XHE OLDEST
AND MOST, POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA,

AMERIKANSK1 SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
\ ' 4
G—lot Za wr| |a Mrod — z« Ipravico in reuilc« — od boj4 !• Baufll
GEXSILO 5LOV KATOE. DEEAVSTVA M AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU«
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO,
L E družbe sv« mohorja k chicagi
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
Štev. (No.) 219.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. NOVEMBRA — THURSDAY. NOVEMBER, 11, 1926.
LETNIK XXXV
V DRŽAVI KANSAS IMAJO VLAKI VELIKE ZAMUDE RADI SNEŽNIH ŽAMETOV. — V MANITOBA JE 6 STOP. POD NIČLO. — FARMARJI NA SEVERO-ZA-PADU ZADOVOLJNI Z VREMENOM.
Začela se je pravcata zima, sneg in mrzla burja sta v Chi-cagi potisnila živo srebro do 24 stop, nad ničlo. Pa ni le Chicago v mrzlem objemu, temveč tudi druga mesta. V Manitoba je bilo v ?redo zjutraj 6' stopinj pod ničlo. Milwaukee je imelo že v torek do pet palcev snega.
Plovba po velikih jezerih je bila v torek in po noči od torka na sredo zelo težavrta. Brila je mrzla burja. Zapadno in severno od Chicago je bilo zelo mrzlo. Severno-zapadno v državi Iowa je kazal toplomer v torek dopoldne 15 nad ničlo.
Mrzel val je prišel iz Kanade preko Montane in Dakote. Občutili so ga tudi v Nebraski
MUSSOLINI SE HLINI FRANCIJI.
STRAH POŠTNIH ROPARJEV.
Italijanski diktator poslal poslanika k Briandu, da bi pomiril razburjene duhove. — Italija želi, da bi se zadeva v miru poravnala.
Pariz, Francija. — Kdor pozna Italijana, ta ve, da je zahrbten, spletkar, ki se ne sramuje za dosego svojih namenov poslužiti se najbolj zlobnih sredstev. To tudi dokazuje afera polkovnika Ricciotti Ga-ribaldi-ja, ki je v Franciji i-gral vlogo italijanskega repu-
. Tr	,...,,•( blikanca in fašistovskega na-
m Kanaasu, kjer je silna burja| sprotnika> v resnici je bil le
Povzročila precejšno škodo. | fašistovski tajni t in Mus.
Zapadno in južno v državi olinijev podrepnik>
Kansas je padlo do tri palce( ^
snega. Vlaki so imeli velike'
zamude. V Mineola, Kans., staj ^Vsteltranke vpade 1 grenila zametena v snegu dva( bfin Jadikujejo
in prosijo
aretacijo Garibaldija, je I Mussoliniju in voditeljem fa-
transkontinentalna vlaka Rock
Francijo naj se ne razburja in
Ti , , y 1 o, v . ■, .. irraucijo naj se: s land družbe. Snezm plug; so zadeVQ poravna <mirnim po.
bih poslani tja, s katerimi so ^ Gotovo ^ , ne bo(iQ
, , ' di tega prekinjeni prijateljski Farmarji na severo-zdpadu	----„ j,*«,,«,-
so s tem vremenom zelo zadovoljni, ker bo veliko koristil ozimni pšenici. V državi Texas se pa bojijo, da jim bo zgodnja zima škodovala na bombažu. N
MELLONOV PROGRAM.
Glede na to, da je bilo že mnogo poštnih vlakov napa denih in oropanih, je vlada nastavila v poštne vlake vojaško stražo. Na sliki vidimo stražo in poštne uslužbence pri delu. V sredi je slika poveljnika Brig. Gen. Logana Felanda.
Iz Jugoslavije
NA
SLOV. ŠTAJERSKEM SE UE TRGATEV SLABO OBNESLA. — KO BI NE BILO UGODNEGA VREMENA V SEPTEMBRU, BI GROZDJE SPLOH NE BILO DOZORELO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
VELIKA TATVINA DR A-GULJEV.
Zakladničarski tajnik izdal novi program za znižanje dohodninskega davka. — Mellon veliko govori o prosperi-teti.
Washington, D. c. — Novi Program zakladnioarskega tajska Mellona, katerega je potrdil predsednik Coolidge, u-ključuje 12 in pol odstotno znižanje . dohodninskih davkov Posameznikov in koroporacij °d tekočega leta. Po govern Načrtu, bo davkoplačevalec ^arca 1927 zračunal koliko
odnošaji med obema državama, a pečat sramote bo pa le nosila fašistovska Italija pred svetom.
Poslanik Avezzana, je po naročilu premierja Mussolini-ja, posetil zunanjega ministra Brianda v Parizu, dovoljeno mu je bilo pa le pol ure za razgovor. Francija je namreč protestirala radi napada Italijanov na francoski konzulat v Vintimiglia, pa tudi radi Gari-baldove afere.
Sig. Avezzana je izrazil željo za prijateljsko spravo zadeve, ki je razburila francosko ljudstvo. Francija si ne želi sovraštva svojih sosedov, temveč le prijatelstva. Zato pa je konferenca med Avezzana-jem in Bri^nd-om dobro izpadla, namreč, da bo Briand kar je v njegovi moči, deloval na to, da [se zadeva poravna mirnim potom.
Mussolini bi pa rad, da bi se zadeva Garibaldija potlačila
Iz rezidence milijonarja so neznani tatovi odnesli raznega nakitja v vrednosti tri sto tisoč dolarjev.
New York, N. Y. — Myron C. Taylor, 16' East 70. cesta, je naznanil policiji veliko tatvino raznega kinča, katerega ceni na $300,000. Tatvina je bila izvršena že 4. novembra, kar pa je ostalo javnosti prikrito do pondeljka. Med ukradenimi predmeti je tudi zavratnica, ki je vredna $175,000.
Zavratnico, kakor tudi dru gi kinč, ki je bil ukraden, je imela Mrs. Taylor na sebi pri predstavi v operi 1. novembra. Prišedša domu, je položila.vse skupaj na malo polico v njeni
KRIŽEM SVETA.
—	Buenos, Aires, Argentina. — Glavno mesto Argentine je na glasu, da izmed vseh mest na gvetu, porabi največ mesa. Tukaj pride povprečno na osebo letno 310 funtov mesa.
—	New York, N. Y. — Maurice Schwartz, ki je leta 1900 prispel v Ameriko brez denarja, je v temu času toliko napredoval, da je sedaj
OBLETNICA NEMŠKE REPUBLIKE.
Vinska trgatev.
Brežice. Trgatev po vinogradih v brežiškem okraju je končana. V teh krajih je namreč od nekdaj navada, tudi v najboljših vinskih letinah in ob času najlepšega jesenskega vremena, da vinogradniki najprej na celem Slov. Štajerskem potrgajo grozdje in seve veliko prezgodaj. Letošnja trgatev je vse posestnike vinogradov v zgoraj omenjenih krajih razočarala in, to žalibog v slabem smislu. Pričakovali'smo, da bomo dobili polovico lanskega pridelka, dobili smo pa po večini eno tretjino, nekateri celo eno četrtino in" še manj. Polovica vsakega grozda je bila suha, kar se pred trgatvijo ni opazilo. Pač pa bo letošnji pridelek nekoliko slajši od lanskega. Če bi ne bilo tako ugodnega vremena v septembru, bi letos grozdje sploh ne dozore-
letih brez sicer običajnega petja, ukanja in streljanja. — Nekaj starega vina je še v našem okraju na prodaj. Nekaj pai--tij se je nedavno prodalo po 7 dinarjev liter.
Haloze. Glede letošnjega vinskega pridelka so se Haloze odrezale zelo slabo in je toraj zadnji up tudi v dobrih letinah ubogih Haložanov s . skrajno notranjo svo- slabo trgatvija splaval po vodi.
Pa vendar vino ni neobhodno
našalec kruha na Sladki vrh iz tukajšnje pekarije Flucher je dne 12. m. m. ponoči utonil v nekem tukajšnjem ribniku. Našli so ga šele šest dni pozneje. Njegov koš in obuvalo je ležalo poleg ribnika. Slučaj je precej zamotan. Samomor je popolnoma izključen. Sedaj se ne more vedeti, ali je zločin ali nesreča. Vtopljenec zapušča ženo in nepreskrbljene otroke.
Monarhisti-ignorirali obletnico)10- Trgatev se je vršila/v toplih republike, zahtevajo monar- ter mirnih dneh; a po dolgih hijo. — Večina listov niti ne omenja obletnice.
Berlin, Nemčija. — Nemčijo je našlo osmo leto od kar je postala republika, na takem odprl1 stališču kot je bila, kar se.tiče gledališče, ki ga stane 1 mili- j vprašanja monarhije. Večina jon dolarjev. Prva leta je delal listov je obletnico ignoriralo, Maurice v Ameriki za 8 dolar- le Vorwaerts, je posvetil dolgi jev tedensko.	(članek, v katerem naziva nem-
— New York, N. Y. — Zrač-j ško revolucijo na flotila prohibicijskih agen-,bodo Nemčije." tov obstoji iz treh letal, ki so Povodom obletnice so zopet opremljeni s strojnicami. Služ- pokazali Nemci, da si še ved-bo začnejo takoj in bodo "oči" : no želijo nazaj tistih časov, v obrežne straže.	j katerih je vladal "kajzar." .V
-—Buenos, Aires, Argentina. • Kreuz Zeitung je napisal ge-(nejši sloji nimajo krompirja, — Od tukaj prihaja poročilo, | neral von Cramon članek, v, ki je ravno za Haloze vsakda-spalni sobi. Drugo jutro je pa j da je v provinci Mendoza, ki je | katerem pravi: "Monarhija se nji kruh. Po celih Halozah je služkinja vse dragocenosti središče vinogradnikov v Ar- j mora iri se tudi bo povrnila." j ilo1
Prva železna hiša v Zagrebu.
