Pokret uč.teljic. MEMENTO TOVARIŠICAM! Zopet je izšla nova disciplinarna ured« ba za učiteljstvo. Proti prejšnji je učite'lj=> stvo vsled raznih nedostatkov protestiralo, a sedanja ni dosti boljša, za nas učiteljice pa delioma še slabša. Kajti glasom prvotne uredbe je bilo sporno, ali imajo učiteljice pasivno volilno .pravico ali <ne, tako, da so jo juristi v nekaterih lobllastih tolmačili v prilog učiteljicam. Po novi uredbi jim je pa pasivna volilna pravica v disoiplinska sodi« šča definitivno odvzeta. Evo vam tovarišice, naše enakoprav* nosti v službi! Sedaj pa še igovorimo, da je dovolj, da le isvojo »shižbo vestno vršimo, za druga vprašanja se bodo že moški po* brigali, imaroo itak iste stamovske pravice kot naši tovariši. Ali tudi v našem stanu je to samo navidezno. Vedno znova imamo priložnost spoznati in lobčutiti. da smo manjvreden element, dasi izvršujemo ena^ kovredno delo kot naši tovariši. Slučaji, kakor je pričujoči, nam m'orajo odpreti oči, nas morajo vzbuditi iz apatije, ki je ne^ vredna izobražene žene. Nikakor nam ne sme biti vseeno, ali odloča o nas moški ali ženska. Zlasti v nekaterih slučajih disci^ plinskega piostopanja bi bila bolj na mestu uoiteljica kot pa učitelj. iVzemiimo samo slučaj učiteljice=matere; morda je zatorivila prestopek ravno vsHed ;svoje dvojne dolž^ nosti. V takem slučaju je bolj na mestu žena, ki bo sigurrw> sodila z večjim razume« vanjem kot pa moški. Toda vsi protestd bodo za enkrat malo pomagali, kajti to zapostavljanje izhaja cu sto logičn'0 iz pravne in politične brezprav= nosti žene vobče, ki v naši državi dostikrat niti ne more izvrševati iste službe kot mos ški, četudi ima isto kvalifikacijo. • Spričo tega dejstva je zclo neumesten odpor, ki ise javlja pri večini tovarišic z oziroma na vprašanja, ki se toičejo javnega in političnega življenja. Kajti samo potom pdlitične enakopravnosti moren» priti do vseh ostalih pravic.