PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih ob čin
St. 26 Maribor, petek 26.5.2017 OBČINA BRDA 380. Statut Občine Brda
ISSN 1854-2409 / 2386-0448
Leto XIII
Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini
1
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 - odl. US) je Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. 2017 sprejel
STATUT OBČINE BRDA
1. člen (vsebina statuta)
(1)	Ta statut ureja:
1	status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
2	naloge občine;
3	organizacijo občine;
3.1	občinski svet;
3.2	župana;
3.3	nadzorni odbor občine;
3.4	druge organe občine;
4	ožje dele občine;
5	neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini;
5.1	zbor občanov;
5.2	referendum o splošnem aktu občine;
5.3	svetovalni referendum;
5.4	druge referendume; 5.5. ljudsko iniciativo;
6	občinske javne službe;
7	premoženje in financiranje občine;
8	splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine;
8.1	splošne akte občine;
8.2	posamične akte občine;
9	prehodne in končne določbe.
(2)	V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Brda (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Medana, Plešivo, Ceglo, Šmartno, Gonjače, Imenje, Vrhovlje, Vedrijan, Kojsko, Brestje, Hum, Podsabotin, Snežatno, Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo, Dobrovo, Drnovk, Snežeče, Vipolže, Kozana, Fojana, Barbara, Višnjevik, Gradno, Krasno, Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Slovrenc, Kozarno, Brdice pri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče, Kožbana, Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, Golo Brdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Biljana, Zali Breg.
(2)	Sedež občine je Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljevanju: župan).
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine.
4.	člen (uradno glasilo občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti (15.) dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
	
	
Izdajatelj:	
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor	
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info	
Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik	
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 611
5.	člen
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani/-nke (v nadaljevanju: občani). Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(2)	Občani v občini odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
(3)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določajo zakon, statut, poslovnik občinskega sveta ali župan.
(4)	Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6.	člen
(grb, zastava in praznik občine)
(1)	Občina ima svoj grb in zastavo, in sicer:
•	grb občine Brda je francoske oblike, razdeljen vertikalno na dva dela. Na desni heraldični strani zelene barve, je zgoraj grozd, spodaj pa beli heraldični hribčki. Na levi heraldični strani na modrem polju je srednjeveški stolp bele barve. Nad ščitom je krona s petimi cinami, kar pomeni število prebivalcev od 5 do 10 tisoč. Grb držita Bric na levi in Brika na desni heraldični strani v oblačilih iz 19. stoletja. Spodaj, pod grbom, je verz Alojza Gradnika »O, zemlja sladka: kamen, zrno, sok, o, zemlja sveta, ki si me rodila«;
•	zastava občine je lahko horizontalne ali vertikalne postavitve, barvno razdeljena po polovici, na njej pa je osrednji del grba. Ta je pri obeh postavitvah postavljen na sredino, tako po horizontali kot po vertikali. Horizontalna zastava: zgornja polovica je modra, spodnja pa zelena. Vertikalna zastava: leva polovica je modra, desna pa zelena.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na spodnji polovici napis: OBČINA BRDA, za potrebe organov pa nad napisom Občine Brda še naziv organa občine: - občinski svet, župan, za občinsko volilno komisijo pa napis Občina Brda v notranji spodnji polovici, napis občinska volilna komisija na zgornji polovici, grb pa na sredini. V zgornjem delu žiga je grb občine.
(3)	Za potrebe organov je nad napisom Občine Brda še naziv organa občine: - občinski svet, - župan, - nadzorni odbor, - za občinsko volilno komisijo pa napis Občina Brda v notranji spodnji polovici, napis občinska volilna komisija na zgornji polovici, grb pa na sredini.
(4)	Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(5)	Občina Brda praznuje svoj občinski praznik v sklopu Praznika češenj v mesecu juniju.
(6)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
7.	člen (sodelovanje občin)
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
(3)	Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
(4)	Občina se povezuje v širše lokalne skupnosti na način in po postopku, ki je predpisan v zakonu.
(5)	Način ustanovitve zveze občin določa zakon.
