U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA ZGODOVINA U~ni na~rt OSNOVNA [OLA ZGODOVINA Dvojezična osnovna šola 6. razred: 35 ur 7. razred: 70 ur 8. razred: 70 ur 9. razred: 64 ur UČNI NAČRT ZGODOVINA Osnovna šola; Dvojezična osnovna šola Predmetna komisija: Vojko Kunaver, Zavod RS za šolstvo, predsednik dr. Dragan Potočnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, član Bernarda Gaber, Zavod RS za šolstvo, članica mag. Marjeta Šifrer, OŠ Naklo, članica dr. Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino, član Marjan Rode, OŠ Bičevje, član Elissa Tawitian, OŠ Ivan Cankar Vrhnika, članica mag. Jelka Razpotnik, Gimnazija Šentvid, članica mag. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, članica Prilagoditev za dvojezične šole: Magdalena Bohnec, dvojezična OŠ, Lendava Recenzenta: dr. Peter Štih, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta mag. Andreja Polanšek, OŠ Križe Strokovni pregled: dr. Danijela Trškan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Igor Lukšič Za zavod: mag. Gregor Mohorčič Uredila: Nataša Purkat Jezikovni pregled: Katja Križnik Oblikovanje: Suzana Kogoj Prelom: Kočevski tisk Ljubljana, 2009 Sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 12. 6. 2008. VSEBINA 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................4 2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE ..................................................................................................5 3 CILJI IN VSEBINE .......................................................................................................................6 3.1 Cilji in vsebine 6. razreda ............................................................................................................................... 6 3.2 Cilji in vsebine 7. razreda ............................................................................................................................... 8 3.3 Cilji in vsebine 8. razreda .............................................................................................................................13 3.4 Cilji in vsebine 9. razreda .............................................................................................................................20 4 PRIČAKOVANI REZULTATI ......................................................................................................24 4.1 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 7. razred ....................................................................24 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja (6. razred) .............................................................24 4.3 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 8. razred ....................................................................25 4.4 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 9. razred ....................................................................26 4.5 Pričakovani rezultati 9. razreda .................................................................................................................27 4.6 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja ...................................................................................28 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................33 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................35 7 VREDNOTENJE ........................................................................................................................37 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Zgodovina je v osnovni šoli obvezni splošni izobraževalni predmet, od 6. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan procesnociljno, tako da omogoča uresničevanje ciljev pouka zgodovine in osnovno- šolskega izobraževanja. Pouk zgodovine naj pri učencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega in madžarskega naroda in prostora ter za preteklost celotne človeške družbe. Učenci pri predmetu spoznavajo in proučujejo najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave ter procese iz slovenske, madžarske, evropske in svetovne zgodovine. Številni raznovrstni primeri in zgledi spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih človeške zgodovine ter omogočajo spoznavanje in razumevanje sebe kot posameznika in člana družbe. Znanje zgodovine vpliva tudi na učenčevo oblikovanje stališč in vrednot, zato je treba v pouk vključevati multiperspektivne primere, zglede in izkušnje. V pouk naj se vključuje tudi razne zgodovinske vire in interpretacije iz raznovrstne strokovne literature. Učenci naj pri pouku izostrijo spretnost preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z raznimi zgodovinskimi viri, v katerih bodo znali poiskati dokaze in argumente za svoje zaključke, poglede, mnenja in stališča ter jih znali tudi zagovarjati. Učni načrt je zasnovan tako, da učitelj teme glede na zanimanje učencev izbira, razširja in poglablja. V osnovi je približno 75 odstotkov vsebin obveznih, do 25 odstotkov pa jih je takšnih, ki jih učitelj izbira skupaj z učenci, glede na njihov interes in po svoji strokovni presoji. Izbirne teme in cilji so v učnem načrtu zapisani poševno. Učitelj naj bi predvidoma (lahko tudi skupaj z učenci) izmed dveh ali več izbirnih tem v 7. in 8. razredu izbral vsaj po eno po vsakem obveznem temat-skem sklopu, v 6. razredu bi od štirih ponujenih izbirnih tem izbral vsaj tri (lahko tudi vse štiri, če jim to uspe časovno obravnavati), v 9. razredu pa naj bi učitelj poleg treh obveznih obdelal vsaj še eno izbirno temo. Učni načrt je zasnovan tematsko in kronološko. V 6. razredu prevladuje tematski pristop, v 7., 8. in 9. razredu pa so teme razporejene kronološko progresivno. Pri zasnovi tega predloga učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli nam je bil za osnovo učni načrt iz leta 1998, posodobitve in spremembe v konceptu pa so nastale predvsem zaradi spoznanja stroke in učiteljev praktikov, da je nujno del vsebin ponuditi izbirno, v učni načrt pa vključiti tudi dosežke, ki jih učenci pridobijo pri zgodovini v OŠ ob koncu drugega in tretjega triletja. 4 Procesna zasnova učnega načrta omogoča vključevanje tudi številnih dejavnosti v različne oblike pouka, ki se lahko izvajajo v učilnicah in zunaj v obliki ekskurzij, terenskega in projektnega dela ipd. 2 SPLOŠNI CILJI/ KOMPETENCE Učenci/učenke so zmožni: • razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih in procesih iz svetovne, evropske in nacionalne zgodovine ter razvijati sposobnost uporabe zgodovinskih pojmov; • ob poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske in madžarske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti; • na pr imerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja kulturne dediščine; • razvijati spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti posameznih zgodovinskih obdobij; • z raziskovalnim učenjem poglabljati in razširjati znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje; • z uporabo in učenjem ob raznih zgodovinskih virih in literaturi razvijati spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, prilagojenih starosti in zmožnostim učencev; • razvijati spretnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature in informacij, zbranih in izbranih iz drugih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti; • po svojih zmožnostih razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku zgodovine; • vr ednotiti vlogo knjižnic, muzejev in arhivov; • z učenjem ob raznih in multiperspektivnih zgodovinskih virih in literaturi iz različnih medijev razvijati spretnosti kritične presoje zgodovinskih dogodkov in pojavov v preteklosti in sodobnosti; • razvijati preproste spretnosti in veščine primerjanja, analiziranja, sintetiziranja, presojanja, oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev; • razvijati razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti; • razvijati pomen vzpostavljanja in ohranjanja enakopravnosti med spoloma ter pozitiven odnos do ljudi s posebnimi potrebami; • pr eko stikov z učenci iz Slovenije in tujine primerjati različne načine življenja; • pr edstaviti svoje znanje ustno, pisno, grafično, ilustrativno in z IKT; • ob raznovrstnih in multiperspektivnih primerih in zgledih iz zgodovine razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva; • pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani družbe. 