Osješka livarna in tovarna strojev je te dni postavila na Pantovčaku v Zagrebu prvo svojo železno hišo po Forster-jevemu patentu. Vila ima šest sob in vse postranske prostore, centralno kurjavo, vodovod in električno razsvetljavo ter stane do 210,000 brez zemljišča. Hiša je varna pred ognjem in odporna proti mrazu in vročini, ker je heraklit v stenah slab prevodnik toplota. Na videz je kakor zidana hiša. Tovarna izdeluje tudi delavske hjšice za 46,000 dinarjev; hiša z dvema sobama stane 55,000 dinarjev.
--o-
1 Iz Metlike.
Trgatev je končana. Vinogradniki so bili letos še dosti poslušni postavam in so brali en teden po "sv. Miholi," kar je častna izjema za Belo krajino. Zato pa tudi ne bomo
, ,	„. .. . v imeli kislice, kakor se po-
potrebno za prezivaljanje, pac,__1 •
j • v , xi • -v • smehujejo sedaj našemu vinu,
in nnvriam ViialnuL'n inmcario
pa navdaja haloške viničarje in manjše posestnike strah: kaj bo na zimo, ker že sedaj rev-
lI1ia za leto 1926 plačati po se-danji postavi, nato pa bo lah- in bi se na italijanski način pred ko odštel odstotke, navedene javnostjo vse zakrilo. Ta želja na programu, ako bo sprejet v se pa Mussoliniju ne bo spol-kongresu.	|nila-
Mellon pravi, da je prospe-( Rim, Italija. —Sig. Farinac-Hteta, ki vlada v deželi pripa-| ci je predložil parlamentu ^ogla do tega, da se lahko predlog, naj se Avantiste, ponižajo davki. Za permanent- slance, ki so nasprotni režimu, 110 znižanje davkov pa še ni izključi in vzame njihove prodaš zrel, tako pravi Mellon.' store v zbornici, na podlagi t<> Zatrjuje tudi, da bo v fiskal- ga, ker se ne vdeležujejo zboro-letu 1927 velik prebitek, vanj. Med te spadajo socijali-
_o_,	' sti, republikanci in katoliški
^'VINSKA KUGA V PERZIJI, j unionisti.
Teheran, Perzija. — Perzij-| vlada je naprosila vlado v, ^ashingtonu, naj ji pomagaj Streti živinska kugo, ki raz-
spravila v malo skrinjico, ka- gentini, slana pomorila ves pri-kor običajno in odnesla v dru- delek grozdja. 100 tisoč ^krov go sobo, katero je zaklenila. , vinogradov je popolnoma uni-Ko pa se je drugi dan služ- čenih. Škoda je ogromna, ljud-kinja vrnila v sobo, je našla stvo obupaiio, ker njih glavni odprta vrata in ključ v mali vir dohodkov je bil v pridelo-sobici, kamor je zaklenila dra- vanju vina. gocenosti. Takoj se prestraši1 ^ — Antwerp, Belgija. — in pogleda v sobico, a skrinjice Švedska princezinja Astrida, ni več našla.
Mr. Taylor je velik bogataš in ravnatelj raznih bank, pt>-leg tega je tudi pri več drugih podjetjih predsednik.
-o--'
fašisti napadli poslop-ti;
ilovnata zemlja in je ob letoš-Eden izmed najbolj patri o-j njih nalivih že v zemlji segnil tičnJh listov v Nemčiji — skoraj ves krompir. Za zimo se Deutshe Zeitung, je opisoval v. preskrbeti z od drugod kup-enerrt izmed svojih člankov se- ljenim krompirjem, tega sred-jo pruskega bunda v Potsdam,' nji in revnejši Haložan ne mo-začel je s pesmico: "Z Bogom1 reta letos, ker nista pridelala za kralja in domovino."	nič v goricah, ki so skoro edini
Stari konservativci in monar- denarni viri Haložanov. 2e na histi imajo še vedno največjo jesen so prodali po Halozah ki je poročila belgijskega pre-1 besedo .v raznih oddelkih ad-)P0 slepih cenah svinje, ker jih i ,-----_ T 1J- -- ministracije.
KRVAVE VOLITVE V MEKSIKI.
stolonaslednika Leopolda, je bila od belgijskega ljudstva navdušeno pozdravljena, ko je prišla v deželo, kjer bo bodoča kraljica.
—	Quebec. — Drugič v teku štirih let, je baziliko sv. Ane ogenj uničil. Sedanje poslopje je bilo leseno in je nadimesto-valo svetišče, ki je zgorelo pred štirimi leti.
—	Oakville, Ont. — Tukaj je umrla Mrs. Catherine Coventry ,stara 104 leta, zapušča
| Mexico City, Meksika. — Sai'a po deželi kjer je pogini- Semkaj so prišla poročila iz lo že veliko glav živine. Polje-! raznih krajev republike, kjer Oljsko ministrstvo prosi za so se vršile volitve, ki pa niso sPecijaliste za živinske bolez- razveseljiva. V državi Mexico
je prišlo sedem oseb ob življenje in mnogo je bilo ranjenih. V Tampico so se tudi volivci pretepali, dva moška sta bila ubita in šest jih je bilo ranjenih. V Tabasco je bil eden mrtev in 22 ranjenih.
j Kewaunee, 111. — Mrs. S.
Law, iz Tiskilwa, 111., se na-n5a v bolnišnici v kritičnem 5*»Jtt, ko jO J6 njen osemletni
nn
2 po neprevidnosti ustrelil-Ravniki mmajo veliko Ja> da bi okrevala.
up*-
• ja Tirolskih listov.
Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo, da so podivjani fašisti napadli na južnem Tirolskem poslopja kjer se tiskajo nemški listi. Napadli so tudi na več krajih zborovalce na društvenih sejah. Tudi v krajih kjer prebivajo Slovenci, še živečo sestro, staro 100 let. to je na Goriškem, so vprizo-'Oče je umrl v starosti 110 let, rili več napadov na javne loka-j brat pa je dosegel starost 102 le Slovencev in Hrvatov.	j leti.
— New York, N. Y. — V Jolson gledališču na 59. cesti in 7. ave. se bodo kazali filnti od evharističnega kongresa, ki se je vršil junija meseca v Chicago. Za male cente bo lahko vsakdo videl eno izmed največ
TRI DRUŽINE ZAJETE V OGNJU; REŠENE.
Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v tri nadstropnem po-'kdaVne! slopju na 1554 West Roosevelt, rd. V tretjem nadstropju so bile tri družine zajete od pla-( menov, gasilci so že onemogle od dimu odnesli na varno, in jih rešili gotove smrti. Kako je ogenj nastal ni znano. Pravijo, da je nekdo-slišal v prvem nadstropju kjer je bil "pool room
sicer na zimo ne bi mogli s čim prerediti. Za Haloze se bo morala začeti prehranjevalna akcija, ker sicer bodo letošnjo* zimo in spomlad ti re-. veži stradali, kakor .že bogzna
Slov.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC
TRGOVEC OBDOLŽEN MNO-GOŽENŠTVA.
Chicago, tli. — Aretirali so trgovca Eugene McCarty-ja, na podlagi obdolžbe, mnogožeh-stva. Imel je dve ženi, s katerima je bil poročen, živel je pa z neko 17 letno deklico.
Novice od Sv. Jakoba goricah.
Trgatev je po večini končana. Pridelek je za dobri dve tretjini manjši od lanskega letanje pa zato dVe do tri stopinje boljši. Žalostno je pa to,
eksplozijo. Kmalu na to da, kuPci,	^te. cene,
je bilo že vse v plamenu. Ga- kakor. v lanskem letu- Ne do" silci so bili takoj na licu me-^0 sicer vehko' a tuintam le sta. Ena skupina gasilcev si je Uudje morajo dati, ker so v
prizadevala dobiti ogenj pod ^ za denar- Tlsto mal° vina-kontrolo, da se ni razširil na,kar &	let°s dobijo, na
sosedno poslopje, druga sku- v8ak nafiin mora imeti bolJŠe pina je pa reševala stanovalce. CG«e. sicer nas bode obdelova-Panika je bila velika, ženske ^ vinogradov samo spravilo in otroci «0 jokali in vpili, da v še hujšo gospodarsko stisko.
amprak dobro "robo." Res -je pa, da se je mnogo manj dobilo, kot so pričakovali. Vreme je bilo zelo ugodno ob trgatvi. Tako Bog vse nadomesti, kar je spomladi in poleti zamudil. Da je novo vino dobro, kaže veselo petje, ki se dan in noč razlega po vinskih goricah i^ zidanic.
Pretep. Dasi so naši ljudje zelo miroljubni, vendar se dobe tudi kaki sitneži, ki iščejo in potem tudi najdejo. Tako je 17. okt. zvečer dobil naš "ško-fiček" med pleča z nožem, kar je iskal.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ......................$ 9.45
1,000 Din ...............:.„...$ 18.60
2,500 Din .....................$ 46.25
5,000 Din ......................$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 200 500 1000
lir ......'.__________________$ 4.75
lir -....................$ 9.20
lir ......................—$22.00
lir ...........................$43.00
jih katoliških manifestacij na je bilo groza. Gasilci so vse re-i— V kolikor toliko veselih
svetu. Filmi se bodo kazali vsaki dan skori dva tedna,
šili. Škoda povzročena po og-dneh trgatve se je zgodil žalo-pju je velika.	sten smrtni slučaj. Znani pre-
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & CESAR"! 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
—......-^W—WWIiMi
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list L,U1 t Ameriki.
Uitanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raznn nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III,
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto____________
Za pol leta
_..$5.00
_ 2:50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________6.00
Za pol leta _________________________3.00
The fir«t and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
2.50
Subscription!:
•or one year -...............................$5.00
ror half a year-----------—
Chicago, Canada and Europe:
For one year-----------— 6-00
For half a year------------3.00
grob pri grobu, križ pri križu. Ameriška zvezdnata zastava Ikveni odborniki župniku izro-plapola na pokopališču in priča Evropi in svetu o svojih žrtvah )čali "dolarski vrček?" Koliko v svetovni vojni. Dalje so še štiri manjša ameriška vojaška'je kedaj opazovalec vrgel sam
pokopališča v Franciji. Na deset in desettisoč je teh ameriških vojaških grobov. Preveč jih! Življenje so dali mladi ljudje in čemu — ko ni svet nič boljši kot je bil.