8.	člen (ožji deli občine)
(1)	Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevna in vaške skupnosti:
•	Krajevna skupnost Medana na območju naselij Medana, Plešivo, Ceglo; Krajevna skupnost Medana ima sedež na naslovu Medana 16, 5212 Dobrovo v Brdih;
•	Vaška skupnost Šmartno na območju naselij: Šmartno, Imenje, Gonjače;
•	Vaška skupnost Vrhovlje na območju naselja Vrhovlje;
•	Vaška skupnost Vedrijan na območju naselja Vedrijan;
•	Vaška skupnost Kojsko na območju naselij: Kojsko, Brestje;
•	Vaška skupnost Hum na območju naselij: Hum, Podsabotin, Snežatno;
•	Vaška skupnost Cerovo na območju naselij: Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo;
•	Vaška skupnost Dobrovo na območju naselij: Dobrovo, Drnovk, Snežeče;
•	Vaška skupnost Vipolže na območju naselja Vipolže;
•	Vaška skupnost Kozana na območju naselja Kozana;
•	Vaška skupnost Fojana na območju naselij: Fojana, Barbana;
•	Vaška skupnost Višnjevik na območju naselij: Višnjevik, Gradno, Krasno;
•	Vaška skupnost Neblo na območju naselij: Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdice pri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče;
•	Vaška skupnost Kožbana na območju naselij: Kožbana, Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, Golo Brdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk;
•	Vaška skupnost Biljana na območju naselij: Biljana, Zali Breg.
(2)	Z odlokom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in v korist svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine: krajevna in vaške skupnosti.
2 Naloge občine
9.	člen (naloge občine)
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa: 1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 612
•	sprejema statut in druge predpise občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
•	sprejema programe razvoja občine,
•	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;
2.	upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	določa način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
•	sama ali skupaj z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami ustanavlja gospodarske družbe za izvajanje nalog občine;
3.	omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	sprejema finančne in druge ukrepe za pospeševanje gospodarskega razvoja,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
•	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje na stanovanjski trg,
•	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za stanovanja,
•	v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj;
5.	skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
6.	zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanavlja vzgojno-izobraževalne ter zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodi ter drugimi izvajalci teh dejavnosti,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7.	pospešuje službe socialnega skrbstva, vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega varstva šolskih otrok, mladih in družin, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje z javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami na tem področju,
•	organizira izvajanje pomoči na domu in pomoči posameznim skupinam občanov s posebnimi potrebami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;
8.	pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine;
9.	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
•	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini;
10.	upravlja, gradi in vzdržuje:
•	lokalne javne ceste in druge javne poti,
•	vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	turistične table in oznake,
•	spomenike in spominska obeležja ter spomenike in grobove pomembnih briških osebnosti na območju občine,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
•	ureja promet v občini;
11.	skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 613
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami;
12.	ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema ustrezne splošne akte,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
•	organizira občinsko redarstvo in občinsko inšpekcijo,
•	ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
13.	proizvaja in prodaja električno energijo.
10.	člen (druge naloge)
(1)	V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
•	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
•	določanje namembnosti prostora,
•	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
•	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
•	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
•	pokopališko, pogrebno in mrliško ogledno službo,
•	urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
(2)	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(3)	Občina skladno z zakonom pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
3 Organizacija občine
11.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana ter potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
(7)	Plačila občinskim funkcionarjem morajo biti skladna z zakonom in se podrobneje uredijo s pravilnikom.
(8)	Nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev ureja zakon.
12.	člen (javnost dela)
(1)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(2)	Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa podrobneje določa njegov poslovnik.
(3)	Občani imajo pravico vpogleda v dokumente v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
13.	člen
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
14.	člen (občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3)	Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(4)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor/-ica (v nadaljevanju: direktor) občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.1 Občinski svet
15.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet Občine Brda šteje 16 članov oziroma članic (v nadaljevanju: član).
(3)	Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Območja in število volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok.
(4)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 614
16.	člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2)	S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(3)	Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik ustanovitelja imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
17.	člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2)	Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
18.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine;
•	sprejema prostorske akte na ravni občine in druge akte razvoja občine;
•	sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna;
•	ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje;
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;
•	nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta;
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;
•	imenuje in razrešuje predsednika in člane nadzornega odbora;
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta;
•	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana; če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen;
•	sprejema načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri čemer lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme župan;
•	sprejema načrt ravnanja s premičnim premoženjem,
•	odloča o pridobitvi oziroma ukinitvi statusa javnega dobra;
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva;
•	razpisuje referendum;
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, ter določa merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov;
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;
•	odloča o pogojih za podeljevanje koncesij na področju izvajanja javnih služb;
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom;
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari;
•	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari;
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni;
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba;
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
19.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta.
(3)	Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.
(4)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan ali najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(5)	Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.
(6)	Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
20.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževanja na sejah občinskega sveta in odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 615
(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
21.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
22.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
(4)	Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju odločitev na sejah občinskega sveta.