5 3 CILJI IN VSEBINE 3.1 Cilji in vsebine 6. razreda 1. OBVEZNA TEMA: OSTANKI PRETEKLOSTI (SPOZNAVAMO ZGODOVINO) cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • razvijejo zavest o tem, kaj je zgodovina, Kaj uči in kaj je zgodovina? • pojasnijo pomen časa v zgodovini, Kaj je zgodovina? • naštejejo zgodovinska obdobja in znajo vanje umeščati Zgodovinski čas leta, desetletja, stoletja; Štetje let Zgodovinska obdobja r • azlikujejo in primerjajo različne vrste zgodovinskih virov, Kako spoznavamo preteklost? opiše • jo pomen raznih institucij za razumevanje zgodovine; Zgodovinski viri: pisni, ustni in materialni Muzeji, knjižnice in arhivi p • rimerjajo in poznajo pomen izuma pisave in različne Pomen arheologije pisave skozi zgodovino, Od prvih zapisov do tiskane knjige p • ojasnijo pomen tiska in knjig za širjenje znanja in Od zapisov na kamnu do pisave (vrste pisav) informacij ter proučevanje preteklih dogodkov. Sredstva in materiali za pisanje skozi zgodovino Izum tiska in prve tiskane knjige Izid prve tiskane knjige v madžarskem jeziku 2. IZBIRNA TEMA: ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: primerjajo člo • veška bivališča in ugotavljajo vzroke Pregled gradnje človeških bivališč skozi 6 za takšno gradnjo, zgodovinska obdobja opiše • jo razlike v bivanjski kulturi nekoč in danes, Od preproste hiše do sodobne stolpnice po • jasnijo gradnjo bivališč in poznajo njihovo Vrste gradbenega materiala namembnost; Vrste bivališč na Madžarskem v različnih zgodovinskih obdobjih • opišejo, zakaj je kolo eden od najpomembnejših Izum kolesa in njegov pomen za razvoj raznih dejavnosti človekovih izumov; • primerjajo razne izume in poznajo njihovo ključno Splošen pregled najpomembnejših izumov skozi vlogo v zgodovinskih obdobjih (parni stroj, elektrika, zgodovino nafta) 3. IZBIRNA TEMA: ZAČETKI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN VEROVANJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: po • jasnijo pomen znanosti za razvoj človeštva, Začetki znanosti v času visokih kultur pr • edstavijo temeljne dosežke znanosti, umetnost Mumificiranje v starem Egiptu in verovanja v starem veku, Začetki medicine opiše • jo vlogo umetnosti, znanosti in verovanja Začetki matematike in astronomije za življenje ljudi v starem veku. Umetnost starega veka Začetki verovanja 4. IZBIRNA TEMA: NAČIN ŽIVLJENJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: primerjajo vlogo in pomen dr • užine skozi različna Družina skozi zgodovino zgodovinska obdobja, Položaj in vloga moških, žensk in otrok opiše • jo tipe družin in ugotavljajo, kako so se Vzgoja otrok skozi zgodovino družbene vloge očeta, matere in otrok spreminjale, pr • esodijo, zakaj je bilo življenje na podeželju Življenje na podeželju in v mestu nekoč in danes drugačno kot v mestu; • opišejo značilnosti nomadskega življenja Madžarov Način življenja Madžarov skozi zgodovinska obdobja in navedejo vzroke za prehod v agrarno družbo; • naštejejo in pojasnijo pravila za sožitje pri življenju Pravila za sožitje in življenje v skupnosti (strpnost, v skupnosti. multikulturnost …) 7 5. IZBIRNA TEMA: KULTURNA DEDIŠČINA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo in naštejejo vrste kulturne dediščine, Kulturna dediščina • opišejo šege in navade, ki so se ohranile do danes, Delo etnologa • primerjajo različne vrste rokodelske dediščine, Šege in navade primerjajo k • ulturo prehranjevanja nekoč in v današnjem Domača obrt času ter ugotavljajo vzroke za razlike. Tradicionalne jedi na Slovenskem Tradicionalne jedi na Madžarskem Kultura prehranjevanja nekoč in danes 3.2 Cilji in vsebine 7. razreda 1. OBVEZNA TEMA: PRAZGODOVINSKI LJUDJE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo antropološke poteze človeka in naravno okolje, Od živalskega prednika do homo sapiensa ki je vplivalo na njegov razvoj, o • pišejo razvoj materialne in duhovne kulture Lovsko-nabiralniški način življenja predzgodovinskih ljudi, Poljedelci in živinorejci se stalno naselijo p • rimerjajo pridobitve materialne kulture v posameznih obdobjih prazgodovine, Obdelovalci kovin omogočijo boljše orodje in orožje r • azložijo pomen kopičenja znanja, ki je pomagalo k izboljševanju življenjskih pogojev. 2. IZBIRNA TEMA: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo osnovne razvojne poteze materialne in duhovne Arheološka najdišča na Slovenskem kulture predzgodovinskih ljudi na tleh današnje Slovenije, • razložijo vpliv naravnih možnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje posameznih pridobitev, ki so pomagale k Od spodmolov in jam preko kolišč do gradišč 8 izboljševanju življenjskih pogojev oz. uveljavitvi nove stopnje razvoja materialne kulture na tleh današnje Slovenije. 3. IZBIRNA TEMA: UMETNOST PRAZGODOVINSKIH LJUDI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo značilne stilne oblike prazgodovinske umetnosti, Prizori iz življenja na jamskih slikah • razložijo vzroke, ki so verjetno vplivali na duhovni svet Duhovni svet prazgodovinskega človeka v motiviki prazgodovinskih ljudi, na kosteh in lončenini o • b primerih prazgodovinske umetnosti opišejo življenje Razdeljena družba na prizorih situlske umetnosti tedanjih ljudi. 4. OBVEZNA TEMA: STARI EGIPT IN CIVILIZACIJE RODOVITNEGA POLMESECA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • razložijo, kateri pogoji so vplivali na nastajanje prvih Država in ljudje civilizacij, • opišejo delitev družbe prvih držav, Kulturne značilnosti najstarejših civilizacij • analizirajo vzroke za nastanek arhitekturnih dosežkov in razvoja znanja; • razložijo in opišejo verske značilnosti starih ljudstev. Vera in znanje 5. IZBIRNA TEMA: STARA INDIJA, KITAJSKA, AMERIKA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • Razložijo, da so se poleg sredozemskega prostora razvijale Arhitektura, znanje, umetnost tudi druge, oddaljene civilizacije, • analizirajo njihov doprinos k razvoju skupnih znanj človeštva, Družba in verovanje • analizirajo temeljne družbene in verske značilnosti neevropskih civilizacij. 9 6. IZBIRNA TEMA: KULTURNA DEDIŠČINA STARIH CIVILIZACIJ EGIPTA, MEZOPOTAMIJE IN BLIŽNJEGA VZHODA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: r • azložijo vzroke za gradnjo velikih stavb in templjev in Arhitektura, piramide, templji razmislijo o poteku gradenj, n • a podlagi slikovnega gradiva primerjajo gradnje v deželah starega Orienta, n • aštejejo vrste orientalskih pisav in jih primerjajo med Hieroglifi, klinopis in alfabet seboj, Politeizem in monoteizem starega Vzhoda primerjajo v • erovanje ljudstev starega Vzhoda. 7. OBVEZNA TEMA: STARA GRČIJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo temeljne družbene značilnosti predvsem Kretsko-mikensko obdobje kot temelj grške civilizacije klasičnega obdobja grške zgodovine; Mesto ustvarja zgodovino: špartanska in atenska družba Grki kot skupnost in kot tekmeci (grško-perzijske • razložijo grški prispevek k nastanku evropskega načina in peloponeške vojne) mišljenja; Prva demokracija. Obdobje klasične Grčije postavi temelje evropske misli • analizirajo vzroke širjenja grške kulture po Aleksander Makedonski poveže tedanje civilizacije sredozemskem prostoru. 8. OBVEZNA TEMA: RIMSKA DRŽAVA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo razvoj rimske države od republike do cesarstva, Mesto postane država • analizirajo vzroke, ki so pripeljali do nastanka Rim ali Kartagina? sredozemskega imperija in vzroke njegovega propada, Od republike do cesarstva • opišejo novosti, ki so jih Rimljani prinesli v današnjo Rimljani v naših krajih Slovenijo. 