Danes, 11. novembra, ko slavimo osmo obletnico premirja, je prav, če se spomnimo onih, ki so padli za domovino. Spo-minjajmo se v vroči molitvi vseh, tudi onih, katerih grobovi niso znani.
v ta "dolarski vrček?" Ako je bil opazovalec sam že na trdnem ali pa že pri koritu, ali ve povedati, pred kolikimi leti sta ona dva delavca, ki jih imenuje v dopisu, dobila zelo dobro jdelo in dobro plačo okoli Boži-
svoto oskrbo oltarja in cerkvenih potrebščin sploh. Kako priljubljeni so taki večeri našim Slovencem, se je zlasti pokazalo tisti večer, ko je bila taka prireditev v dvorani Kolumbovih vitezov. Sicer je bil delavnik, pa se je nabralo toliko u-deležencev, da se je vsak kar začudil, ko je stopil v dvorano.
M30S
Slava našim junakom! Ameriki!
Slava tudi domovini, svobodni ča v So. Chicago? "Vestni" o- Že od vsega začetka smo bili
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka "dopoldne.—-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust pKčan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.__________
Dan premirja.
pazovalec, odgovori v imenu svojih tovarišev: Kedaj bo prav? Če vas poročevalec hvali, ni prav, če vas poročevalec 'benčka.
polni poguma, pogled na tako množico nam je pa skoraj vsa-dil na naše glave malo gre-
Danes, 11. novembra slavi Amerika spomin, ko se je pred osmimi leti podpisalo na bojnem polju med zavezniki in Nemci premirje. To je bil prvi korak, na kar so se začela mirovna pogajanja, ki so se zaključila pri zeleni mizi v Versailles, kakor znano.
Danes, po osmih letih, ko narodi in države slave ta dan, ki je faktično prinesel svetu prekinjenje velike svetovne vojske, so razmere sicer drugačneje, a ne mnogo boljše kot tedaj.
Kakšno navdušenje je nastalo, ko so brzojavi naznanili svetu, da je podpisano premifje! Ob 11. uri dopoldne je to bilo. Kdo se ne spominja, kako je vse vriskalo, kako je vse poskakovalo. Dolga štiri leta in pol je človeštvo težila najstrašnejša vojna do tedaj" ki je razjedla človeku dušo in vsako misel za vse lepo in dobro. 11. november 1918 je rešil človeštvo tega strašnega vojnega pekla. Zasijalo je narodom soince miru. Posebna domišljija je objela narode in govorila o srečni bodočnosti, kako lepo bo zopet živeti in delati v miru. Vojaki, do tedaj vsi razdivjani, so začeli gledati v sebi zopet človeka, vračajoč z bojnih poljan so padali v objeme svojih dragih domačih. Poganjalo je novo življenje, saj hudo je bilo dovolj. Kar je človeška družba zgradila v dolgem stoletju, je vojna podrla v štirih letih. Družba se je znašla na razvalinah, razbita v duši in srcu, nezmožna za vsako resno ustvarjajoče delo.
Ljudje so postajali po vojni doma od dne do dne bolj nezadovoljni. In kako ne bodo! Preje so sedeli pred vojno v kolikor toliki udobnosti, a po vojni je vse uničeno. To kar so f
prej narodi zgradili v stoletju in več, je bilo zdaj razbito. In skrivaj
da ne bomo z njim samo zado-
"SIN" V CHICAGI.
Chicago, 111.
Kakor slišimo, se nam obeta, da bo prihodnja nedelja zopet velik zabavni dan za našo naselbino. Prav je tako, saj smo potrebni • razvedrila. Kdor se šest dni trudi in skrbi, pač po vseh obstoječih postavah zasluži, da sedmi dan pozabi na vse težave in se''prav od srca zabava. In za ta oddih znajo izvrstno poskrbeti naša društva. Ni je skoraj nedelje, da bi ne bilo v našem zbirališču, v naši šolski dvorani, kake vesela posebnosti. Preteklo nedeljo so zakrivila naša združena prekmurska društva, da smo raztrgali za par goldinarjev podplatov, ko smo se morali vrteti celo popoldne in celi večer, prihodnjo nedeljo pa zopet ne bomo smeli ostati doma. Zdaj pa nas bo "tritalo" žensko društvo sv. Terezije D.S.D. Naše dične in mične "ladies", nas torej vabijo. Povejte mi za božjo voljo, ali je kdo tako mrzel, da bi se na žensko vabilo ne odzval, j In ne vabijo zastonj. Na sestavljajo program,
SO.-CHICAŠKI POROČEVALEC SE JE OGLASIL.
So. Chicago, 111.
Špela iz So. Chicage pogreša v, Am. Slovencu dopisov iz So. Chicage. Prešmentano! — Poročevalec še sam ni znal, da bo s svojim nameravanim molkom dobro zadel. Prav, zelo prav je tako. Poročevalec potrebuje v dopisovanju pomoči Glej jo, glej! Ni dovolj, da od časa do časa številni iščejo
graja, ni prav. Kedaj bo prav?
Opazovalec, čuj!
Revežem pomagaj! Revež tud' tvoj je brat. Ali si ti, brat?
Sedaj naj skrbni in resnicoljubni opazovalec sprejme še par potrebnih opominov.
Znano je sedaj, zakaj se v So. Chicago tako malo prise-ljujejo. Zato, ker je preveč ne-voščljivosti za vsak cent, kaj šele za luksuzen avto!
Mene sicer n^ briga, — piše opazovalec v imenovanem do-
Pravili so nam, da bomo naleteli na mnogo hudega nasprotovanja, če se lotimo ustanavljanja nove slovenske fare v Detroitu. Kdko se je ta napoved obnesla?
Res se je pojavilo-nekaj rojakov ali celo rojakinj — v celoti menda ravno trije — ki se potegujejo za čast, biti naši nasprotniki. Za enkrat te časti še niso dosegli, pač je pa videti, da precej resno kandidirajo za-
Piše: Kajtimar.
so.-chicaškega poročevalca, se-, zovalca> se je smejal taki godli !didature med vsemi Slovenci daj se je oglasila ceio -n mešanici ter poroglj-ivo pri_ betroitu razvedele.
je
nova dopisovalka vsled molča nja poročevalčevega. Dobro, dobro!
Da bodo cenjeni čitatelji Am. Slovenca na jasnem in da radovedni Špeli odgovorim, kar naravnost povem, zakaj sem molčal skoraj dva meseca.
Morda je naša vrla Špela nervozna,
pomnil: Ta dopisnikar je pa tudi tak, kot zamujeni vlak.
Poročevalec.
-o-
KAKO GRE NAŠIM ROJAKOM V DETROITU.
Detroit, Mich. Zopet par besed iz naš"e, na-
_ iselbine. V ospredju vsega zani-nestrpna in Ziaven |manja med tukajšnjimi gloven_
Zavrtnikov očka jako modrujejo zadnje čase. V eneni članku trdijo, da Cerkev ni sposobna rešiti socijalnega problema. Zavrtnik je menda precej slep, sicer bi videl delo Cerkve ravno na socijalneni polju. Kdo je vedno branil slabe pred močnimi, kdo skrbel za sirote, reveže? Koliko sirotišnic, koliko sličnih zavodov je že postavila Cerkev! Zavrtnik naj nam pokaže, koliko so jih ■ postavili socijalisti! Če so kedaj kaj "nakolektalai" (evo milijonski fond,) so ga po njihovem "gospodarskem" načelu
razdelili med seboj . . .
* *
V listu od srede, 27. oktobra kvasa j o Zavrtnikov Joža, da "Jednota jamči svojim članom osebno svobodo verskega, fil°" «ofičnega, etičnega in politič-
- Verjamemo, da jamčijo pipčarji versko svobodo mohamedanceni) ipravoslavnih, protestantom, Ži-!dom, ki jih imajo med seboji
m j ,	,	'kot "versko svobodo" pa sma-
Toda zastonj se trudijo, pro- L .	v	, •„
, /s ,. v.,	, itrajo glede katoličanov, da iz-
padli bodo. Času naših nasprot- I,. . , , .. . .
u i i tak livajo vedno polne gohde lazi> mkov ne bodo dosegli. Ah ve- i , , . . , . . .. r, , , . .obrekovanj, najpodlejsih za-ste, zakaj ne? Zato ne, ker je I	. . 'J .
, , , ,	, sramovanj na katoličane in vse.
za nasprotstvo treba vedno ■:, . . , ....	„ ,
. kar je katoliško . . . ZavrtniK. dveh. Dokler se samo na eni ,, , ,	. „ , , j
, . , v . , , .. . , . iMolek, pa verska Svoboda, strani skusajo delati rtasprotm-
njo. Ti vrli kandidatje pošljejo pisu. — Ako te ne briga, čemu od časa do časa poročilo o svoji ponujaš javnosti svojo godlo? kandidaturi v širni svet potom Molči, pa je.	[nekih listov, med tablicami raz-
Naposled naj celemu dopisu nih kandidatov o priliki zadnje j v št. 213. sledi pripomba: Ko Jvolilne kampanje pa njihovih |nega ^pričanja.
. •!	. „ 1	.	...	, ,	.mpmn nn lamnin
je bil porocevalec A. S. opo- imen nismo opazili. Kljub temu i zorjen na omenjeni dopis opa- pa sodimo, da so se te tri kan-
blagostanje v družbi med narodi se ne upostavi v par dneh, temveč vzame sila časa, vzame desetletja in celo stoletje. In ,voljni, ampak gotovo celo pre-tako imamo dandanes po vsem svetu mase, ki se jeze nad via- senečem. Poleg druge zabave, de, nad državne zbornice itd. ter te dolžijo vzrokov, da je po ,kl Pa ostanf za državah tako slabo to kar se je tekom dolgih
šfe pozabijiva, zato jo sponi' nim nazaj, da je Prosveta v št. 213. z dne 11. septembra prinesla nek dopis, prav za prav neko godlo po dveh mesecih, da poročevalec iz So. Chicage ni pravilno poročal o izletu v Hesperio, Mich.