23.	člen
(odbori in komisije občinskega sveta)
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Predsednika in člane delovnega telesa imenuje občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(4)	Delo delovnega telesa podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
(5)	Župan, podžupani in člani občinskega sveta, ki niso člani delovnega telesa, so lahko navzoči na sejah delovnih teles občinskega sveta in lahko sodelujejo v razpravi na njihovi seji, vendar brez pravice glasovanja.
24.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine ima tri (3) člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
(4)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotovljena sredstva za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevne in vaških skupnosti, ter jih izvršuje.
(5)	Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev, materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(6)	Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
25.	člen
(stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	statutarno pravna komisija,
•	komisija za gospodarske dejavnosti,
•	komisija za negospodarske dejavnosti,
•	komisija za kmetijske dejavnosti,
•	komisija za okolje in prostor.
(2)	Komisije iz prejšnjega odstavka štejejo od tri (3) do pet (5) članov. Delovno področje in število članov komisije občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Člane komisij iz prvega odstavka s sklepom imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane komisije pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(4)	Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta.
(5)	Prvo sejo komisije skliče župan.
26.	člen
(pristojnosti komisij občinskega sveta)
(1)	Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Komisije občinskega sveta so dolžne oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4)	Način dela komisij in odborov občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
27.	člen
(ustanovitev občasnih delovnih teles)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
28.	člen (razrešitev)
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali njegovo telo v celoti na predlog delovnega telesa, najmanj četrtine članov občinskega sveta ali Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 616
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.2 Župan
29.	člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja ter notranjo organizacijo občinske uprave;
•	odloča in sklepa o pravnih poslih ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem,
•	določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja;
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave;
•	opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.
30.	člen
(naloge na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
•	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito;
•	sprejme načrt zaščite in reševanja;
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč;
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev;
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
31.	člen
(objave splošnih aktov in zadržanje)
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2)	Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan v roku petnajstih dni po sprejemu.
(3)	Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(5)	Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(6)	Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32.	člen (podžupan)
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
(2)	Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
(3)	Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4)	V primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen, pri čemer podžupan nima pravice glasovanja na občinskem svetu. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
(5)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(6)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
33.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.3 Nadzorni odbor občine
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 617
34.	člen (nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem, ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(3)	Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(4)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
35.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih (45) dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja z dokazili.
(2)	Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani.
36.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.
37.	člen
(delovanje nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa, se udeležuje sej občinskega sveta, ko ima za to predvideno točko na dnevnem redu ter opravlja druge naloge, ki jih določata ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Delo nadzornega odbora podrobneje ureja njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(4)	Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
38.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ga posreduje županu v mesecu decembru. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program, ga obrazložiti ter posredovati županu in občinskemu svetu.
(3)	Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev ter ožjih delov občine.
(4)	Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(5)	Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja za preteklo leto.
(6)	S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana. Ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
39.	člen (predmet nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2)	Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov, ki so posredni uporabniki občinskega proračuna.
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(4)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev.
40.	člen (izvedba nadzora)
(1)	Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor. O izdaji sklepa se obvesti župana.
(2)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora. Ta pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 618
ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(6)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
41.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
•	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
42.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(3)	Poročilo nadzornega odbora občine mora vsebovati vse sestavine, ki so določene v aktu, ki ga na podlagi zakona določi pristojno ministrstvo.
(4)	Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih (15) dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(5)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
43.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2)	Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne
skrivnosti nadzorovanih organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in načine omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.
44.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
45.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
46.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, skladno s pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3. 4 Drugi organi občine
47.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
48.	člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4 Ožji deli občine
49 . člen
(naloge krajevne in vaških skupnosti)
(1)	Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini ustanovljene krajevna in vaške skupnosti.
(2)	Občina lahko skladno z zakonom, z odlokom, ki ga sprejme občinski svet, prenese krajevni in vaškim skupnostim v izvajanje posamezne naloge s področja urejanja prostora,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 619
zagotavljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, gradnje in vzdrževanja cest in drugih javnih površin, upravljanja s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, ter pospeševanja kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.
50.	člen (ukinitev ožjega dela občine)
Ožji deli občine, krajevna in vaške skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine, krajevne in vaških skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev dela občine, ki želi ustanoviti, ukiniti ali spremeniti ožji del občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine, krajevne ali vaških skupnosti. Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine, krajevne ali vaške skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.
