prodaja po 15 kr vc^im lekarn im Kranjskem, Stirskem. Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. 47—50 V Trstu: Bliisoletto, Pont« Ros^o; Ed. nI Len tembucp, Gurdin Puhiico; G. |>I \j utemburg, Pinzza S. Giovanni; Forabnschi, 1-karna »nI Cainmello«, Corso; Picclola, P jiz'a Harriera Vecchia: 1'ozz.ettn, Palazio di I Llovd; Praxmarer, PiiIhizo Municipale; Prontini, Pa a/./.o Modello; Kavasini, Piazza ii lla Stazione; Rovih, l'ia/zi deila Legnu; S:iritvft||. za magistratom; Serravallo, Piuz/.a G '"ana; Suttina, lekarna »I.iprandl«. Piazza ?čan e po velikem tru:!u dolg?.j nho i itd. in tudi v visekej sta-irosti proti o s I a b e n i u. KWIZDA -JA (G) 7 4 fluid proti kostobolu dobiva se pravi v Ti*m(u v lekanuib g? : CJ. Zanetil, P. Prendin , It. ForahoM-olii, Iid. p«. I eitenl»ui*y, Jom. pl. Lelteiil}ur«$, A. I*i>avma-r^r, M. R.ava*»iiii, I. Men-a. vitll<». — Na vc.ik.i lil ekspo t i »r i I kj.r-ničarjima C. /nnetli,P Prendini, žutim v lekarn;,h v Postojni. Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spljetu in Zadru. Glavno skladišče; Kreisapotheke des Franz Joh. Kwizda, k. k. (isterr u. kd ligi riimaiiischer Hotiiefunmt i« K................ Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. » Ako kupuje tu preparat, prositi)" n n. občinstvu, da /•■-hteva vedno fluid proti kostobolu ter pazi, da je na vsakej steklenici in na vsakemu kartonu g >• i odtisu ena ssuainka.J PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 1H je zelo bogata zaloga dežnikov za ffO-spe in gospode za jako nizke cene. — Denžiki iz bonbaža od 1H) novfi. naprej. Dežniki iz volne in satiiia od f 1.40. naprej. Dežniki židani od t'. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 nov&r; naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cone. 20 —104 zimsko valjano sukno iz ovčje volne sivo, d up in rujavo, najbolje vrsti za gotovo žensko ohlcko pošilja proti povzetju EMIL ST0RCH, WIEN Salztliorgansu, li. 3—5 Pri naročbi zadostuje, ako se pove željena barva (siva, drap, ali rajava). Kar komu ne dopade, sprejme se brez prigovora nazaj in se denar franko povrati. mm* Naravno olj© iz jeter od polenovke (Baccala). linjizbornejšo kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazuje jo najboljši mestni zdravniki. , — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. • 5—10 •sasSS^SSUM 1 Msirijncrljsko že rdečne kailjice. izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive do broto je posebno vpliv njihov pri notu'nonti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč- neni kataru, gorečiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju ili gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 53-4{j ■>■". llrndy KrninNier, Morava V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju 1 j Sciravaliu blizo starega sv. Antona Dobiva se v vsih knjižarnah 13. nakladir ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejša delo o »labosti, oslabelih živcih, o na-■•v_ stopkfh mladostnih pregrežkov itd. Pošilja se tajno, za 60 nv. v pošt. markah K A KOL KKEIKENHAUM 9 Braunschweig. 50- 40 Rekonvalescentom. Podpisana ima ie nekaj hektolitrov kraškega starega terana 1886 na prodaj po 20, 25, 30 i. d. na debelo in na drobno. Tomaj pri Sežani 11. nov. 1887. Jos. Avsenik. Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno In debelo. — Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. ]<)rt-84 Proti hemoroidam! Kdor hočo čuvati svojo zdravje, naj rabi y pravo MENIŠKE KROGLJICE (Pillole dei Frati.) kri čisteče ni proti hemoroidam, IS^" koje izdeluje P. Fonda ^m tarmacista v Piranu Prepotrebne za vsaKi ga, kateri trni na hemoroldah, zaba-unjii, hiczi..-e-nosti, Rluvobniji, t. r sploh vel Uu sedi, one Sistijo Uri in dober vs|it-ii potrjujejo za nebi m in zdravniSk.i smiile-viila. koja so priiožena t podukom za poriibn vsak-j škatljici v slovanskem, intnŠKem in Italijanskem jeziku. Prodajajo s- p.. 20 nvii katlji«vi v vsili lekaim h Trst. Kek". k:.kur tudi Istre, Dalmacije, (ioriSke.a in Trenta. iJG-ol 9 9 9 « 41 5 g — C - s 3 CD Si® j :f. •'. 'nvf^fflliif I " S IS; ai qi n 9 a, S - C! O 5 t. « Š — ^ M 4, C ^ » ISI 03 V) 'P = r e :2 n e ^ -« ; ^ E W i I _ O n O C . 82 jj „ c ; =■••= A - sl^ll —. " «> .s ■-W S r o« a UJ 5 S 2 2 S. ■TO ri na iuhi se more pol ure po plinovej exhala<'ijl laglj- so sti — Ako se exhalaclja dalj-* rabi, s* naduha ne povrne več. Zoper šsuici in naduhi je plinova exhalacija i/kuženo, izvrstno sredstvo" Prof. Dr. Dujartlln Beaumeti: «0^1o pri ufonlčnem prln. poškodovanemu po tulier kolo-i. so se v 2—H tednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pllutf ra sdejan h « r Dr M. Langhlin. vodja bolnice v Filadelliji je vporabil plinovo exhalacijo pri ■')(). bolnikih, koji no bili uže v najzadnjem stanju tuberkulozo in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se innožo zravniSka noroS U o sretnim ozdravljanju,