10 9. IZBIRNA TEMA: ANTIČNA KULTURA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • Pojasnijo pomen filozofije za razvoj znanstvenega načina Vpliv antične religije na kulturo mišljenja, Grško gledališče in rimski cirkus • primerjajo grško in rimsko kulturo, • analizirajo razliko med krščanstvom in antičnim verovanjem Grška znanost in filozofija kot temelja evropske misli v več bogov, Gradbeništvo Rimljanov • naštejejo gradbene dosežke in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik. 10. IZBIRNA TEMA: ANTIČNO GOSPODARSTVO cilji VSEBiNE Učenci/učenke: s • klepajo o povezavi med naravnimi možnostmi grškega in S kmetijstvom se je preživljala večina antičnega rimskega prostora z značilnim gospodarstvom teh dveh prebivalstva civilizacij, Mesta so bila naselja obrtnikov in trgovcev ut • emeljijo pomemben vpliv obmorske lege na gospodarstvo, Raznovrstnost grškega in poenotenje rimskega r • azložijo pomen gospodarskih stikov za spremembe v načinu denarnega sistema razmišljanja in življenja. Trgovanje grških in rimskih trgovcev po Sredozemlju 11. IZBIRNA TEMA: ANTIČNI VSAKDANJIK cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo razlike in podobnosti položaja ženske pri starih Grkih Antična družina in način bivanja in Rimljanih, Grška gyne in rimska femina • analizirajo izobrazbene možnosti prebivalstva pri teh dveh Antično suženjstvo civilizacijah, Grška vzgoja in rimska izobrazba • primerjajo pravna načela pri starih Grkih in Rimljanih. Grška pravičnost in rimsko pravo 11 12. OBVEZNA TEMA: SREDNJI VEK – OBLIKOVANJE NOVE KULTURNE IN POLITIČNE PODOBE EVROPE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: r • azložijo vzroke za propadanje antične civilizacije in Preseljevanje ljudstev – nastajanje nove Evrope nastajanje nove kulture srednjeveške Evrope, r • azložijo nastajanje političnega zemljevida današnje Evrope, Karolinška država – srednji vek r • azložijo fevdalno družbo kot posledico srednjeveškega razslojevanja in naturalnega gospodarstva, opiše • jo značilnosti prvih slovanskih državnih tvorb, Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija r • azložijo položaj slovenskega prostora in ljudi v okviru Nastajanje evropskih držav Svetega rimskega cesarstva; Slovenski prostor v okviru Svetega rimskega cesarstva po • jasnijo temeljne značilnosti življenja srednjeveške družbe, Graščaki in kmetje analizir • ajo kulturni in gospodarski pomen srednjeveških Samostani ohranjajo antično izročilo samostanov; Meščani r • azložijo vse večji gospodarski in kulturni pomen Kulturni dosežki srednjeveških ljudi in njihov pogled srednjeveških mest, na svet opiše • jo srednjeveško umetnost in način razmišljanja. 13. OBVEZNA TEMA: MADŽARI V SREDNJEM VEKU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: o • b zgodovinski karti navedejo smeri preseljevanja Pradomovina in preseljevanje Madžarov Madžarov od Urala do Panonske nižine; o • pišejo okoliščine, ki so pripeljale do ustanovitve Od naselitve do ustanovitve države madžarske krščanske države; o • pišejo pomen oblikovanja cerkvenih in kraljevskih županij v okviru »dežel krone sv. Štefana«; n • avedejo posledice vdora Mongolov in poznajo obnovo države po njihovem odhodu; o • predelijo družbenogospodarske značilnosti Madžarske Obdobje dinastije Arpadovcev v času dinastije Arpadovcev; Utrditev fevdalne družbe opiše • jo gospodarski razcvet Madžarske v času anžuvinske Zlata doba srednjeveške Kraljevine Madžarske dinastije. 12 14. IZBIRNA TEMA: SREDOZEMLJE – PROSTOR SODELOVANJA IN NASPROTIJ MED KULTURAMI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo temeljne značilnosti frankovske, arabske in Stičišče civilizacij: Franki, Arabci, Bizanc bizantinske kulture, Islam in križarji • razložijo vzroke konfliktov Evrope z arabskim svetom, Osmanski imperij in Evropa • primerjajo kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo. 15. IZBIRNA TEMA: KULTURNA PODOBA NEEVROPSKIH LJUDSTEV cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • analizirajo pomen Indije kot gospodarskega in kulturnega Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med posrednika med Evropo in Kitajsko; Evropo in Kitajsko • razložijo pomen stikov Evrope in Kitajske na primeru Marka Pola; Marko Polo približa Kitajsko Evropi • pojasnijo obseg in pomen svetovne mongolske države, Mongolska država • naštejejo temeljne kulturne dosežke ameriških staroselcev. Kultura ameriških staroselcev 3.3 Cilji in vsebine 8. razreda 1. OBVEZNA TEMA: MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo okoliščine (razmere), ki so pripeljale do velikih Vzroki za začetek odkritij geografskih odkritij, • ob zgodovinski karti analizirajo smeri potovanja velikih Veliki raziskovalci in njihova odkritja pomorščakov, • naštejejo razlike med starim in novim svetom, • pojasnijo posledice geografskih odkritij za stari in novi svet, Posledice odkritij in trgovina s sužnji • pojasnijo pomen trgovine s sužnji za novi svet in ga analizirajo Pomembni umetniki in znanstveniki iz obdobja z današnjega vidika človekovih pravic; humanizma in renesanse 13 • opišejo značilnosti humanizma in renesanse, Značilnosti renesančne umetnosti • primerjajo dosežke humanizma in renesanse na tleh današnje Humanizem in renesansa na Slovenskem Slovenije z evropskimi dosežki; • ovrednotijo vlogo Madžarov pri organizaciji obrambe pred turškimi vpadi; Obdobje Hunjadijev na Madžarskem • navedejo spremembe, ki jih je Madžarom v kulturnem razvoju prinesel Humanizem in renesansa na Madžarskem humanizem; • pojasnijo vzroke in posledice razpada srednjeveške madžarske države. Na tri dele razdeljena Madžarska 2. IZBIRNA TEMA: POTOVANJE V SKRIVNOSTNE KRAJE AZIJE IN AFRIKE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • predstavijo Livingstonovo in Stanleyjevo raziskovanje Afrike; Po Livingstonovi poti v osrčje Afrike • pojasnijo dosežke indijsko-islamske umetnosti. Tadž Mahal se na ogled postavi 3. IZBIRNA TEMA: NOV POGLED NA SVET IN ČLOVEKA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo gospodarsko in politično podobo Italije ter sklepajo o vplivu Italija – zibelka humanizma in renesanse posameznih vladarjev na pojav humanizma in renesanse; Pomembni umetniki in znanstveniki • primerjajo srednjeveško in renesančno umetnost; iz humanizma in renesanse • vrednotijo položaj renesančnega umetnika v družbi. Nova vloga umetnika 14 4. OBVEZNA TEMA: SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo vlogo Martina Lutra in vrednotijo njegov pomen za Nastop Martina Lutra in nastanek reformiranih začetek reformacije; cerkva • pojasnijo vlogo in pomen slovenskih protestantov na domačih Slovenski protestanti in razvoj slovenske kulture tleh in na tujem, • analizirajo vzroke za ohranitev protestantske vere v Prekmurju; Odgovor Katoliške cerkve • ovrednotijo pomen reformacije za madžarski kulturni razvoj; Reformacija in protireformacija na Madžarskem • pojasnijo vzroke za protireformacijo in sklepajo o posledicah njenega delovanja; • opredelijo širino turških vpadov; Širjenje osmanskega imperija • sklepajo o posledicah islamizacije na Balkanu. Posledice širjenja osmanskega imperija 5. IZBIRNA TEMA: ŽIVLJENJE V OSMANSKI DRŽAVI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo življenje na dvoru velikega sultana; Dvorno življenje • opišejo dosežke osmanske umetnosti in znanosti in njihov vpliv Osmanska umetnost in znanost na evropsko kulturo, • primerjajo prednosti osmanske vojske pred evropskimi Pomen in moč vojske vojskami. 15 6. IZBIRNA TEMA: KMEČKI UPORI, EPIDEMIJE IN NARAVNE NESREČE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo oblike ljudske pobožnosti; Ljudske pobožnosti • pojasnijo vzroke in posledice kmečkih uporov in Vzroki in posledice kmečkih uporov ugotavljajo podobnosti in razlike; • primerjajo kmečke upore v slovenskih zgodovinskih Kmečki upori v slovenskih zgodovinskih deželah deželah z evropskimi; • navedejo posledice madžarskega kmečkega upora. Kmečki upor pod vodstvom Györgya Dózse 7. OBVEZNA TEMA: OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO KONCA STAREGA REDA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • primerjajo različne oblike vladanja pred absolutizmom Od česa je bila odvisna moč vladarja v Kraljevini Franciji in v času absolutizma glede na položaj vladarja in države, (absolutistična država) in Angliji (parlamentarna • opredelijo vpliv vladanja na gospodarstvo in družbene monarhija) odnose med posameznimi sloji; • opišejo glavne predstavnike razsvetljenstva in razberejo Značilnosti razsvetljenstva in glavni predstavniki temeljno miselnost razsvetljenstva. Pomen slovenskih narodnih buditeljev • na primeru države razsvetljenega absolutizma vrednotijo posledice reform; Država razsvetljenega absolutizma – habsburška • razložijo odnos Madžarov do uvedbe reform Marije monarhija (stanovska država), slovenske dežele v času Terezije in Jožefa II.; Marije Terezije in Jožefa II. • argumentirajo pomen razsvetljenskih idej pri nastanku ZDA, Nastanek ZDA • utemeljijo vpliv nastanka ZDA na stari red v Evropi, Družbena, politična in gospodarska podoba ZDA • analizirajo razmere v Franciji pred revolucijo in Francija pred revolucijo – politična, gospodarska in analizirajo vpliv na izbruh revolucije, družbena podoba države pred letom 1789 16 • opišejo potek francoske revolucije, Revolucija v Franciji • opredelijo posledice francoske revolucije in jih razvrstijo: politične – gospodarske – družbene (kratkoročne/dolgoročne), • ocenijo pomen jakobinskega gibanja kot simbol madžarskega narodnega Madžarsko jakobinsko gibanje odpora in napredka; • pojasnijo pomen Napoleona v času francoske revolucije, Napoleon in njegove vojne • analizirajo pomen Ilirskih provinc za razvoj slovenske narodne zavesti. 