51.	člen (status krajevne skupnosti)
(1)	Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2)	Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3)	Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4)	Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
(5)	Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
52.člen
(svet krajevne in vaških skupnosti)
(1)	Organ krajevne in vaških skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne oziroma vaških skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2)	Število članov sveta določi občinski svet z odlokom.
(3)	Volitve članov sveta krajevne in vaških skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov občinskega sveta.
(4)	Funkcija člana sveta krajevne in vaških skupnosti je častna.
(5)	Sestavo in delovanje krajevne in vaških skupnosti podrobneje ureja odlok.
(6)	Nezdružljivost članov sveta ožjega dela občine določa zakon.
53.člen
(sredstva za delovanje krajevne in vaških skupnosti)
(1)	Za financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevne in vaških skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina.
(3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne in vaških skupnosti ter njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
5.1 Zbor občanov
54.	člen (zbor občanov)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter oblikujejo mnenja;
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij;
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic;
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja;
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
55.	člen (sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne ali vaške skupnosti.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
56.	člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine, ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj petih (5) odstotkov volivcev tega dela.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 620
57.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3)	Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2	Referendum o splošnem aktu občine
58.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj dvesto (200) volivcev v občini.
(4)	Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
5.3	Svetovalni referendum
59.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki ureja referendum o splošnem aktu občine, in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(4)	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
5.4	Drugi referendumi
60.	člen
(referendum o drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.5	Ljudska iniciativa
61.	člen (ljudska iniciativa)
(1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu, in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.
62.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
6 Občinske javne službe
63.	člen (občinske javne službe)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2)	Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
•	neposredno v okviru občinske uprave,
•	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
•	s podeljevanjem koncesij,
•	z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
(3)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(4)	Občina izvršuje javne službe tudi tako, da občinski svet v organe javnih zavodov, javnih podjetij in drugih organizacij imenuje predstavnike, katerih naloga je zastopati interese ustanovitelja ter vsako leto v okviru poročila javnega zavoda, javnega podjetja ali drugih organizacij podati občinskemu svetu svoje mnenje o podanem poročilu.
(5)	V kolikor imenovani predstavnik ne izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih nalog, ga občinski svet lahko razreši.
(6)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
64.	člen (sodelovanje občin)
(1)	Dve ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovijo javni zavod ali javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.
(2)	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(3)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove pristojnosti in naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 621
65.	člen (izvajalci javnih služb)
(1)	Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in odlokom podeli koncesijo.
7 Premoženje in financiranje občine
66.	člen (premoženje občine)
(1)	Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2)	Postopek razpolaganja s premoženjem občin z neposredno pogodbo določa zakon.
(3)	Nepremično premoženje občine se lahko brezplačno odsvoji le v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.
(4)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške, ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
(5)	Evidenca premoženja občine in njegova knjigovodska vrednost je urejena skladno z zakonom.
67.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
68.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
(5)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
69.	člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena z zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali z drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom
ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
70.	člen
(odlok o proračunu občine)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev in začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter druge elemente, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
71.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
72.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, ter le za namene in v višini, določeni s proračunom.
73.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
74.	člen (zaključni račun proračuna)
(1)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 622
75.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
76.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
77.	člen (finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti, oziroma pogoje, ki so predpisani z zakonom in podzakonskimi predpisi.
78.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
8 Splošni in posamični akti občine 8.1 Splošni akti občine
79.	člen (splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
80.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
81.	člen (poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje
občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevne in vaških skupnosti.
82.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
83.	člen (odredba)
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
84.	člen (pravilnik)
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
85.	člen (navodila)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
8.2 Posamični akti občine
86.	člen (posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
87.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdaja na prvi stopnji občinska uprava, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan mora odločiti v skladu z zakonom.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
88.	člen
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi, ki so izdani na podlagi zakona.
89.	člen (izločitev uradne osebe)
(1)	O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 623
90.	člen
(obveščenost o upravnih postopkih)
(1)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.
(2)	Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
9 Prehodne in končne določbe
91.	člen (prenehanje veljavnosti)
(1)	Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2006, 24/2010).
(2)	Do uveljavitve sprememb poslovnika občinskega sveta se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poslovnika.
(3)	Določbe splošnih aktov, ki se nanašajo na Občino Brda, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z zakonom, tem statutom in drugimi akti občinskega sveta.
(4)	Določbe splošnih aktov je potrebno uskladiti s tem statutom v roku šestih (6) mesecev od
(5)	Nadzorni odbor mora v roku treh (3) mesecev od objave tega statuta sprejeti spremembe in dopolnitve poslovnika o nadzornem odboru.