Ker se je počasni opazovalec zglasil šele po dveh mesecih, je poročevalec A. S. čakal
»rnice itd. ter te dolzijo vzrokov, da je po v«-
Kar pa ni. Ko bi se le vsak zavedel, da	nost> nam bo naš Dramatični
lolgih štirih let in pol podrlo s topovi, tor-	klub vprizoril Ganglovo igro
. ...j..-..: .....X.-—	—	"Sin." Igra Sin! Kdo izmed
pedi in drugim merilnim in r.azdejajočim orožjem, da se ne
da zgraditi nazaj kar Čez noč. Ko bi mesto zabavljanja vza- starejših tukajšnjih naselm-jemno delali in znali potrpeti, pa bi bilo že mnogo popravlje- |kov se ie ne spominja, dasi -je nega, kar je uničila svetovna vojna.	.preteklo že okrog 15 let, odkar
Kakor vse zgleda, ni zadnja svetovna vojna narodov in ,»mo Vldeh ™ chicaškem o-dhžav prav nič spametovala. Isto'pot hodijo kot prej. na^ru? Komu niso še v živem isti način se sklepajo in kujejo razne pogodbe in pakti. Na spominu vsi tisti v srce segajo-isti način se kujejo intrige za diplomatičnimi kulisami kot či prizori, ki ho ga pretresli v prej. Zopet hiti vse za mamonom. Zopet tekmuje vse in ,dn0 duše. Kdo si ni tedaj že-meče polena pod noge drugim na svetovnem trgu. Posledice ('a zopet in zopet ne pa bodo, da tisti, ki bodo gospodarsko zapostavljeni, se bodo ogledal te žaloigre iz življenja primorani za svoj obstoj dvigniti in na novo bodo zagrmeli to- "aSfiira nar0fla? Takft KaTnnm-povi, na novo bodo "po zraku ropotali bojni zrakoplovi ter raz- < bijali mesta in morili ljudi. Kako nezmiselna je bila misel, to se vidi šele zdaj, ko se je govorilo o trajnem miru. Kaj takega je sploh nemogoče, dokler bo na svetu vladala med narodi tekma za gospodarski obstoj, kakor se to dogaja odkar obstoji' družba. Je mogoč trajen mir, a to samo pod enim pogojem, družba se mora temeljito prenoviti na znotraj in to na principih samo enega nauka, ki je pa Kristusov in govori vsem ljudem: ljubite se med seboj! Posameznikom pa: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. — Tega nauka družba pa ne mara. Ljubša ji .je družba sovraštva, kakor družba ljubezni in miru. Zato je pa mir nemogoč. Sedanji mir je samo priprava še za strašnejšo vojno . . . Taka je slika razmer današnje družbe.
Res je, vesel je bil dan 11. november 1918. Ali je pa to zadnji premimi dan? Ne. Še veliko jih bo kot izgleda. Dal . Bog, da bi se motili!
Tudi Amerika je doprinesla v zadnji svetovni vojni dovolj velike žrtve v krvi. Na Argonskih poljanah se nahaja več deset akrov obsegajoče pokopališče Meuse-Argonne, kjer je
'ci je sedaj seveda naša slovenska fara. Z veliko hvaležnostjo dp Boga in do dobrih ljudi smemo reči, da imamo ž njo mnogo manj težav, nego smo jih pričakovali. Vse gre lepo gladko po začrtanem programu in vse kaže, da nismo več daleč od konč-.nega cilja.
ke, druga stran pa tega ne sprejme, je to zgolj kandidatura za nasprotstvo, ne pa še nasprotstvo samo.
In mi kratkomalo ne sprejmemo teh kandidatov za svoje nasprotnike. 'Naj torej ostane kar pri »kandidaturi. Mi prav lahko izhajamo brez takih nepotrebnih reči in brez tega 'mnogo bolj mirno živimo in še
.. ,	. . v . Ije dalje imamo ze tudi drugo
tudi <dva meseca mislec, da se ' v__, ,n . ^ . , ,
. ,„ v, .	, „ maso ob 10. uri. Da je ta druga
bo kunstni opazovalec mor-! v , .	. °
. ...	. . Jmasa postala potrebna, ie do-
da zopet oglasil m morda dalj, i- • „„ , , , , ,
. , . f .	v., volj jasen dokaz, kako stano-
v svet kaj bolj jasno poročilo/
bolj mirno delamo. Mi ne na-
Od prve novemberske nede- Jsprotujemo nikomur in vsakemu in vsem želimo, da čim prej doseže svoj začrtani cilj, ako želi, mu celo prav radi poma-
našega naroda? Tako zanima nje je ta igra vzbudila tedaj, da so jo /morali na splošno željo občinstva ponoviti.
In ta "Sin" pride v nedeljo zopet k nam. Chicaški rojaki, lahko se štejemo srečnim, da imamo dvorano in da imamo oder, ki je primeren, da se nq, njem ta igra lahko vprizori. Mislim torej, da igre ni treba še posebej priporočati, ker že ime samo in glas o njej mora v nedeljo privesti vsakogar v šolsko dvorano.
-o——
— Barcelona, Španija. — Tukaj so aretirali viskonta Cusso-ja in grofa Caralto, na podlagi obdolžbe velikih sleparij.
da bo bralec vsaj vedel, kaj hoče povedati.
Pri dopisu ko^ ga je preskr-bel opazovalec izleta v Hespe-ria, Mich., pa poročevalec ne ve, kje ima dopis glavo, kje ima rep. Opazovalec, čemu iz zaledja operiraš kot boječ zajec, pokaži se na plan, da bomo vedeli vsi s kakšnim "junakom" imamo opraviti, da bomo Vsi znali, kdo je tako resnico-in pravicoljuben ter delavca in farmarja ljubeč^opazovalec.
Imenovanemu naj sledi nekaj vprašanj. To
vitno napredujemo. Ustanovilo se je tudi društvo Najsv. Imena za može in fante, ki bo začelo drugo novembersko nedeljo z rednimi mesečnimi sestanki. — Takoj je pristopilo zadovoljivo število članov, pa se jih obeta še dosti novih.' To društvo bo gotovo največja opora za poglobitev verskega življenja v naši naselbini.
Pouk • mladine v katekizmu
Uboge pare, ki se dajo slepit1
takim lažem . . .
* * *
Novakov Zvonec poje, da S° nekateri v "žlahti" z "omled-nostjo." Ko se bo urejeval zopet kak slovenski slovar, bodo vzeli na pomoč jezikoslovca Zvonka. — Nisem še slišal besede "omlednost," če je kdo 2 hjo v žlahti, tudi ne vem, veifl pa, da je Zvonko v žlahti z de- : narci, katere je svoječasno nH' kolektal po Minnesoti, Miclii' ganu in Wisconsinu.
gamo. Kako bi torej mogli pri takem razpoloženju sprejeti kandidaturo tega ali onega, ki bi rad postal liaš nasprotnik in izzval tudi naše nasprotovanje?
Mi delamo vse popolnoma ti javno in pred očmi vseh. Vsak ima lahko najnatančnejši pogled v naše delo. Ne rečemo, da nismo zmožni nič napačnega narediti, toda če. kdo misli, da ne delamo prav, nam to lahko pove precej in naravnost, prav nič mu ni treba prej jema-
Najnovejša radio vest: ZvoH' ko je ustanovil društvo "Omlc-dencev." Člani postanejo lahko samo kameleoni in taki, k' so z raznimi denarci "v žlah'
Prijatelji in somišljeniki kaj bot« storjli v zaključni jubilejni kampa"'1 za "Am. Slovenca?"
(Z
boS odgovoril -Ali delaš v Me- radi poskrbe'svojim malim'
kot priprava na prejem sv. zakramentov" se vrši vsako soboto ti nase težke kandidature za v šoli pri sv. Benediktu v High- ičast našega nasprotnika. Vsa-°P'lz0 i land Parku. Zanimanje za ta jka kandidatura je vag.ana irasanj. I o, pouk je prav lepo in vaak0 no. ireč, v našem slučaju pa pome-pot pa morasv opazovalec, mi- vo soboto pride več novih učen. ni celo gotovo izgub0) zakaj ni,
sliti vec kot dva meseca predno cev Jn učenk Cast ataršeni| ki !ga v Detroitu volilca, ki bi dal.
kandidatom za naše nasprotnike svoj glas.
Kdor se torej zanima za de-troitsko slovensko faro, lahko spozna iz tega dopisa, da se ni bati prav nobenega nasprot-stva, zakaj vsi kandidati za to čast so že soglasno — propadli.
Črna ptica.
-o-
Prijatelji in somišljeniki držite
za
verski pouk! Ako bi ne bili naši samo, Slovenci tako razkropljeni po
opazovalcu m njegov,m pr.sta- ysem ^^ b- gotoV() bn nag
sem
hiki in živiš v So. Chicagi? Ali je razvedrilo dovoljeno
? Ali si pošten človek, po-
razred kmalu prenapolnjen.
šten •delavec ne sme privoščiti Po možnosti se bo kmaUl poskr. počitka m razvedrila?	j belo za tak pouk Š(1 v drugom
Ali bo nadalje treba "kunšt-' delu mesta, nega opazovalca" prositi dovo-j Zbirka za cerkev stalno na-ljenja, kedaj in kam bomo rašča. Zelo agilno je žensko smeli iti na oddih? Ali se je o-'društvo Dobrega Namena, ki pazovalec ravno tedaj mimo skoraj vsak teden priredi kako peljal, ko so avanzirani cer-, "card party" in tako poveča
gesla: vsak naročnik naj pridobi enega j novega naročnika v zaključni jubilejni' kampanji!	|

PREJELI SMO
Družinsko Pratiko
ZA LETO 1927.
Letošnja pratika je jako zanimiva. Vsebuje jako zanimive opise in je iliistrovana z jako lepim« slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi-Stane s poštnino 25c. Naroča se pri:
KNJIGARNA
"AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
ŽENITEV.
7. prizor.
Isti, Arina Pantalejmonova ill Agata Tiho-novna.