8. IZBIRNA TEMA: NOVOVEŠKI VLADARJI IN NJIHOVE DRŽAVE cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • po suverenosti, nadzoru in človekovih pravicah primerjajo državo tedaj in danes, Država – v novem veku in danes • vživijo se v vlogo izbranega vladarja. Življenje in delo pomembnih vladarjev 9. IZBIRNA TEMA: BAROK cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • primerjajo baročno in renesančno umetnost, Značilnosti baročne umetnosti • presojajo vpliv baročne umetnosti na oblačilno in bivanjsko kulturo; Visoka in ljudska umetnost Vpliv (cerkvene in posvetne) politike • utemeljujejo umetnost kot sredstvo političnega utrjevanja. na baročno umetnost 10. OBVEZNA TEMA: INDUSTRIALIZACIJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • pojasnijo temelje kapitalistične miselnosti; Zgodnji kapitalizem • opišejo potek svetovnega gospodarskega trikotnika; primerjajo Gospodarski tokovi med razvitimi gospodarske dejavnosti med razvitimi in nerazvitimi deli sveta; in nerazvitimi deli sveta • opredelijo industrijsko revolucijo, Industrijska revolucija v Veliki Britaniji • razložijo, zakaj se je industrijska revolucija pojavila v Veliki Britaniji, Posledice industrijske revolucije • naštejejo in pojasnijo pozitivne in negativne posledice industrijske revolucije. Selitve Evropejcev 17 11. OBVEZNA TEMA: VZPON MEŠČANSTVA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: analizir • ajo vzroke in posledice sprememb na zgodovinski Evropa po dunajskem kongresu karti Evrope pred dunajskim kongresom in po njem; po • jasnijo vzroke in posledice revolucije 1848, Revolucija 1848 – vzroki in posledice p • ojasnijo zahteve madžarskega naroda, navedejo začetne Marčna revolucija na Madžarskem leta 1848 dosežke revolucije, opišejo osvobodilni boj in njegov zlom; u • temeljijo značilnosti konservativnega in liberalnega Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja političnega prepričanja v prvi polovici 19. stoletja, sredi Moderni narodi – med prizadevanji za narodne pravice in stoletja in ob koncu stoletja; nacionalizmom p • ovežejo nastanek političnih strank s širjenjem Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja demokratičnih pravic; u • temeljijo prizadevanja za uveljavitev slovenskih Slovensko narodno gibanje od kulturnega delovanja do nacionalnih zahtev – od kulturnega do političnega gibanja nastanka političnih strank in nastanka strank, o • pišejo politični, gospodarski in socialni položaj Madžarske Srečni časi miru v dualistično urejeni državi. 12. IZBIRNA TEMA: PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE IN IZUMI, KI SO SPREMENILI ŽIVLJENJE LJUDI cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • ob zgodovinski karti opišejo obseg svetovnega Od Španije in Portugalske do Nizozemske kolonialnega imperija; in Velike Britanije • primerjajo vlogo in pomen Japonske in ZDA konec Japonska in ZDA – velesili prihodnosti 19. stoletja, Revolucija v prometu • naštejejo najpomembnejše izume in dosežke v znanosti, Revolucija v komunikaciji • pojasnijo njihov vpliv na življenje ljudi. Revolucija v zdravstvu Razvoj naravoslovnih znanosti Razvoj družbenih znanosti 18 13. IZBIRNA TEMA: ŽIVLJENJE LJUDI 19. STOLETJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo položaj delavcev in prizadevanja za rešitev Položaj prvih delavcev delavskega vprašanja; Začetki reševanja delavskega vprašanja • presodijo posledice otroškega dela; Otroci – delavci in ženska delovna sila • primerjajo vloge družinskih članov glede na socialni sloj družine, Oblike družine v 19. stoletju • primerjajo in opišejo odnos med javnim in zasebnim; • utemeljijo položaj družinskih članov z vidika enakopravnosti Odnosi med družinskimi člani in njihove naloge; moška nekoč in danes. in ženska vloga Ženska – med resničnostjo in idealom 14. IZBIRNA TEMA: UMETNOST V 19. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opišejo medumetnostne sloge 19. stoletja in njihov vpliv na Umetnostni slogi 19. stoletja oblačenje, notranjo opremo, gradnjo; • primerjajo pojav prvih časopisov in kinematografov z Fin de siecle in pojav množične kulture današnjim stanjem; • pojasnijo umetnostne tokove 19. stoletja na Slovenskem. Umetnostna podoba v slovenskem prostoru 19 3.4 Cilji in vsebine 9. razreda 1. OBVEZNA TEMA: POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo in razlikujejo temeljne značilnosti političnih Svet v začetku 20. stoletja sistemov 20. stoletja, • pojasnijo razliko med demokratičnimi, diktatorskimi in Prva svetovna vojna in mirovne pogodbe po vojni totalitarnimi oblikami vladavine, • opišejo in analizirajo največje politične prelome v 20. stoletju, Kriza demokracije in vzpon diktatur in totalitarizmov • primerjajo politične značilnosti Evrope in sveta pred Druga svetovna vojna svetovnima vojnama in po njih, • razlikujejo politične razmere v času hladne vojne in po njej, Blokovsko razdeljeni svet • na konkretnem primeru razložijo razliko med vojaškim in Dekolonizacija tretjega sveta političnim reševanjem sporov, • razložijo vzroke političnega povezovanja Evrope. Povezovanje Evrope in Evropska skupnost 2. OBVEZNA TEMA: GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo in razlikujejo temeljne značilnosti gospodarskih Industrializacija kot gibalo razvitega sveta sistemov 20. in 21. stoletja, Prva svetovna vojna poruši gospodarska razmerja • primerjajo učinkovitost kapitalističnega in socialističnega Kapitalistična in socialistična gospodarska politika gospodarskega modela, Gospodarsko povezovanje zahodnega sveta • pojasnijo vzroke za gospodarsko rast in krize, po 2. svetovni vojni • opišejo načine reševanja gospodarskih kriz, Socialistični gospodarski model in njegov zlom • analizirajo gospodarske vzpone po prvi in drugi svetovni vojni, • pojasnijo vzroke za gospodarsko povezovanje Evrope, Globalizacija in gospodarsko povezovanje na • opišejo temeljne značilnosti globalizacije. prehodu iz 20. v 21. stoletje 20 3. OBVEZNA TEMA: SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • opredelijo najpomembnejše zgodovinske odločitve Slovencev Zadnja leta Avstro-Ogrske in nastanek Jugoslavije v 20. stoletju; • primerjajo nacionalni položaj Slovencev v Avstro-Ogrski, kraljevini Slovenci med avtonomističnimi in centralističnimi Jugoslaviji, federativni Jugoslaviji in samostojni Sloveniji; težnjami • analizirajo gospodarski in kulturni razvoj Slovencev v 20. stoletju; Gospodarski in kulturni razvoj Slovenije Slovenci med 2. svetovno vojno V Jugoslaviji prevzame oblast Komunistična partija Življenje Slovencev v socialistični Jugoslaviji • pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo; Samostojna Slovenija in mednarodno povezovanje • opišejo značilnosti ustavne ureditve in življenje v Republiki Sloveniji. Slovenije 4. OBVEZNA TEMA: MADŽARI V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • razložijo težnje Madžarov za utrditev demokratičnega reda, rešitev Od vojne do vojne nacionalnega vprašanja in ohranitev celovitosti državnega ozemlja, • primerjajo politično, gospodarsko in kulturno življenje Madžarov Obdobje konsolidacije pred podpisom trianonske pogodbe in po njem, • analizirajo vlogo Madžarske med drugo svetovno vojno (različni Madžari med drugo svetovno vojno pogledi); • opišejo družbene, gospodarske in politične reforme v času Od večstrankarskega sistema destalinizacije; do enostrankarske diktature o • pišejo potek mirnega prehoda iz sovjetske diktature Življenje Madžarov pod sovjetsko oblastjo v demokratično družbo, Revolucija in osvobodilni boj leta 1956. analizir • ajo vključevanje Madžarske v Evropsko unijo. Sprememba režima 21 5. IZBIRNA TEMA: OD TELEGRAFA DO SVETOVNEGA SPLETA cilji VSEBiNE Učenci/učenke: po • jasnijo, kateri znanstveni dosežki so najpomembneje vplivali Razvoj komunikacijskega omrežja na življenjski slog ljudi v 20. stoletju, Nova prevozna sredstva zbližujejo svet • primerjajo način raziskovanja nekoč, ko so raziskovalci delali Sodobna znanost in medicina izboljšujeta v majhnih lastnih laboratorijih, in v 20. stoletju, ko država življenje spodbuja in financira znanstveno delo, primerjajo r • azliko med kulturnimi dobrinami, namenjenimi ozki Od kulture elit do množične kulture eliti, in množično dostopnimi kulturnimi dobrinami, • pojasnijo soodvisnost izobrazbene strukture prebivalstva in Prenos znanstvenih dosežkov v gospodarstvo hitrejšega gospodarskega razvoja, Znanosti za vojne potrebe • kritično vrednotijo pretirano izrabo okoljskih potencialov. Posledice uporabe sodobnih znanstvenih dosežkov 6. IZBIRNA TEMA: SPREMINJANJE VSAKDANJIKA V 20. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: r • azložijo vzroke, ki so vplivali na spremenjene odnose v družini Družina in odraščanje v 20. stoletju v 20. stoletju, po • jasnijo pojav prostega časa kot splošne dobrine v razvitem Preživljanje prostega časa svetu in načine njegovega preživljanja, analizir • ajo vplive družbenih okoliščin na vsakdanjik, Spreminjanje življenjskih navad prebivalstva po • jasnijo posledice preseljevanj ljudi in pojavne oblike stikov med ljudmi različnih k • ulturnih navad, analizir • ajo emancipacijo žensk, o • vrednotijo pomen religije v sodobnem svetu, Religije in družba r • azložijo vzroke uporništva in konformizma mladih generacij, opiše • jo vpliv družbenih gibanj na način razmišljanja v razvitem svetu, Civilnodružbena gibanja analizir • ajo spremembe v poklicni strukturi prebivalstva razvitega Poklicna struktura prebivalstva v razvitem svetu sveta in jo primerjajo z nerazvitim svetom, o • vrednotijo pomen migracij za medkulturne stike. Migracije in medkulturni stiki ter nasprotja 22 6. IZBIRNA TEMA: VOJNE V 20. IN 21. STOLETJU cilji VSEBiNE Učenci/učenke: • navedejo glavne značilnosti vojn najnovejšega obdobja; Prva svetovna vojna Državljanske vojne • analizirajo vzroke večjih spopadov 20. stoletja in posledice; Druga svetovna vojna Osvobodilna gibanja • pojasnijo nove tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje, Vojne kot posledica blokovske delitve sveta • razložijo vpliv sodobnih vojaških tehničnih iznajdb na življenje po vojni, • analizirajo pojav sodobnega terorizma. Terorizem Oborožitev v 20. stoletju 23 4 PRIČAKOVANI REZULTATI 4.1 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 7. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva različne možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše in pokaže osnovno razumevanje najpomembnejših značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij, • opiše zgodo vinske vire in preprosto pojasni njihov pomen, • pojasni, zakaj so ljudje od preteklosti do danes razmišljali in ustvarjali in navede nekaj preprostih primerov, • analizir a in s svojimi besedami preprosto opiše pomen knjižnic, muzejev in arhivov, • na primerih iz vsak danjega življenja prikaže spoštovanje do različnih kultur, • pr edstavi določen zgodovinski dogodek ustno, pisno in ilustrativno, • na primerih iz k rajevne zgodovine opiše pomen ohranjanja kulturne dediščine.. 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja (6. razred) Učenec/učenka: • razvije spretnosti za opisovanje in razumevanje najpomembnejših značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij in razume smisel in pomen predmeta zgodovina, • določi časo vne enote in obdobja v zgodovini, • razvije spretnosti razvrščanja zgodovinskih virov po pomembnosti, • analizira pomen knjižnic, muzejev in arhivov in zna našteti ustanove, kjer delajo zgodovinarji in kjer se hrani zgodovinske vire, • primerja način gr adnje skozi velika zgodovinska obdobja, • opiše p osledice in pomen izumov za razvoj dejavnosti in delo človeka, • opiše in p ojasni začetke znanosti, • p ojasni, kako postopek balzamiranja vpliva na razvoj medicine, 24 • opiše namen umetnosti, • p ojasni smisel verovanja, • primerja vlo go in pomen družine skozi zgodovino, • primerja p oložaj moških, žensk in otrok skozi zgodovino, • opiše , kakšna je bila vzgoja otrok skozi zgodovino, • primerja življenje na p odeželju in v mestu nekoč in danes, • p ojasni razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina, • opiše primer e naravne in stavbne dediščine, • opiše najb olj znane šege in navade v njihovi domači pokrajini, • zb ere podatke o domačih obrteh, ki so se ohranile do danes, • primerja način pr ehranjevanja nekoč in danes, • na primerih opiše , katere so tipične slovenske jedi, • na primerih opiše , katere so tipične slovenske in madžarske jedi. 4.3 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 8. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše osno vne razvojne poteze iz življenja prazgodovinskih ljudi, • pr imerja način življenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine, • opiše nekaj primerov materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh današnje Slovenije, • nav ede nekaj oblik prazgodovinske umetnosti, • razloži, kaj vse je vplivalo na nastajanje prvih civilizacij, • na primeru starega Egipta opiše najpomembnejše arhitekturne dosežke in razvoj znanja ter religije starih narodov, • opiše t emeljne značilnosti predvsem klasičnega obdobja grške zgodovine, • opiše širjenje g rške kulture po sredozemskem prostoru, • opiše najpomembnejše vzr oke za razvoj rimske države in njen propad, • našt eje najpomembnejše kraje in najdbe iz rimske dobe na področju današnje Slovenije, • razloži pomen krščanstva za svetovno zgodovino, • našteje in opiše nekaj najpomembnejših gradbeni dosežkov in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik, • opiše p oložaj ženske pri starih Grkih in Rimljanih, • opiše pr opadanje antične civilizacije in nastajanje srednjeveške Evrope, • razloži osnovne poteze fevdalne družbe, • ob z emljevidu opiše prve slovanske države v Vzhodnih Alpah in Panoniji, • opiše t emeljne značilnosti življenja srednjeveških stanov, • razloži, kako je potekalo življenje ljudi v srednjeveških mestih, 25 • opiše nek aj primerov srednjeveške umetnosti, • r azloži in opiše osnovne kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo, • našt eje nekaj temeljnih kulturnih dosežkov neevropskih ljudstev in civilizacij. 4.4 Pričakovani rezultati za napredovanje v višji, 9. razred Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • pojasni, k aj je povzročilo velika geografska odkritja, • pr imerja meje znanega sveta pred odkritji in po njih, • na vede najpomembnejše zgodovinske osebnosti humanizma in renesanse, • na pr imeru iz slovenskega prostora opiše značilnosti renesančne umetnosti, • na primeru opiše izbr ano indijansko visoko kulturo (Inki, Maji, Azteki), • opiše tr govino s sužnji, • primerja sr ednjeveško umetnost z renesančno, • na vede temeljne vzroke za širjenje turške države, • opiše pomen M artina Lutra za Krščansko cerkev, • na vede imena in dela najpomembnejših slovenskih protestantov, • p oišče glavne podobnosti in razlike med osmansko državo in evropskimi državami, • opiše pr ednosti osmanske vojske pred evropskimi, • opiše glavne značilnosti k mečkih uporov na Slovenskem, • opiše gla vne reforme Marije Terezije in Jožefa II., • pr imerja »splošno šolsko obveznost« tedaj in danes, • na vede najpomembnejše razsvetljenske mislece in znanstvenike, • na vede osnovne spremembe za življenje ljudi, ki jih prinese francoska revolucija, • ugot ovi, kako je Napoleon spremenil življenje Evropi, • ob z emljevidu opiše lego in položaj Ilirskih provinc, • primerja bar očno in renesančno umetnost, • opiše , kaj je omogočilo nastanek ZDA, • opiše r azmere v Franciji pred revolucijo, • opiše t emelje kapitalistične miselnosti, • opiše p oložaj delavstva v 19. stoletju, • našt eje nekatere najpomembnejše izume in nove znanosti, • razloži, kaj je to industrijska revolucija in zakaj se je pojavila v Veliki Britaniji, • na pr eprostih primerih sklepa o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije, 26 • ob z emljevidu pokaže spremembe, ki jih je prinesel dunajski kongres, • pojasni, k ako se je širila volilna pravica in kaj so to politične stranke, • pojasni, k aj pomeni Zedinjena Slovenija, • nav ede, katere države so bile kapitalistične velesile, in pojasni, na čem je bila njihova gospodarska moč, • p ojasni, zakaj je Balkanski polotok dobil vzdevek »sod smodnika«, • opiše nekatere najpomembnejše izume in nove znanosti ter njihov vpliv na spremembe življenja ljudi konec 19. stoletja. 