92.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0071-03/2016-06 Datum: 23. 5. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
381. Odlok o sofinanciranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Brda
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo 4/2006 in 24/2010) in na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spremembe) je Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. 2017 sprejel
ODLOK
O SOFINANCIRANJU NAKUPA IN VGRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE BRDA
I. Uvodne določbe
1. člen (Splošno)
(1)S tem odlokom se določajo namen, upravičenci, pogoji in postopek za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN) za stanovanjske objekte na območju Občine Brda.
(2)Namen	sofinanciranja nakupa in vgradnje MKČN je občanom pomagati, da zagotovijo čiščenje odpadnih voda iz stanovanjskih objektov skladno z določili veljavnih predpisov.
(3)Sredstva	se dodeljujejo upravičencem v obliki sofinanciranja stroška nakupa in vgradnje MKČN.
(4)Populacijski	ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, ki približno ustreza onesnaževanju, katerega povzroči en prebivalec na dan.
2.	člen (Upravičenci)
(1)Upravičenci	do dodelitve proračunskih sredstev po tem odloku (v nadaljevanju: upravičenci) so fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Brda, ki so lastniki ali solastniki enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb.
(2)V	primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov, je upravičenec in vlagatelj vloge tisti investitor, na čigar zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s pogodbo. Do sofinanciranja niso upravičene pravne osebe.
(3)Sofinancira	se izgradnja MKČN za objekte na območjih izven meja aglomeracij, na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije ali čistilnih naprav skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Vlada RS.
(4)Izjemoma	se lahko sofinancira tudi izgradnja MKČN za objekte na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno ali je gradnja načrtovana, priključitev nanj pa ni tehnično možna ali ekonomsko upravičena, kar mora predhodno potrditi izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini, pri čemer upošteva oskrbovalne standarde iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(5)Vsak	upravičenec lahko kandidira za proračunska sredstva za en objekt le enkrat.
II. Postopek dodelitve sredstev
3.	člen (Splošno)
(1)Sredstva	za sofinanciranje nakupa in vgradnje MKČN na območju Občine Brda se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino za posamezno leto določi Občinski svet Občine Brda z odlokom o proračunu. Na podlagi v proračunu določene višine sredstev se objavi javni razpis, ki lahko podrobneje določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev.
(2)V	primeru, da se MKČN sofinancira tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna vrednost sofinanciranja iz vseh virov ne sme preseči 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja, skupaj s sofinanciranjem po tem odloku, presegala 100% vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno zniža.
4.	člen
(Javni razpis, razpisna dokumentacija)
(1)Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Brda. V javnem razpisu se določi:
1.	naziv in sedež občine,
2.	pravna podlaga za izvedbo razpisa,
3.	predmet javnega razpisa,
4.	osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu in zahtevane priloge,
5.	višino sredstev, ki so na razpolago v posameznem
proračunskem letu,
6.	rok in naslov za vložitev vlog,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 624
7.	datum odpiranja vlog,
8.	rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu,
9.	kraj, čas in osebo, pri kateri lahko upravičenci pridobijo dodatne informacije in razpisno dokumentacijo.
(2) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da prijavitelj izdela popolno vlogo za dodelitev sredstev, ter vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:
•	navedbo predmeta javnega razpisa,
•	okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
•	vzorec pogodbe;
•	opredelitev, kdaj se šteje, da je vloga na razpis formalno popolna;
•	navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti kot dokazilo, da je upravičen do sredstev;
•	navedba o tem, kdo odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper odločbo;
•	obrazci, ki so obvezna priloga k vlogi na javni razpis.
5.	člen (Vloga)
(1)Prijavitelji	se na javni razpis prijavijo z vlogo, ki jo vložijo pri organu, določenem v javnem razpisu.
(2)Vloga	je formalno popolna, če vsebuje vse obrazce in zahtevane priloge, ki jih določa razpisna dokumentacija.
6.	člen (pristojni organ)
(1)Postopek	javnega razpisa za dodelitev proračunskih sredstev vodi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske zadeve v Oddelku za finance, gospodarske in družbene dejavnosti (v nadaljevanju: pristojni organ), ki ga imenuje župan. Pristojni organ opravlja vse naloge, ki so potrebne, da se izvede postopek javnega razpisa, zlasti pa:
•	pripravi predlog javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
•	zagotovi objavo javnega razpisa in razpisne dokumentacije na spletni strani Občine Brda oziroma drugih sredstvih javnega obveščanja;
•	odpira in pregleda prejete vloge;
•	ugotavlja formalno popolnost vlog;
•	zahteva dopolnitev formalno nepopolnih vlog;
•	ugotavlja izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev;
•	na podlagi izvedenega postopka ugotovi višino sredstev, ki jih prejme posamezni upravičenec;
•	izdaja ustrezne pravne akte;
•	opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev.