Arina: Iz kakšnega vzroka ste nas blagovolili, posetiti s posetom?
Jajčnik: Po listinah sem zvedel, da želite stopiti v dobavno zvezo zaradi prodaje lesa in drv. Zato sem prišel kot ekeskutor pri kazenskem oddelku poizvedovat kakšne vrste les jo, koliko ga je in kedaj ga utegnete postaviti.
Arina: Dasi nimamo nobenih dobavnih zvez, vendar smo veseli vašega prihoda. Prosim vas, kako je vaše ime?
Jajčnik: Asesor kolegija Ivan Pavlovič Jajčnik.
Arina: Prosim ulj ud no, sedite. (Se obrača k Ževakinu in zre nanj.) A dovolite, da Vas poznam.
Ževakin: Jaz sem tudi videl v listih nekako tako objavo in zdaj sem si mislil, pojdimo tja. Vreme je kazalo krasno, po cesti povsod travica.
Arina: A kakšno je Vaše ime?
Ževakin: Poročnik pomorske službe v pokoju Baltazar Baltazarevič Ževakin II. Bil je pri nas še drugi Ževakin, a ta je stopil že pred menoj v pokoj. Bil je ranjen, mamica, pod kolenom, in krogla ga je zadela tako čudno, da kolena samega ni ranila, marveč je smuknila kakor iglica po žili tako, da se ti zdi zdaj, ako stojiš ž njimi, kakor da te hoče s kolenom braniti' od zadaj.
Arina: Prosim uljudno, sedite. (Obrne se k Anučkinu.) Smem li vedeti, s kakšnega vzroka?
Anučkin: Sosedi smo, stanujemo v naj-bližnji soseski.
Arina: Morda v hiši trgovke, tu na-
sproti?	• ,
Anučkin: Ne, za enkrat še stanujem na Peškah, a namerjam se s časom preseliti semkaj v sosesko, v ta del mesta.
Arina: Prosim uljudno, sedite. (Obrne se k Kočkarovu.) Dovolite povedati . . .
Kočkarov: Ali me ne poznate več? (O-brne se k Agati.) In Vi tudi ne, milosti jiva?
Agata: Kolikor se mi zdi, Vas še nikoli nisem videla. Res ne vem, morda pri Bje-luškinjih?
Kočkarov: Seveda pri Bjel . . .
Agata: Ali veste, kaj se je,pripetilo?
Kočkarov: Kako bi vedel — omožila se
je.
Agata: Ne, omožila bi se že bila, pa si je zlomila nogo.
Arina: In hudo si jo je zlomila. Vračala se je precej pozno domov na vozu, voznik je zadremal in se je zvalil z voza.
Kočkarov: Dai da, mislil sem že prej. Ali se-poroči ali si pa zlomi nogo.
Arina: A kako je Vaše ime?
Kočkarov: Kočkarov. Ne veste? Ilija To-mič Kočkarov. Saj smo v sorodstvu. Žena moja zmeraj govori o' tem. (Dregne Pod-kolesina, rekoč mu stopiti pred njo.) Evo, moj prijatelj'Podkolesin, Ivan Kuzmič, dvorni svetnik v službi ekspeditorski, nam vsa dela opravlja. Dosegel je najvišjo čast.
Arina: A ime?
Kočkarov: Podkolesin Ivan Kuzmič, Podkolesin, direktor, samo tako, da ima čin, a vsa dela opravlja on. Ivan Podkolesin Kuzmič.
Arina: Dobro, prosim uljudno, sedite!
8. prizor.
Isti, pa Starihov.
Starihov (se klanja živahno po trgovsko, nalahno se gladi za brke) : Zdravstvujte Arina Pantalejmonova. Otroci na dvorišču
so mi pravili, da prodajate volno.
Agata (bolj tiho) : Tukaj ni nikakšnil prodajalnica. (Prezirljivo se obrača.)
Starihov: Ah, ali nisem prišel neprilič«0' ali sem komu v nadlego?
Arina: Prosim, prosim, Aleksij Dimit'1' jevič. Čeprav ne prodajam volne, pa s11'0 veseli vašega prihoda. Prosim pokorno, se dite. (Vsi sedejo, molk.)
Jajčnik: Čudno vreme je sedaj; zjutr^J se je popolnoma napravljalo na dež, a daj je vse nekako prešlo.
Agata: Da, da, to vreme ili ničemur V ^ dobno, zdaj jasno, drugič popolnoma ževno. Prav neprijetno je.	..j
Ževakin: Veš, mamica, v Siciliji smo t1'^ z eskiadro v pomladanskem času, to j® ko, kakor pri nas februarja meseca,. a . greš iz doma, sije .solnčece, a poznal, škropi dežek. In če pogledaš natančno> drugega kakor dežek.

♦♦♦♦♦
3
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Je kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	<s
Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVICK.1 1738 W. 18th St., Chicago, 111.
HABSBURŽANI V STISKAH.
Zlati časi za razne princi in princese, vojvode in slično posodico, ki je popreje živela od brezdelja in od dohodkov iz državne blagajne, -so za vedno minuli. Večina teh princev in princes brez prestola je zašla v precej obupen položaj. Da se vzdrže na površju, so primo-rani, da prodajajo svoje itak že izpraznjene gradiče, poslopja in razne zbirke ter dragocene antikvitete.
Med drugimi, ki je zašel v denarne peprilike, je tudi bivši vojskovodja nadvojvoda Ev-gen, ki živi v Švici. Prede mu trda in bil je prisiljen, cla proda v Ameriko zgodovinsko o-pravo gradu Hohenwerfen na Solnograškem. Dobil je čedno vsoto sedmih milijonov dolarjev, tako da bo lahko i v bodoče postopal. Vsa oprava je bila ,na skrivnosten način iztiho-tapljena preko avstrijskih meja. —
Tudi nadvojvoda Leopold, sin bivšega generala nadvojvode Leopolda Salvatorja, ne živi posebno rožnato. Moral je prodati velik del svojega orožja in antikvitet nekemu ameriškemu trgovcu. Ti predmeti se bodo o Božiču prodajali na javni dražbi v New Yorku. — Nadvojvoda bo pri dražbi o-sebno navzoč, da na ta način prepriča kupce o .pristnosti predmetov.
Dunajsko sodišče je nedavno razpravljalo o tožbi dveh bivših nadvojvodinj, ki sta tudi izgubili skoro vse svoje premoženje. Ohranili sta si le malo posestvo nekje v Gornji Avstriji. Na Dunaju sta imeli večje stanovanje, ki pa sta ga od-aaxi 2e pred letom v podnajem in za sebe pridržali le dve sobi. Letošnjo pomlad sta sporazumno s podnajemnikom, višjim državnim uradnikom, me-
njali razmerje tako, da je po-i stal podnajemnik glavni na-'jemnik, oni dve pa podnajemnici. S 1. avgustom jima je nato najemnik odpovedal še zad-dnji dve sobi. Bivši nadvojvo-dinji sta se zatekli k sodišču, ki pa je razpravo preložilo, da poizve, ali nadvojvodinji res nimata drugega stanovanja.
-o-
KAKO JE NEMEC NADOMESTIL VOJNO ŠKODO.
Pred vojno je živel v Milanu nemški industrijalec Pavel Spier. Imel je več tvornic, ki so prav dobro obratovale in napredovale. Bil je soliden fabri-lcant in je imel dobre zveze s iposlovnim svetom. Pa je prišla [svetovna vojna, ki mu je prekrižala načrte. Na vrat na nos se je mo^-al vrniti v domovino in odslužiti krvavi rok v kaj-zerjevi vojski.
Vojno je srečno preživel, a po premirju se je vrnil v Italijo, kjer so mu med tem zaplenili premoženje. Pisal je sem, pisal tja, pritoževal se na desno in levo — vse brez uspeha. Ko je videl, da mu nočejo vrniti imetja, je začel nanovo tr-'govati ter vzel pri italijanskih firmah mnogo blaga na upanje. Tega' je prodal dalje in Ipred dnevi natihoma — izgi-Jnil. Še prej pa je pisal Musso-■iiniju pismo, v katerem je zahteval, da se njegovo imetje izza predvojne razdeli med njegove upnike. Vprašanje je sedaj samo, kaj poreče k tej zadevi italijanska policija.
-o-
VILJEMU SE TOŽI PO PRESTOLU. Berlinski "Acht-Uhr Blatt" prinaša senzacijonalna poročila o Viljemu, da skuša pre-'gnani kajzer na vsak način priti nazaj v Nemčijo. Najnovejši uspehi nemške zunanje politike so v njem obudili na-
de ter mu dali novega poleta. Francoska'mržnja do Nemčije, ki je bila po Viljevem nazira-nju glavna ovira za ureditev njegove zadeve, je skopnela, druge ovire pa menda ne bo.
Viljem je pokazal svoj koncept' glede ponovne zasedbe nemškega prestola tudi s tem, da pošilja svojo ženo zadnje čase vedno češče v Nemčijo. Po drugi strani pa mu tudi Nemci vračajo obiske v Door-nu. Iz vsega tega Viljem sklepa, da mu javno mnenje v Nemčiji ni več sovražno in da bi ga Nemci danes sprejeli vsaj tako, kakor so sprejeli njegovega sina.
V ostalem pa se ni Viljem nikoli ločil od nade, da ga nemško ljudstvo enkrat ne bo poklicalo nazaj. On trdno veruje, da še ni dovršil svoje misije in se ne more sprijazniti z mislijo, da bi moral končati svoje življenje v pregnanstvu. Iz tega vzroka se tudi vrše pzgovori med nemško in nizozemsko vlado, ki jih po eni strani demantirajo, toda niso tako brez podlage, kakor bi Nemci hoteli svetohlinsko dopovedati naivnemu svetu. * ■ * *
Dodatno k gornjemu poročilu je zabeležiti, da je Vilje-ipova žena sedaj zopet v Nemčiji, Viljem pa živi v Doornu, kjer po svoji stari navadi še vedno — cepi polena in žaga drva.