4.5 Pričakovani rezultati ob koncu 9. razreda Učiteljica/učitelj naj glede na individualne zmožnosti učenke/učenca s poukom doseže čim višjo raven znanja. Pri tem naj upošteva možnosti preverjanja in ocenjevanja, ki naj jih prilagodi posameznim učenkam in učencem (pisno, ustno, plakat, referat ipd.). Učenec/učenka: • opiše temeljne značilnosti vsaj dveh političnih sistemov 20. stoletja in opiše temeljne razlike med dvema oblikama vladavine, • pojasni, k aj so politični prelomi v 20. stoletju, • ob zemljevidu primerja Evropo in preostali svet pred svetovnima vojnama in po koncu hladne vojne, • opiše r eševanje sporov v 20. stoletju in vzroke povezovanja Evrope, • opr edeli in primerja učinkovitost kapitalističnega in socialističnega gospodarskega modela, • opiše vzr oke za gospodarsko rast in krize, • na vede najpomembnejše zgodovinske trenutke Slovencev v 20. stoletju, • opiše polo žaj Slovencev v kraljevini Jugoslaviji, federativni Jugoslaviji in samostojni Sloveniji, • opiše t emeljne značilnosti gospodarskega in kulturnega razvoja Slovencev v 20. stoletju, • opiše odločit ev Slovencev za lastno državo Slovenijo, • ob vir ih opiše življenje v Republiki Sloveniji, • razloži težnje Madžarov za utrditev demokratičnega reda, razrešitev nacionalnega vprašanja in ohranitev celovitosti državnega ozemlja, • primerja politično, gospodarsko in kulturno življenje Madžarov pred in po podpisu trianonske pogodbe, • opiše vlogo M adžarske med drugo svetovno vojno (različni pogledi), • opiše pot ek mirnega prehoda iz sovjetske diktature v demokratično družbo, • oc eni vključevanje Madžarske v Evropsko unijo, • p ojasni nekatere znanstvene dosežke, ki so spremenili življenje ljudi v 20. stoletju, • opiše način r aziskovanja nekoč in v 20. stoletju, • našt eje nekaj primerov kulturnih dobrin, značilnih za 20. stoletje, • nav ede primer prekomernega izkoriščanja naravnih bogastev, • opiše spr emenjene odnose v družini v 20. stoletju, • p ojasni pojem prostega časa v razvitem svetu in načine njegovega preživljanja, • opiše vzr oke in posledice preseljevanj ljudi različnih kultur in navad, • opiše glavne značilnosti v ojn najnovejšega obdobja, • p ojasni vzroke sodobnih spopadov in posledice, 27 • opiše no ve tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje. 4.6 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja Učenec/učenka: • na vede najpomembnejše dogodke in procese iz svetovne, evropske in nacionalne zgodovine, • o vrednoti pomen narodne identitete in državne pripadnosti, • analizir a pomen ohranjanja kulturne dediščine na primerih iz krajevne zgodovine, • razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti posameznih zgodovinskih obdobij, • z raziskovalnim učenjem poglobi in razširi znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje, • z uporabo in učenjem ob raznih zgodovinskih virih in literaturi razvije spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, • razvije spretnosti enostavnih metod analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature in informacij, zbranih in izbranih iz drugih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti, • razvije spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku zgodovine, • opiše pomen k njižnic, muzejev in arhivov, • z učenjem ob raznih in večperspektivnih zgodovinskih virih in literaturi iz različnih medijev razvija spretnosti kritične presoje zgodovinskih dogodkov in pojavov v preteklosti in sodobnosti, • razvije spretnosti in veščine primerjanja, analiziranja, sintetiziranja, presojanja, oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev, • pok aže spoštovanje do različnih kultur, ver, ras in skupnosti, • razvije pomen vzpostavljanja in ohranjanja enakopravnosti med spoloma, • predstavi osvojeno znanje ustno, pisno, grafično, ilustrativno in z uporabo tehničnih pripomočkov, • ob raznovrstnih in večperspektivnih primerih in zgledih iz zgodovine razvije dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi, • k aže samostojnost in odgovorno ravnanje za življenje, • opiše osno vne razvojne poteze materialne in duhovne kulture prazgodovinskih ljudi, • pr imerja način življenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine, • analizir a pomen kopičenja znanja, ki je pomagal k izboljševanju življenjskih pogojev, • opiše osnovne razvojne poteze materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh da-našnje Slovenije, • analizira pomen naravnih možnosti in sosednjih kultur na uveljavljanje posameznih pridobitev, ki so pomagale k izboljševanju življenjskih pogojev oziroma uveljavitvi nove stopnje razvoja materialne kultur, • primerja značilne slo govne oblike prazgodovinske umetnosti, • opiše vzr oke, ki so vplivali na duhovni svet prazgodovinskih ljudi, • razloži dejavnike, ki so vplivali na nastajanje prvih civilizacij, • analizir a vzroke za nastanek arhitekturnih dosežkov in razvoja znanja, 28 • opiše v erske značilnosti starih narodov, • ob zemljevidu pojasni, kje so se poleg sredozemskega prostora razvijale tudi druge, oddaljene civilizacije, • o vrednoti doprinos drugih civilizacij k razvoju skupnih znanj človeštva, •opiše temeljne značilnosti predvsem klasičnega obdobja grške zgodovine, •ovrednoti grški prispevek k nastanku evropskega načina mišljenja, •analizira vzroke širjenja grške kulture po sredozemskem prostoru, •opiše razvoj rimske države od republike do cesarstva, •analizira vzroke, ki so omogočili nastanek antičnega sredozemskega imperija in njegov propad, •ugotovi posledice rimske osvojitve naših krajev za tedanje prebivalstvo in današnjo Slovenijo, • opiše pomen poudarjanja razmisleka (filozofija), • razloži zahtevo po opazovanju naravnih zakonitosti (znanost), • analizira razliko med krščanstvom in antičnim panteonom, • našteje in opiše gradbene dosežke in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik, • primerja naravne možnosti za razvoj grškega in rimskega gospodarstva, • pojasni pomemben vpliv obmorske lege na gospodarstvo, • razloži pomen gospodarskih stikov za spremembe v mišljenju, • primerja razlike in podobnosti med položajem ženske pri starih Grkih in Rimljanih, • analizira izobrazbo pri teh dveh civilizacijah, • primerja pravo pri starih Grkih in Rimljanih, •opiše propadanje antične civilizacije in nastajanje nove kulture srednjeveške Evrope, •ob zemljevidu opiše oblikovanje političnega zemljevida današnje Evrope, •razloži strukturo fevdalne družbe, •analizira pomen oblikovanja prvih slovanskih držav v Vzhodnih Alpah in Panoniji na nastanek in razvoj slovenskega naroda, •razloži položaj slovenskega prostora in ljudi v okviru Svetega rimskega cesarstva, •opiše temeljne značilnosti življenja srednjeveških stanov, •opiše kulturni in gospodarski pomen srednjeveških samostanov, •razloži vse večji gospodarski in kulturni pomen srednjeveških mest, •analizira srednjeveško umetnost in način razmišljanja, • opiše temeljne značilnosti frankovske, arabske in bizantinske kulture, • analizira vzroke konfliktov Evrope z arabskim svetom, • analizira kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno Evropo, • opiše pomen Indije kot gospodarskega in kulturnega posrednika med Evropo in Kitajsko, • analizira pomen stikov Evrope in Kitajska na primeru Marka Pola, • opiše svetovno mongolsko državo, • našteje temeljne kulturne dosežke ameriških staroselcev, •ob zgodovinski karti navede smeri preseljevanja Madžarov od Urala do Panonske nižine, •opiše okoliščine, ki so pripeljale do ustanovitve madžarske krščanske države, •opiše pomen oblikovanja cerkvenih in kraljevskih županij v okviru dežel krone sv. Štefana, •navede posledice vdora Mongolov in spozna obnovo države po njihovem odhodu, •opredeli družbenogospodarske značilnosti Madžarske v času dinastije Arpadovcev, •opiše gospodarski razcvet Madžarske v času anžuvinske dinastije. •pojasni, zakaj se je začela doba odkritij in opiše (politične, družbene, gospodarske, kulturne) posledice, •primerja meje znanega sveta pred odkritji in po njih, 29 •navede primere, s katerimi opiše značilnosti