(2)Upravni	organ odpira vloge praviloma enkrat mesečno. Upravni organ odpira in obravnava vse vloge, ki so prispele v času od zadnje obravnave prispelih vlog, in sicer po vrstnem redu prispetja.
7.	člen (obravnava vlog)
(1)Po	izvedenem odpiranju vlog pristojni organ preveri popolnost vlog in izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev.
(2)Prijavitelje,	katerih vloge na razpis niso formalno popolne, pristojni organ v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozove, naj vloge dopolnijo. Formalno nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne dopolnijo, zavrže pristojni organ s sklepom.
(3)Zoper	sklep iz prejšnjega odstavka tega člena je možna pritožba na župana v petnajstih dneh od vročitve sklepa.
(4)	Na podlagi izvedenega postopka pristojni organ izda odločbe o dodelitvi sredstev. Sofinancerska sredstva se odobrijo po vrstnem redu prispelih popolnih vlog. Postopek o dodelitvi sredstev se vodi v skladu z razpisom po pravilih splošnega upravnega postopka. Sredstva se dodelijo do porabe proračunskih sredstev. O porabi sredstev in zaprtju javnega razpisa se objavi obvestilo na spletni strani Občine Brda.
(5)Zoper	odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je možna pritožba na župana. Odločitev župana je dokončna.
8.	člen (pogodba)
(1)Za	sofinanciranje nakupa in vgradnje MKČN Občina Brda in upravičenec skleneta pogodbo o sofinanciranju. Pogodba se sklene po dokončnosti odločbe iz 4. odstavka prejšnjega člena. Če upravičenec ne vrne podpisane pogodbe najkasneje v roku, ki je določen v javnem razpisu, se šteje, da je vlogo na razpis umaknil.
(2)	Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati najmanj:
•	navedbo pogodbenih strank,
•	namen dodelitve sredstev
•	višino dodeljenih sredstev,
•	navedbo dokazil, s katerimi se dokazuje realizacija nakupa in vgradnje MKČN ter rezultate prvih meritev;
•	rok za dostavo dokazil iz prejšnje alineje;
•	navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank;
•	razloge za vračilo dodeljenih sredstev;
•	določilo o obveznosti prejemnika sredstev do hrambe dokumentacije za čas obratovanja MKČN oz. v času, ki ga določajo predpisi ,
•	obveznost prejemnika sredstev, da bo omogočil pristojnemu organu vpogled v dokumentacijo in kontrolo namenske porabe sredstev;
•	izjavo prejemnika sredstev, da se strinja, da se podatki o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih, ki so javnega značaja, lahko objavijo;
•	način nadzora nad namensko porabo sredstev.
(3)V	primeru iz 10. alineje prejšnjega odstavka tega člena se lahko objavijo osnovni podatki o višini odobrenih sredstev in prejemniku v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4)Pristojni	organ lahko pred izplačilom sredstev opravi ogled MKČN, za katero se sredstva dodeljujejo.
(5)Prejemnik	sredstev v obdobju 5 let od prejema sredstev ne sme odtujiti MKČN, za katero je prejel sredstva, razen če je bila stavba, za katero se je vgradila MKČN, v tem času priključena na javno kanalizacijo v upravljanju izvajalca javne službe.
9.	člen (višina sofinanciranja)
(1)Višina	pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1.500 EUR za en stanovanjski objekt.
(2)V	primeru dobave in vgradnje ene MkČN za več stanovanjskih objektov različnih upravičencev znaša višina pomoči do 50 % upravičenih stroškov za vse upravičence skupaj, vendar največ do 2.200 EUR za MKČN.
10.	člen (upravičeni stroški)
(1)Kot upravičeni stroški štejejo stroški nakupa in vgradnje MKČN do 50 PE, z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 625
parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. 1. 2017 dalje.
(2)Upravičeni	stroški so izključno stroški, katere bo upravičenec dokazoval s potrdilom o plačanih računih za nakup, vgradnjo in montažo MKČN ter stroške njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov.
(3)Upravičeni	stroški so stroški brez DDV.