"Vossische Zeitung" poroča iz Haaga, da je princezinja I-Iermina, soproga bivšega cesarja Viljema zapustila svoj grad Sabor v Šleziji, kjer je nameravala prvotno ostati šest mesecev, in se nepričakovano vrnila v Doorn.
HIŠE IZ SLAME.
Na Francoskem so pričeli izdelovati stavbeno gradivo, čigar sirovina je slama, poleg nebistvene množine drugih tva-in. S silnim tlakom §e doseže,
da se slama zaradi svojega obsega rudninskih soli spaja v deski, ki so lahke, ne prepuščajo zvoka niti ne pregore. Za stavbe se rabijo deske 7 cm 'debele v razmerju 3krat 2 m. 'Pripravne so zlasti za strop in prečne stene, ker izborno drže sadro in štukaturne okraske. Prvi poskusi so se sijajno obnesli lani na pariški razstavi dekorativne umetnosti. Slamnato stavivo je tako po ceni, da se zelo priporoča za rodbinske domove, letna bivališča in pod. Uradni patent se imenuje "so-lomit," torej po ruski besedi soloma — slama.
BEG IZ JECE V COLUMBUS, OHIO.
Columbus, O. — Trinajst jetnikov v državni ječi je pobegnilo, a le eden vživa zlato svobodo, ostalih dvanajst so zopet prijeli in jih utaknili nazaj v ječo. Jetniki so pobegnili ko je bilo dovoljeno sorodnikom jih obiskati. Bili so oboroženi z nožmi in revolverji. Nastala je panika med obiskovalci, zlasti med ženskami, ko so jih jetniki -porinili na stran in pobegnili. Pred jetnišnico je bilo takrat več avtomobilov, katfirih so se poslužili in jo od-kurili. Policisti so jim pa bili takoj za petami, 12 so jih še tisti dan privedli nazaj, trije po ranjeni od strelov policistov.
-o-
VELIKA ŠKODA PO POTRESU V NICARAGUA.
Managua, Nicaragua. — V bližini ognjenika Santiago, ki bruha lavo, so zopet občutili potresne sunke. Lava je uničila ves~pridelek kave. Škoda je cenjena na $350,000; dvč osebi, sta prišli ob življenje.
-o-
....— 'Chicago, 1U. — V pon-deljek so umrle tri osebe povožene od avtomobilov. To leto je avto ubil v mestu in o-kolici 761 oseb.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
Velik požar v Crikvenici.
V Crikvenipi je nastal nedavno zvečer v garaži Andreja Ho-wija v Crikvenici, v kateri je bilo 13 avtomobilov, velik požar. Vsi avtomobili razven dveh so zgoreli. Škoda je ogromna. Garaža z avtomobili vred, ki so večinoma vršili avtobusni promet s Sušakom in Plasami, je bila zavarovana za 1,300,000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno.
. -o-
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
Advertise in Slovenec!"
'Amerikanski
POZOR NAROČNIKI!
(Ta članek naj gotovo prečita vsak!)
Glede stenskih koledarjev se nam zdi potrebno še nekolikp pojasniti našim naročnikom. V krajih, kjer imamo naše lokalne zastopnike, dobe naročniki svoje koledarje pri zastopnikih, ker smo jih njim poslali i za vse. Ako toraj zastopnika ne bo kmalu v hišo, naj se naročniki potrudijo k njemu in tam plačajo naročnino in dobe stenski koledar. Če pa to ni mogoče, pa pošljite naročnino naravnost nam in mi Vam bomo poslali koledar. Ne odlašajte pa, ker smo tiskali le omejeno število koledarjev in če se j oglasite prepozno, se zna zgoditi, da koledarjev ne bomo več imeli.
V vašo korist je toraj, ako i plačate naročnino TAKOJ in si preskrbite stenski koledar.
Dalje so se nam nekateri zastopniki pritožili, da morajo po tri ali štirikrat v eno hišo, predlo je naročnik pripravljen, da nu plača naročnino. Prosili bi prav lepo vse naročnike, da naj itega nikar ne delajo, ker s tem
vzamejo pogum zastopniku.— j Kakor veste, večina naših za-! stopnikov iz prepričanja' za dobro stvar in iz požrtvovalnosti opravlja ta posel, da Vam prihrani delo pošiljanja in pisanja in da tako agitira in razširja katoliški tisk. Zato ne odpravite zastopnika z izgovorom, temveč imejte potrebni denar pripravljen in mu ga s prijazno besedo izročite. On Vam bo dal koledar in oba bosta vesela in zadovoljna. Vsi naročniki sedaj vedo, da je kampanja v tiru in da je čas za obnovitev naročnine in se vsak lahko na to pripravi. Mož in žena naj se o tem pogovorita, da v slučaju če enega ni doma, drugi ve, kaj mu je storiti, ko pride zastopnik v hišo.
Za vsako uslugo in naklonjenost napram našim zastopnikom od strani naročnikov se tem potom uredništvo in uprav-ništvo lista že v naprej prav iskreno zahvaljuje.
Naši zastopniki izroče stenski koledar tudi novim naroč-jnikom, katere pridobe, drugi novi naročniki pa dobe od nas svoj koledar.
Lepo bi bilo, ako bi vsi naši naročniki pokazali svojo katoliško zavednost s tem, da obnove naročnino, ne da bi jih bilo treba še posebej opominjati in pa pridobe tudi svojega prijatelja ali znanca, da se naroči na list. S tem boste dali lepo spričevalo sami sebi, navdušili pa boste znova tudi one, ki delajo in se bore za povzdigo in razširjenje AMER. SLOVENCA. Živeli vsi zavedni naročniki!
BRIVNICA NA PRODAJ
3 stoli in vsa oprema v malem mestu s 3600 prebivalci. Cene visoke za postrežbo, dolgi lease, rent po ceni. Prodam radi slabega zdravja. — Daniel Lukša, 514 Moen Ave., Rockdale- Joliet, 111. Phone: 2864.
sr,č,p
Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za, enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!"
MALI OGLASI. H11E IN LOTE.
PRODA: 2 stan. les. poslopje po 5 sob, ht. w. trdi les, lepo izdelano, lota 50x246, garaža za 2 kari. Dohodki mesečno $70. Cena $13,000. Na lahka odplačila. 272 Shenstone Road, Riverside, III. Phone River-side 128-T_____40-p do p
6 SOB HIŠA, oriental stucco, 30 čcv. lota, garaža za 2 kari; porč v steklu in zamrežen, vel. podstrešje, cesta in alley tlakovana, blizu cerkve in šole. 6423 S. Hermitage Ave.
48-s do s
ZID. POSLOPJE 6 sob, porč v steklu, vhod "s strani. "Weather strios". $8750 takoj $3350, mesečno $75. — 6023 S. California	53-t.sr.č
ŠELE DOKONČANO 2 stan. po-■ slopje; po 5 sob; parna top. cena $13,750,- $2000 takoj, mesečno $50. 3036 Lotus Ave. Ph. Forest 3123.
________52-t,sr,č
"BARGAIN!" Primoran prodati zid. hišo 7 sob, w. ht., garaža 3 kare, vogal 50 čev., skozi in skozi moderno; dobra transportacija blizu šole in cerkve ter parka. $8000. Enevold Realty & Mortgage Co., 3211 West 63rd St. Hemlock 4900. 51-t,sr,e HOTEL 32 SOB, lepa prilika za zakonska za dobro življenje in pri tem lahko zaslužita lep denar. 25 let na prostoru. 704 W. Madison St.
____50-t,sr,č
2-NADSTR. zid. octagon spredaj, 5-5 sob ,porč v steklu; parna top. Cena nizka. Lastnik 7728 East End
_ Ave.j._h—r— i ___54;t,s_r,č
"7 ROOM BRIDGE COTTAGE," ccntr. kurjava; cena $3800, obroke.
1308 Heath. ______56-t,sr,č
NOVI DOMOVI. Ne plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in modern^. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravilo za takojšno selitev; hrastov finiš, zidan sprednji porč in zadnji v steklu. Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja s.o na Kenneth Ave. (44th Court) in 30. cestia.
Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi bodo veliko dražji. Jos. L. Donat, lastnik 'č,p,s 2300 So. Central Avenue,
__ __Ph. Crawford 2362. __ _
FA R M K NA PR OD A T 40 AKR. za $20Q0, farma za kokošje-rejo, hiša 6 sob, vel. kokošnjak, garaža in druge pritiklinc; tudi 1000 kokoši, krava, konj. Cor. De Kcyzer, ima tudi druse ugodnosti za prodati) Holland, Mich.__47-s do s
160 AKR. La Porte Čo. Vel. dobra poslopja, $125 za aker, C. M. Miller,
192 N. Clark St. _ ___49-s,t,sr
UGODNA PRILIKA.
"WHITE METAL" art novelties ma-nufactury & job nickel plating outfit. $500 cash.' Tel. Pulman 2354. — J 1943 Yale Ave.	41-p do p
...... DELO I N S L UŽBE
DELO DOBI
Lahko plačate več—toda ne dobite
boljšega
NE GLEDE na to, koliko plačate, nobena druga cigareta tako ne zadovolji kot prižgana Camel. Nobena ni tako dobra, tako"^ skozi in skozi polna kakovosti.
Prvenstvo Cimels traja že leta, kajti vsled zadovoljive prijetnosti, takojšnjega veselja, se nobena druga cigareta ne nahaja v razdalji ene milje od Camels. Nemogoče je kaditi toliko Camels, da bi bil okus utrujen. Nikdar ne zapuste pookusa po cigaretah.
In samo denar nima besede v prednosti Camels. Miljoni ljudi si lahko privoščijo,
da bi mogli plačati največjo ceno, pa Kupu-jejo in kade samo Camels. V vseh poklicih življenja je, kar se tiče kakovosti, za vse cigarete najboljše geslo "Preskrbite si Camel!"