nove miselnosti, • na vede pomembne zgodovinske osebnosti in presodijo njihov pomen, • na primeru slovenskega prostora sklepa, kako sta se humanizem in renesansa razširila zunaj Italije, • na pr imeru iz domačega okolja utemelji značilnosti renesančne umetnosti, • ob slik ovnem gradivu opiše in primerja specifičnosti umetnostnih slogov, • na primeru izbr ane indijanske visoke kulture (Inki, Maji, Azteki) utemelji visoko kulturo, • samost ojno sklepa o vzrokih in poteku trgovine s sužnji, • u gotovi, kdaj in zakaj se je trgovina s sužnji ustavila, • sklepa o gospodarski in politični podobi Italije ter o vplivu posameznih vladarjev na pojav humanizma in renesanse, • primerja sr ednjeveško umetnost z renesančno, • na vede vzroke za širjenje turške države in sklepa o posledicah, • opiše nast op Martina Lutra in ovrednoti njegov pomen, • opiše , kaj se je zgodilo z enotnostjo Krščanske cerkve, • navede imena in dela slovenskih protestantov in sklepa o njihovem pomenu za razvoj slovenske kulture, • utemelji posledice širjenja osmanskega imperija, reformacije in protireformacije na Slovenskem, • o vrednoti vlogo Madžarov pri organizaciji obrambe pred turškimi vpadi, • na vede spremembe, ki jih je Madžarom v kulturnem razvoju prinesel humanizem, • pojasni vzr oke in posledice razpada srednjeveške madžarske države, • opiše , kako je bila urejena osmanska država, • p oišče podobnosti in razlike med osmansko državo in evropskimi državami, • opiše pr ednosti, ki jih je imela osmanska vojska pred evropskimi, • primerja r azlične veje reformacije, • analizir a, zakaj so se pri nas med kmečkim prebivalstvom pojavile ljudske pobožnosti, • opiše vzr oke in posledice kmečkih uporov po Evropi, • umesti up ore v slovenskih zgodovinskih deželah v evropski prostor, • pr imerja oblike vladanja pred absolutizmom in v času absolutizma, • opiše r eforme Marije Terezije in Jožefa II. in sklepa o posledicah za različne sloje ljudi, • vr ednoti posledice reform za posamezne družbene sloje habsburške monarhije, • razloži odnos Madžarov do uvedbe reform Marije Terezije in Jožefa II., • pr imerja »splošno šolsko obveznost« tedaj in danes, • opiše značilnosti nove miselnosti ter navede pomembne razsvetljenske mislece in znanstvenike, • ut emelji, zakaj so se nekateri francoski filozofi zgledovali po Angliji, • sk lepa, zakaj nastanku ZDA pravimo tudi ameriška revolucija, • ob vir ih opiše vzroke za francosko revolucijo in navede posledice, • u gotovi in utemelji, kako je Napoleon končal francosko revolucijo in njene ideje razširil po Evropi, • ob zemljevidu opiše položaj Ilirskih provinc in analizira njihov vpliv na razvoj slovenske narodne zavesti, • samost ojno poišče podatke in primerja pojem država tedaj in danes, • na primeru poljubno izbranega vladarja ugotavlja, kolikšen je bil njegov vpliv na razvoj države, ki 30 jo je vodil, • primerja bar očno in renesančno umetnost, • ut emelji, ali je in koliko je nastanek ZDA spodnesel stari red v Evropi, • opiše r azmere v Franciji pred revolucijo in analizira njihov vpliv na izbruh revolucije, • analizir a pojem kapital in opiše temelje kapitalistične miselnosti, • pr imerja gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, • opiše prizadev anja za rešitev delavskega vprašanja, • analizir a vzroke in posledice otroškega dela ter postopno omejevanje le-tega, • utemelji, kateri so najpomembnejši izumi in nove znanosti, ter navede njihov vpliv na spremembe življenja ljudi, • nav ede vzroke in posledice otroškega dela ter postopno omejevanje le-tega, • razloži industrijsko revolucijo in ugotovi vzroke, zakaj se je pojavila v Veliki Britaniji, • ob vir ih sklepa o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije, • sk lepa o povezanosti znanosti in kapitala, • pr imerja zemljevid Evrope v času Napoleona in po dunajskem kongresu ter opiše razlike, • pojasni zahteve madžarskega naroda, navedejo začetne dosežke revolucije, opišejo osvobodilni boj in njegov zlom, • ut emelji značilnosti konservativnega in liberalnega političnega prepričanja v 19. stoletju, • opiše širjenje v olilne pravice in nastanek strank, • utemelji prizadevanje za uveljavitev slovenskih nacionalnih zahtev – od kulturnega do politič- nega gibanja in nastanka strank, • opiše politični, gospodarsk i in socialni položaj Madžarske v dualistično urejeni državi, • ob virih navede, katere države so bile novoveške kapitalistične velesile, in pojasni, na čem je bila njihova gospodarska moč, • primerja p omen Japonske in ZDA ob koncu 19. stoletja in danes, • analizir a vzroke, zaradi katerih je Balkanski polotok dobil vzdevek »sod smodnika«, • opr edeli in opiše temeljne značilnosti političnih sistemov 20. stoletja, • pojasni r azliko med demokratičnimi, diktatorskimi in totalitarnimi oblikami vladavine, • na vede največje politične prelome v 20. stoletju, • ob z emljevidu primerja Evropo in svet pred svetovnima vojnama in po koncu hladne vojne, • analizir a razliko med vojaškim in političnim reševanjem sporov, • razloži vzroke političnega povezovanja Evrope, • opr edeli in razlikuje temeljne značilnosti gospodarskih sistemov 20. in 21. stoletja, • pr imerja učinkovitost kapitalističnega in socialističnega gospodarskega modela, • ugota vlja vzroke za gospodarsko rast in krize, • opiše vzr oke za gospodarsko povezovanj Evrope, • na vede najpomembnejše zgodovinske odločitve Slovencev v 20. stoletju, • primerja nacionalni položaj Slovencev v Avstro-Ogrski, kraljevini Jugoslaviji, federativni Jugoslaviji in samostojni Sloveniji, • opiše gospodarsk i in kulturni razvoj Slovencev v 20. stoletju, • analizir a vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo, • opiše usta vno ureditev in življenje v Republiki Sloveniji, • razloži težnje Madžarov za utrditev demokratičnega reda, razrešitev nacionalnega vprašanja in ohranitev celovitosti državnega ozemlja, 31 • primerja politično, gospodarsko in kulturno življenje Madžarov pred in po podpisu trianonske pogodbe, • analizir a vlogo Madžarske med drugo svetovno vojno (različni pogledi), • opiše družbene , gospodarske in politične reforme v času destalinizacije, • opiše pot ek mirnega prehoda iz sovjetske diktature v demokratično družbo, • oc eni vključevanje Madžarske v evropsko integracijo, • p ojasni, kateri znanstveni dosežki so najpomembneje vplivali na življenjski slog ljudi v 20. stoletju, • primerja način raziskovanja nekoč, ko so bili raziskovalci samostojno delali v majhnih lastnih laboratorijih, in v 20. stoletju, ko je država spodbujala in financirala znanstveno delo, • primerja razliko med kulturnimi dobrinami, namenjenimi ozki eliti ljudi, in množično dostopnimi kulturnimi dobrinami, • p ojasni soodvisnost izobrazbene strukture prebivalstva in hitrejšega gospodarskega razvoja, • k ritično ovrednoti pretirano rabo okoljskih potencialov, • r azloži vzroke, ki so vplivali na spremenjene odnose v družini v 20. stoletju, • p ojasni prosti čas kot splošno dobrino v razvitem svetu in načine preživljanja prostega časa, • analizir a vplive družbenih okoliščin na vsakdanjik, • p ojasni posledice preseljevanj ljudi in pojavne oblike stikov med ljudmi različnih kulturnih navad, • opiše glavne značilnosti v ojn najnovejšega obdobja, • p ojasni vzroke sodobnih spopadov in posledice, • opiše no ve tehnologije, ki omogočajo vse večje uničenje, • r azloži vpliv sodobnih vojaških tehničnih iznajdb na življenje po vojni. 