11.	člen (pogoji in omejitve)
(1)MKČN	mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka s standardom iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), ki je izdana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov.
(2)Prijavitelj	je dolžan izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku obratovanja MKČN najpozneje v roku 15 dni po začetku njenega obratovanja in mu dostaviti vso potrebno dokumentacijo skladno s predpisi.
(3)Izvajalec	javne službe za potrebe prijave na javni razpis prijavitelju izda potrdilo, iz katerega izhaja, da je MKČN vgrajena, obratuje in da je bila predana vsa potrebna dokumentacija.
(4)Prijavitelj	mora dostaviti izvajalcu javne službe poročilo o opravljenih prvih meritvah obratovanja MKČN v predpisanih rokih, analizni izvid pa ne sme biti starejši od 30 dni skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).
(5)MKČN	mora biti v času vložitve zahtevka za nakazilo odobrenih sredstev vgrajena in v funkciji obratovanja, rezultati opravljenih prvih meritev obratovanja pa morajo biti ustrezni.
12.	člen (nakazilo odobrenih sredstev)
Po zaključeni naložbi, vendar najkasneje do datuma, določenega v pogodbi, pošljejo upravičenci na Občino Brda zahtevek za izplačilo sredstev z vsemi zahtevanimi prilogami, vključno z rezultati prvih meritev obratovanja MKČN, iz katerih izhaja, da so parametri onesnaženosti ustrezni. Nakazilo sredstev se izvrši v roku, določenem skladno z veljavnimi predpisi o izvrševanju proračuna.
Prehodne in končne določbe
13.	člen
Sredstva, ki ostanejo nerazdeljena v vsakem koledarskem letu, se prenesejo v koriščenje v naslednje koledarsko proračunsko obdobje.
14.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3544-01/2017-05 Datum: 23. 5. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
382. Odlok o I. rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US in 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr. in 101/13 ) ter 16. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo 4/06, 24/2010) je Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. 2017 sprejel
ODLOK
O I. REBALANSU PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2017
1. Splošna določba
1. člen
Spremeni se drugi člen Odloka o proračunu občine Brda za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2016) in sicer tako, da se na novo glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
		Rebalans I. 2017
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78)	6.343.838
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.638.381
70	DAVČNI PRIHODKI	4.080.800
	700 Davki na dohodek in dobiček	3.316.517
	703 Davki na premoženje	426.023
	704 Domači davki na blago in storitve	338.060
	706 Drugi davki	200
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.557.581
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.287.765
	711 Takse in pristojbine	4.366
	712 Denarne kazni	5.100
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	28.000
	714 Drugi nedavčni prihodki	232.350
72	KAPITALSKI PRIHODKI	316.856
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	80.000
	722 Prihodki od prodaje zemljišč	236.856
73	PREJETE DONACIJE	19.000
	730 Prejete donacije iz domačih virov	19.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	369.601
	740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij	187.853
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	181.748
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 626
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	6.375.677
40	TEKOČI ODHODKI	1.723.780
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	274.750
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	43.578
	402 Izdatki za blago in storitve	1.363.952
	403 Plačila domačih obresti	26.500
	409 Rezerve	15.000
41	TEKOČI TRANSFERI	2.789.007
	410 Subvencije	339.000
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.355.101
	412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	150.757
	413 Drugi tekoči domači transferi	944.149
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.778.340
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.778.340
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	84.550
	431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam - niso proračunski uporabniki	21.000
	432 Investicijski transferi - proračunskim uporabnikom	63.550
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ)	-31.839
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
	750 Prejeta vračila danih posojil	
	751 Prodaja kapitalskih deležev	
	752 Kupnina iz naslova privatizacije	
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	23.299
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	23.299
	440 Dana posojila	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
	442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti	23.299
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSIKIH DELEŽEV (IV.-V.	-23.299
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	154.171
50	ZADOLŽEVANJE	154.171
	500 Domače zadolževanje	154.171
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	165.000
55	ODPLAČILA DOLGA	165.000
	550 Odplačila domačega dolga	165.000
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV. + VII.-II.-V.-VIII.)	-65.967
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-10.829
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI. + VII.-VIII.-IX.)	31.839
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo)	65.967
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen
Spremeni se drugi odstavek 11. člena in se na novo glasi:
»Občina se bo v letu 2017 dolgoročno zadolžila pri državnem proračunu v višini 154.171 Eur za investicije. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (UL RS št. 96/2015) se občinam sredstva v višini 3% skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve
dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Zadolžitev pri državnem proračunu se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občin (10. b člen ZFO-1), prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance (10. a člen ZFO-1).»