Priporočamo vam, da poskysite Camels. V to vrsto dene največja tobačna organizacija na svetu najboljše, kar more kupiti denar. Ako hočete imeti najokusnejše ka-< jenje, ki more priti od cigarete—
Preskrbi t e^si Cumel!
moški, ki se razume na kupčijo, ,da bi nadzoroval 3 ali 4 prodajalce, ki trgujejo s Slovenci in |drugimi slovanskimi narodi, za ono izmed najboljših tvrdk te vi-ste v Chicagi.
j Vprašajte: Mr. Friend, General Manager, Oliver Salinger 'and Co., Room 660, First Nat'l. Bank Building.	60-t,sr,č
31 S. Clark St.
"EOLDERS" in foundry delavci do-bijo delo na 2615 S. Oakley Ave;
59-t,sr
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim in potrtim srcem naznanjam vsem znancem, pri jateljem in sorodnikom, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče
Louis Veršnik
PIŠCETA na PRODAJ
"Barron" vrsta velike čistokrvne "White Leghorn" piščeta, $10.50 za sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo mraz nego toploto.
"Everlay" vrsta "Brown Leghorns,"
$11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Single Comb
Anconas", $14.00 za sto kom. "Owens" in "Donaldson" vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 komi
"Thompsons" vrsta 'Barred Rocks',
$14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom.
Jamčimo, da šo zdrave, močne in čistokrvne. Mi" plačamp poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žive.
Kokoši kakršnekoli zgoraj označene vrste po $1.50. Precej veliki petelini po $3.00. Knjiga poučna r o kokošjereji s poštnino $3.00.
THE FULGHUM HATCHERY, Freeburg, 111.
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
j PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da i kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
ki je dne 26. oktobra 1926, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ob 1. uri zjutraj preminul. Takoj zapušča neutolažljivo soprogo in šest nedoraslih otrols v starosti od 1. do 12 let.
Dolžnost me veže, da se tem potom najprisrčneje zahvalim moji teti Mariji Grubar in moji sestričini in njenemu soprogu, Mrs. in Mr. Pintar, ki so bili pri njemu v kritišnih urah in njegovi smrti. Hvala, ker so molili pri njemu ob. smrtni uri in pri mrtvaškem odru vse tri večere. Zahvalim se tudi društvenim bratom S.N.P.J. in S.S.P.Z. ,da so culi pri njemu, ko je bil še bolan in pri njegovi krsti vse tri večere, da nisem bila nič sama. Zahvalim se tudi za darovane vence S.N.P.J. in S.S.P.Z., kakor'' tudi K.S.K.J. Srčna hvala mojemu bratu in soprogi Joe in Pavli Tičar ter moji sestri in njenemu soprogu, Josephini in Jakobu Jenko, pa tudi Tomu in Olgi Burac, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in dali avtomobil brezplačno na razpolago, tako tudi Mr. Muršič in Mr. Leskovec, ker so ga spremili na pokopališče. Prav lepa hvala mojemu bratu Joe ter soprogi ter moji sestri Josephini Jenko, ker so prišli tako daleč iz Milwaukee mene tolažit in za udeležbo pri pogrebu. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Seč ter Mr. Grubar Joe in Frank ter Mrs. in Mr. Pintar in moji teti Mary Grubpr in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba. Naj nihče ne zameri, ako sem katerega pozabila imenovati, naj velja vsem skupaj prisrčna hvala za vse.
Pokojni je bil rojen pri Novi Štifti, Gornji Grad št. 40. V' Ameriki je bival nad 20 let. Pogreb je bil s sv. mašo na kato-i liško pokopališče v Pittsburgh, Pa.
Ti pa, predragi soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, dokler se ne snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali: MARIJA VERŠNIK, soproga ' VIKTORIJA, HELENA, MARY, hčere/ ALBERT, LOUIS, VILJEM, sinovi.
V starem kraju pa žaluje oče pokojnega in tri sestre ter dva brata.
Burgettstown, Pa.. 8. novembra 1926.
PRIPRAVITE SE NA MRZLI VAL, KI GOTOVO PRIDE!
Pri nas dobite veli ' kansko izber
ZIMSKIH SUKENJ
Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield in Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah.
Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno ali dvojno vrsto gumbov za mladeniče, in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so:
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
Roža sveta
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
. Francoski spisal Erckmann-Chatrian, s
v
Poslovenil Al. B.
DR. t F. KONOPA	IS
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, I1L
Pho. Armitage 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
SODI
je ime našemu prihodnjemu romanu, ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto.
Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna Vlogo viteza in pa "Roža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mil ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana.
Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce)t kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanj«, naj sedaj pridna agitirajo « novft naročnike, da bodo isti Že deležni tega zanimivega romana-
■:• TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
NAJBOLJŠE DELO	,	CENE NAJNIŽJE.
i. KRAVO AR
1852 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno — najnižje cene >— rabim najboljše usnje — prepričajte se.	(č)

Brata Kukman
✓
1901 W. 22nd Street CHICAGO, ILL.
Phone: Canal .0572
P R V O VRSTNA GROCERIJA
Sveže meso veidno ▼ zalogi.
Zadnjih par let je mnogo rojakov kupilo pri nas sode in so bili zadovoljni. — Tudi letos imamo veliko zalogo po najnižji ceni.
V zalogi najboljšo vsakovrstno grocerijo — sadje — zelenjavo -—i fino olje — domače kranjske klobase. — Za obisk se priporočamo.
Podivjana mladina v Rusiji. , na sveti gori Atosu (na Gr-Boljševiška vlada je nastopi-jškem), a ni bilo mogoče. Samo-la z brezobzirno silo proti veri. stojne razkolne cerkve se že Oznanjala je narodu, da bo j preveč razlikujejo med seboj raj na zemlji, ko vrže ljudstvo: celo v bistvenih verskih nau-
Established 1857
PRISTOPITE
»
k našemu 1927
VACATION CLUB
ki se bas eedaj ustanovlja.
First National Bank
Največja in najstarejša banka v Johet-u.
Premoieqje te banka cmU S13,00DJ»0.®
: vero iz src. Posledice tega boja so prežalostne. Zbirajo se tolpe pokvarjene mladine in ogrožajo ponekod cele pokrajine. Celo policija se jih boji in je prav pogosto brez moči proti njim. V ukrajinski republiki cenijo število takih zapuščenih in že v prvi mladosti pokvarjenih otrok približno na eden milijon. Uradni časopis "Izvestia" želi zmanjšati to jštevilo, a vendar prizna, da jih je nad 335,000. Trdi, da pri [njih sploh ni več .misliti na kako vzgojo.
O. Mihael d'Herbigny D. J.,
kih."
Dalje piše "Vesnik": "Naša srbska pravoslavna cerkev je v najugodnejšem položaju, da napreduje in se pravilno razvija. Veliko število škofov, cerkvena svoboda v političnem o-ziru in državna podpora v gmotnem oziru nam pomaga, da nič ne moti napredek naše cerkve. Toda četudi so vsi pogoji za napredek dani, vendar naša cerkev ne napreduje. Sadovi njenega dela se nikjer ne kažejo. Devet let od osvoboje-nja nismo ničesar storili, da u-redimo svojo cerkev ... Od so-
.....	v,	,	icuuuu ovuju ccmev . . . uu
predstojnik papeskega vzhod- Lialn živ] • jn . naša cer. nega zavoda v Rimu, je lam kev zelo daleč . . . n na_
sam videl take tolpe otrok na L ^ „ . , _ vi „ , . \ Tr..	se cerkve je brez moči . . . Rav-
svojem potovanju iz Kijeva v I	v	.
,, , „ .	J _ . ino ta nemoč upravnih krogov
Moskvo. Pravi, samo nekai • v ,	,	XT
.' .. . 1 Ije nasa tragika (žalost). Na
raztrganih cunj se nosijo ti iz- l,___ • , .	,
... . T . .. ... . . tem mi trpimo, radi tega smo gubljenci. Ljudje jih imenujejo po pravici strah prebival
vrženi v globoko ozadje, zato je vpliv naše cerkve na krščan-
. v, , . .v..	v^iiv iičt&e ueiAve iiu Krscai:
stva. Potepenci prosjačijo,	po-	• - i -v, ,,
, j • ■ .	, .	sko življenje prišel na ničlo.
rrncrA nononoiA r\Ar»ATMi bo	b-nt	___
gosta napadajo popotnike kot cestni razbojniki ali pa plenijo v manjših skupinah razne
V istem članku pa primerja "Vesnik" življenje pravoslavne cerkve z življenjem katoli-
trgovine. V nekaj minutah, ške Cerkve in pige. „Te dni pravijo, da so prodajalne iz- . brali poroči]o Q ^ ropane. Nobeden se jim ne upa številnem kongre3u cel syc.
ustavljati; kajti nosijo s seboj ta _ 0 evharističnem kongresu strašno orožje: vsakovrstne L Chicagu. Rimsko . katoliška nalezljive bolezni. Uradna po- cerkev je hotda kazat. sed^ hcijska poročila govore o ta- |njemu rodUf ki vse zametuje in kih slučajih. Na pr.: Žena se vse podcenjuje, kako silna je ustavlja in ne pusti ropati po jena organizacija'in moč. In hiši. Poglavar tolpe zavpije:1 zares je pokazala v Chi
Stoj, ce ne ti dam bolezen,	koliko premorejo verniki, nad
Ugrizne jo do krvi m žena .le	^terimi vlada čvrsta roka, ka-
okuzena. Včasih deluje ze nji-	tera ve, kaj hoče in to, kar ho-
hov pljunek kot strup. Podob-	če> tudi zna	Edinogt
ne slučaje navajajo uradna	naše segtre rimsko.katoliške
poročila, la vendar precej za-	• .
f . . • r, ■ i cerkve m njena granitna usta-kriva j o resnico. Zunaj mest so ova je ^ p>t ™
te tolpe se nevarnejše. Kmetje viden način proalavljena. 0na
jim dajejo, kar zahtevajo ker je sila prvega reda< Zbratt na
se jih boje Ce jim odrečejo, eno mest0 četrtino kardinal_
jim zazgo kmetijo, ali odpelje- skega zbora> četliino škofoV
jo živino s pašnikov. Če druge- celega sveta> na tisoče duhoVr
ga ne morejo storiti, ukradejo nikovr in nad en miHjon yerni.
kakega otroka.	kov, prežetih z isto mislijo, da
To so večinoma otroci onih v istem času padajo na kolena
starisev, ki so padli pred nekaj pred 30oo oltarji, to premore leti v boljseviskih bojih, ali pa samo prvovrstna duhovna sila.
so pomrli od lakote. Med temi Mi se njeni sili čudimo.' otroci se nahaja veliko število Tako sodijo Q gy> Cerkvi reg. potomcev nekdaj plemiških ni ločeni bratje Neko gkrito
družin Podivjanost teh izgub- donaotožje jih vabi nazaj k e-
jenih bitij je pač žalosten do- dinosti Cerkve) k skali sv. Pe-.
kaz, kaj je človek brez reda in tra. Moli za Jočene
vzgoie in vere. Država le dvitr-' ^ ••	^
•i t "^"KrtjB uvii, | da jim presv. Srce Jezusovo
ml. roko prah Bogu in Cerkvi pokaže pot nazaj k mogočne. in si vzgojila - razbojnike. I mu življenju Kristusove Cer-
Srbija.