32 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetne povezave se lahko izvajajo na ravni vsebin ali na ravni poglabljanja procesnih znanj. Nekatere medpredmetne povezave so stalnica pri pouku zgodovine, spet druge se lahko še uveljavijo na novo. Priporoča se tudi sodelovanje učiteljev različnih predmetov pri načrtovanju ure zgodovine. Tako lahko na primer pri obravnavi reformacije uro popestri učitelj slovenskega je-zika, ki problem razloži še iz drugega zornega kota, učitelja pa uro pripravita in izvedeta skupaj. • Geografija: Tesnejše in časovno povezovanje z vsebinami predmeta geografija je še zlasti priporočljivo pri tistih zgodovinskih temah, ki zahtevajo dobro prostorsko orientacijo. Tudi sicer priporočamo, naj bo delo z zemljevidom ves čas prisotno pri temah, ki to zahtevajo (dežele starega Orienta, antični svet, Karantanija, velika geografska odkritja, obe svetovni vojni, deko-lonizacija, globalizacija …). • Slovenščina: Zgodovinska dejstva, pojave in procese pri pouku zgodovine ilustriramo tudi s poljudnoznanstvenimi pa tudi umetniški odlomki zgodovinske narave, saj poživljajo in osve-tljujejo zgodovinsko snov. Pouk zgodovine se pri obravnavi preteklih zgodovinskih dogodkov in tedanjih vrednot smiselno povezuje z vedenji, pridobljenimi pri slovenščini. • Madžarščina: Določene obravnavane dogodke in pojave iz madžarske zgodovine dopolnjuje-mo z ustreznimi odlomki in vsebinami iz madžarske književnosti, ki omogočajo celostno spoznavanje družbenega, kulturnega in socialnega razvoja madžarskega naroda v različnih zgodovinskih obdobjih. • Šolska knjižnica: Učitelj zgodovine naj določene vsebine izvede v povezavi s šolskim knjižničar-jem. Z izbranimi vsebinami knjižnično informacijskega znanja naj skupaj oblikujeta informacijsko pismenega učenca, ki bo sposoben pridobiti, izbrati, ovrednotiti, uporabiti in predstaviti in-formacije tako v knjižnici kot v informacijskih virih drugih institucij, npr. v arhivu, muzeju ipd. • Glasbena vzgoja: Pri obravnavi učnih tem o življenjskem vsakdanjiku in kulturnih dosežkih v zgodovinskih obdobjih se pouk zgodovine povezuje z glasbeno vzgojo. V določenih primerih lahko učitelj zgodovine uporabi pri uri glasbeno kuliso, torej glasbo iz določenega časovnega obdobja (npr.: pri baroku baročno glasbo) • Likovna vzgoja; tehnika in tehnologija: Pri projektnem delu in raznih dejavnostih (krožki, razi-skovalne naloge, druge šolske dejavnosti) je lahko tudi skupno načrtovanje izdelkov, vezanih na zgodovinsko tematiko (slika, risba, maketa ...). • Državljanska vzgoja in etika: Pri obravnavi številnih vsebin se ta predmet povezuje z zgodovino. Učitelj lahko z aktivnimi metodami (mini debatni format, igra vlog) poveže zgodovino in državljansko vzgojo in etiko. Pomembno je tudi, da zgodovina ter državljanska vzgoja in etika v povezavi učencem posredujeta pomembne vrednote z vidika vzgoje za demokratično drža-vljanstvo. 33 • Matematika in naravoslovni predmeti: tudi ti predmeti se lahko povezujejo z zgodovino. Za razumevanje časa in povezovanje dogodkov je nujna matematična predstavljivost (štetje let, npr.: pred našim štetjem), lahko pa se povezujeta tudi v konkretnih zgodovinskih primerih (npr.: Pitagora, Arhimed, Jurij Vega). Enako velja tudi za nekatere druge naravoslovne predmete (fizika, kemija, biologija). • Kulturna vzgoja oziroma oblikovanje človekove kulturne zavesti in izražanja spada med osre-dnje elemente vseživljenjskega učenja, saj pomembno prispeva h celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika. V učne vsebine, metode in tehnike pri različnih predmetih je treba vključiti tudi kulturnovzgojne elemente (kulturna vzgoja kot kroskurikularna tema). Učitelj naj z osebnim zgledom, navajanjem učencev na spremljanje kulturnih dejavnosti in s spodbudami za aktivno vključevanje prispeva k njihovemu osebnostnemu razvoju. Pomaga jim razvijati zmožnost kulturnega izražanja, razvija njihove bralne navade in jih usposablja za sprejemanje, razumevanje in uživanje oblik kulturnega izražanja in tradicij (medkulturno razumevanje). Učitelj z raznovrstnimi pristopi (motivacija, vsebine, metode in oblike dela) učence spodbuja h kritičnemu, zlasti pa ustvarjalnemu odnosu do kulture. Spodbuja naj tudi medkulturni dialog in pri mladih oblikuje čut za etično, estetsko in duhovno dimenzijo. 34 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učni načrt za zgodovino temelji na učnociljnem in procesnorazvojnem modelu, ki predvideva celosten koncept pouka. Pri tem modelu izhajamo iz učenčevega predznanja. Učencem morajo biti zagotovljene možnosti za izgrajevanje vseživljenjskega znanja, veščin in procesov ter (samo) preverjanje in (samo)ocenjevanje teh znanj v skladu z zakonskimi določili. Pri učencih s posebnimi potrebami mora učitelj zagotoviti ustrezne pogoje dela (z upoštevanjem ustreznih prilagoditev iz učnega načrta za zgodovino, individualiziranega programa učenca in Navodil za delo z učenci s posebnimi potrebami − Zavod RS za šolstvo, 2003), v letni pripravi opredeli tiste cilje in znanja, ki jih bo učenec s svojimi specifičnimi zmožnostmi lahko dosegel. Ker učni načrt predvideva obvezne in izbirne teme, predlagamo, da učitelj teme izbira predvsem na podlagi interesa učencev. Predlagamo, da poskuša učitelj v primeru, ko poučuje v več paralelkah, v različnih paralelkah izbrati različne izbirne teme. Učni cilji in vsebine so zaradi logične nadgradnje v učnem načrtu razporejeni kronološko progresivno, vendar lahko učitelj pri aktualnih temah upošteva bolj monografski način, kar pomeni, da izbrano temo ali problem obdela celostno. Pri tem je pomembno, da so zgodovinska spoznanja aktualizirana, saj s tem učence usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta. Opozoriti je treba, da so učni cilji zapisani nekoliko bolj splošno, konkretne operativne cilje pa učitelj zasnuje sam na podlagi učnih ciljev. Prav tako je pri branju učnega načrta treba opozoriti, da učne vsebine ne pomenijo vsaka zase ene učne enote, ampak je presoja o tem, koliko učnih vsebin tvori eno učno enoto, v domeni učitelja in njegove strokovne avtonomije. Učitelj v procesu učenja in poučevanja v skladu s sodobnimi smernicami v razredu nastopa kot mentor, svetovalec in vodnik učencem. Učencem svetuje in jih usmerja pri njihovem samostojnem delu. Učenci naj imajo možnost rezultate svojega dela predstaviti na njim lasten način, s čimer učitelj spodbuja aktivno vlogo učencev v razredu in njihovo zanimanje za zgodovino. Struktura posodobljenega učnega načrta za zgodovino omogoča učitelju uporabo raznovrstnih aktivnih učnih oblik in metod v skladu s sodobnimi didaktičnometodičnimi priporočili. Pri tem učitelj upošteva tudi individualne razlike med učenci. Učitelj učence s sodobnimi učnimi metodami in pristopi (projektno delo, raziskovalno delo, te-rensko delo, učenje z odkrivanjem, sodelovalno učenje, igra vlog in simulacije …) usmerja k samostojnemu delu v interakciji z drugimi učenci. Raznovrstne učne metode učence motivirajo in jih uvajajo v samostojno delo z viri (pisnimi, slikovnimi, ustnimi in IKT). Pri pouku naj se spodbuja 35 tudi uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za sodobni pouk zgodovine je izrednega pomena tudi sodelovanje z drugimi institucijami, po-vezanimi z zgodovino in kulturno dediščino (na primer muzeji, arhivi, knjižnicami itd.), saj ob tem učenci razvijajo spretnosti pridobivanje novih informacij ter razvijajo odnos do ohranjanja in vrednotenja kulturne dediščine. Pouk zgodovine poteka v slovenskem in madžarskem jeziku. Obravnava učnih vsebin poteka v slovenskem jeziku, utrjevanje, povzetki in uporaba temeljne zgodovinske terminologije pa v slovenskem in madžarskem jeziku. Obravnava učnih vsebin iz madžarske zgodovine poteka v madžarskem jeziku, poglabljanje, utrjevanje in povzetek le-teh pa v obeh jezikih. 36 7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV Pri preverjanju in ocenjevanju znanja mora učitelj opredeliti jasne cilje in merila, ki jih oblikuje glede na pričakovane dosežke. V skladu z zakonskimi določili in spoznanji sodobne didaktike učitelj uporablja raznovrstne oblike preverjanja in ocenjevanja. Pri tem pri učencih spodbuja ob- čutek, da je rezultat uspešnosti le del njegovega prizadevanja v procesu vseživljenjskega učenja. Učitelj naj spodbuja učenke in učence k samostojnemu delu in tudi k raziskovalni dejavnosti, rezultat takega dela so lahko plakati, referati, samostojni nastopi ipd. Predvsem pa naj bo pri vre-dnotenju dosežkov pozoren na: • zmo žnost sporočanja informacij, • sposobnost časo vnih in prostorskih zgodovinskih predstav, • razvijanje zgodovinskega mišljenja. Učitelj naj učencem ponudi priložnosti, da sami preverijo svoje znanje in da dobijo ustrezno povratno informacijo o svojem znanju. Učitelji naj preverjajo in ocenjujejo tista znanja, spretnosti in veščine, ki spadajo k obveznemu delu učnega načrta (obvezne teme) ter znanja, ki so jih obrav-navali pri izbirnem delu učnega načrta (izbirne teme). Tudi izbrane izbirne teme učitelj preverja in ocenjuje. Pri učencih s posebnimi potrebami je zelo pomembno individualno vrednotenje (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju), kjer učitelj spoštuje osebnostno integriteto, zmožnosti in različnost med učenci. 37 04/07/"j0-" 9 789612 348045