"Vesnik," glasilo srbske duhovniške vzajemnosti, popisuje žalostne razmere, ki vladajo dandanes v pravoslavnih cerkvah. Prinašamo nekaj odstavkov iz 29. številke: "Naša pravoslavna cerkev je mnogo pretrpela v zadnjih vojskah. Vržena je v ozadje. V delu njenih predstojnikov se opaža velik nedostatek. V Rusiji je pod sovjetsko upravo pravoslavna cerkev skoro uničena. Tam obstoje tri cerkve: sinodalna (živa crkva), ki je največja in ima 200 škofov in 7000 duhovnikov, a odstopila je v marsičem od stare pravoslavne cerkve. Tihonova cerkev, ki je zelo majhna^ Rdeča cerkev, ki je popolnoma boljševiška in nima nič skupnega s pravoslavno cerkvijo. Ruska cerkev v inozemstvu (med izgnanci, ki se'ne morejo vrniti domov) tudi razpada. Trije metropoliti: berlinski Evlogij, ameriški Platon in karlovški Antonij in še kakih 20 drugih škofov, zbranih na saboru v Sremskih Kar-lovcih, so prišli do ostrega na-, sprotja med seboj." Očitali so si krive nauke in da je njihova cerkev odvisna od politike, dokler nista Platon in Evlogij zapustila sabor. Pred dvema mesecema bi se moral vrgiti ve-'soljni zbor pravoslavne cerkve'
kve. Naj bi nas medsebojna Kristusova ljubezen in molitev zbližala!
Po vsej ameriški Sloveniji gre glasi le "Am. Slovenec" je ,za nas! Zakaj bi ne bil tudi za tvojega prijatelja(co)? Nagovori ga (jo), da si ga naroči!
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravi- ^ la, prestavljamo'iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
"O uboga mati. . . ubogi oče!" sem si mislil. "Ko bi bila vidva vedela, da sta vzgajala svoje dete s tako ljubeznijo in skrbjo samo zato, da nekoč bedno pogine, samo, daleč proč od vsake pomoči!. . . Kako bi bila žalostna, kako bi preklinjala tiste, ki so ga spravili v tak položaj!. . . Ah, ko bi bila zdaj tukaj!. . . ko bi vaju le mogel prositi odpuščanja z.a trud in skrb, ki sem jo vama delal!"
In pri teh mislih so mi solze tekle po licu, žalost mi je dvigala prsi — dolgo sem poti-hem ihtel.
Kmalu so mi prišli na misel tudi Katarina, teta Marjeta in dobri gospod Gulden, in to je bilo grozno! Vse, kar 'sem si predstavljal, je . bilo podobno igri, ki se godi pred vašimi očmi: videl sem njih strmenje in strah, ko so culi novice o veliki bitki, videl, kako je šla teta Marjeta vsak d.an po veliki cesti na pošto, dočim je Katarina v molitvi čakala nanjo, videl sem, kako je gospod Gulden sam sedel v svoji sobi ter čital v časopisju, da je tretji armadni zbor več trpel nego drugi, kako je glavo povešajoč hodil po sobi gorindol ter pozno in zamišljen sedal k delavni mizi. Moja duša je bila pri njih doma: rekel bi, da je s teto Marjeto čakala na pošti, potrta se je ž njo vračala v v.as, videla je Katarino v njenem obupu.
Potem je šel neko jutro poštni sel Rodig v bluzi in z malo usnjato torbico v Vier-Win-den. Odprl je hišna vrata in teti Marjeti, ki je kar strmel.a,' izročil veliko pisanje. Katarina je stala za njo, bleda kot mrlič — bil je moj mrtvaški list, ki je bil pravkar prišel po pošti. Slišal sem v srce segajoče ihtenje Katarine, ki se je bila zgrudila na tla, in tožbe tete Marjete, ki so se ji bili razvozljali sivi lasje, kako je kričala, da je ni več pravice na svetu. , . da bi bilo za siromake najboljše, ko bi jih sploh ne bilo na svetu, ker jih je Bog zapustil!. . . Blagi gospod Gulden jo je prišel ~ tolažit. Ko pa je vstopil, je tudi on pričel ih-teti. Vsi skupaj so jokali in klicali v nepopisni žalosti:
"O ubogi Jože! ubogi Jože!"
To mi je trgalo srce.
Potem mi je prišlo na misel, da bi trideset do štirideset rodbin na Francoskem, Ruskem in Nemškem dobilo isto poročilo, in da bi včasih utegnilo biti še groznejše, ker je mnogo nesrečnikov, ki so ležali tu na bojišču, imelo še očeta in mater. Vse to se mi je zdelo kot prokletstvo, kot človeškega rodu silen in obupen klic, ki sega do neba.
Zdaj sem se spomnil tudi tistih ubogih pfialzburških žena, ki so za časa velikega u-mikanja iz Rusije molile v cerkvi, in umel sem, kaj se je takrat godilo v njih dušah!. . . Spomnil sem se, da bo tudi Katarina kmalu hitela tja in d.a bo leta in leta molila ter se me spominjala. . . In vendar mi je dobro delo, da sem gojil v srcu tako ljubezen do poznih let,, me vedno imela pred očmi in da ne bb vzela za moža nikogar drugega.
ljalo tihoto. Mislil sem na Boga, ki od početka vseh časov dela vedno isto, ki mu je moč brez meje in ki odpušča grehe, ker je vsedobroten. Upal sem, da odpusti tudi meni vpričo mojega trpljenja.
Ker je močno rosilo, se je nazadnje napolnil mali jarek poleg mene. Zdajinzdaj je bilo slišati, kako se je v vasi podrl zid, sesula se streha. Živali, ki jih je bil preplašil bojni hrup, so se zopet pomirile ter ob zori zopet prišla na dan. V sosednjem hlevu je meketa-la kota in velik pes se je s povešenim repom plazil okrog ter si ogledoval mrtvece. Ko ga je bil konj zagledal, je pričel silno prhati; morda ga je imel za volka, in pes je pobegnil.
Spominjam se vseh teh podrobnosti, ker človek pred smrtjo vse vidi, vse sliši. Skoro, kakor bi si govoril: "Glej in poslušaj. . . kajti kmalu ne boš videl in slišal ničesar več na tem svetu."
Še veliko bolj mi je ostalo v spominu — in tega bi ne pozabil nikdar, če bi tudi dočakal sto let! — da sem v daljavi slišal kakor šum glasov. O, k,ako sem se zdramil! kako sem; vlekel na uho!. . . kako sem se vzravnal na komolcu, da bi zaklical na pomoč. Bija je še noč, vendar je nebo že prepregel bled dnevni svit. V daljavi je v dežju, ki je rezal zrak, neka svetloba omahovala po polju ter se ustavila tu in tam, in potem sem videl črne postave, ki so' uštavljale ter se pripogibale. Bile so le sence, .a tudi drugi so videli luč, kajti od vseh strani so se oglasili vzdihi, stoki, glasovi, ki so bili tako slabi, da bi jih bil človek imel za ihtenje majhnih otrok, ki kličejo svoje matere.
Moj Bog, kaj je življenje? Odkod to, da se nam zdi, kot bi imelo tako veliko veljava? Zakaj se bolj nego vsega drugega na svetu bojimo izgube te borne sapice, ki nam vendar povzroča toliko solza in trpljenja? Kaj nam je vendar še pripravljeno, da se vsi pre-tresemo in skoprnimo, kadar imamo najmanjši vzrok, hati se smrti ?
Kdo to ve? Tisočletja se ljudje prepirajo zaradi tega ,vsi razmišljajo o tem, a nikdar tega ne morejo razložiti.
V svojem koprnenju po življenju sem gledal luč, kakor vtapljajoči se človek gleda na breg. . . krčevito sem se držal, pokoncu, da sem z očmi mogel slediti luči in srce mi je trepetalo od upanje. Hotel sem klicati, a niti glasu mi ni bilo z ustnic: šumenje padajočih kapljic v drevesih in po strehah je zamorilo vsak glas. In vendar sem se tolažil: "Čujejo te. . . že gredo!". . . Zdelo se mi je, da svetilka prihaja po vrtni stezi in luč na vsak korak postaja večja. Ko pa je nekaj minut o-mahovala po bojišču, je polagoma izginila v grapi.
Brezzavesten sem se zopet zgrudil na tla.
Take so bile moje misli, kajti vedel sem, da sva se ljubila od mladih nog in da me nikdar ne bo mogla pozabiti. Bil sem tako ginjen, da so mi neprestano solze tekle po licih.
Proti jutru je pričelo rositi. To enakomerno šumenje po strehah, na vrtu in ulici je oživ-
Zavedel sem se zopet v velikem, lopi podobnem, s stebri podprtem skednju. Nekdo mi je dajal piti vina in vode, kar se mi je zdelo jako dobro. Ko sem odprl oči, sem ugledal starega vojaka s sivimi brki, ki mi je glavo držal pokoncu ter mi k ustnicam pritiskal posodo z vodo.
"Kako je kaj ?" je vprašal dobrodušno. "Boljše?"