3.	člen
Vsa ostala določila Odloka o Proračunu občine Brda za leto 2017, ostanejo nespremenjena in v veljavi.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4101-01/2017-03 Datum: 23. 5. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 627
383. Sklep o višini subvencije cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda za leto 2015 in 2016
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12 - v nadaljevanju Uredba) in 7. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo, št. 4/2006, 24/2010 je Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. 2017 sprejel
SKLEP
O VIŠINI SUBVENCIJE CENE OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA ODPADNIH VODA ZA LETO 2015 IN 2016
1.	člen
Občina Brda bo za leto 2015 in 2016 subvencionirala ceno oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda v višini 307.880,35 EUR (brez DDV), in sicer 152.620,04 EUR za leto 2015 in 155.260,31 EUR za leto 2016.
2.	člen
Subvencija velja za uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda na območju Občine Brda.
Upravičenci do subvencij cen storitev javne službe so vsi uporabniki javne službe, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Subvencije se financirajo iz občinskega proračuna.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3542-05/2017-02 Datum: 23. 5. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
OBČINA CIRKULANE
384. Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2016
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo) in 16. in 103. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08, 9/15) je občinski svet na 17. redni seji, dne 18.5.2017, na predlog župana sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2016
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2016.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del ter obrazložitve proračuna. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Cirkulane za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2016 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3.	člen
Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2016 so naslednji:
A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v eurih
Skupina/Podskupina kontov /konto	Zaključni račun 2016
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.109.234
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.736.978
70 DAVČNI PRIHODKI	1.594.525
700 Davki na dohodek in dobiček	1.463.220
703 Davki na premoženje	99.908
704 Domači davki na blago in storitve	27.342
706 Drugi davki	4.055
71 NEDAVČNI PRIHODKI	142.453
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	77.469
711 Takse in pristojbine	4.589
712 Denarne kazni	10.095
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714 Drugi nedavčni prihodki	50.300
72 KAPITALSKI PRIHODKI	25.634
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	20.040
722 Prihodki od prod.zemljišč in nemat. premož.	5.594
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	346.622
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	346622
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz	0
sredstev proračuna Evropske unije	
II.SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	1.965.864
40 TEKOČI ODHODKI	630.594
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 628
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	159.918
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	24.998
402 Izdatki za blago in storitve	423.410
403 Plačila domačih obresti	2.878
409 Rezerve	19.390
41 TEKOČI TRANSFERI	757.574
410 Subvencije	0
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	504.636
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	61.362
413 Drugi tekoči domači transferi	191.576
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	547.101
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	547.101
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	30.595
431 Investicijski transferi pra. in fiz. osebam, ki niso pro. up.	30.202
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	393
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)	143370
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	
B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN	
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	
DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-	
TALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443 Poveč. nam. premož. v JS in drug.os. javn. prava	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE	0
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	
4.	člen
Proračunski presežek po zaključnem računu za leto 2016 se prenese v naslednje proračunsko leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410- 2/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan
385. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cirkulane
Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08, 9/15 ) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 17. redni seji dne 18.5.2017 sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI CIRKULANE
1 Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Cirkulane
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 629
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2	Predmet javne službe
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba obsega naslednje naloge:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
•	prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;
•	čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
•	zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;
•	pregled MČN najmanj enkrat na tri leta.
(2)	Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
3	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Cirkulane (v nadaljevanju: občina).
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
(2)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
4	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
5.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti:
•	program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga pripravi v skladu z določili uredbe, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, z oceno stroškov,
•	program vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, z oceno stroškov.
5	Javna pooblastila koncesionarju
6.	člen (javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
6	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njegovi podlagi in predpisi občine.
7	Obseg monopola
8.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe.
8	Začetek in čas trajanja koncesije
9.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 10 (desetih) let.
9	Viri financiranja javne službe in sredstva za razvoj infrastrukture
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 630
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
12.	člen
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
10	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem javne službe izvajajo pristojne službe občinske uprave občine.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba.
11	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odvzem koncesije)
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če se dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
12	Prevzem javne službe v režijo
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
13	Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva ter zakona, ki ureja področje javnega naročanja.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj eden ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebino javnega razpisa določa zakon, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 5. členu tega odloka in pogoje določene v razpisni dokumentaciji.
(3)	Merila za izbor koncesionarja se določijo v razpisni dokumentaciji.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in trije člani. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3)	Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva in zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb.
14	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 631
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi poročila strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
15	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
16	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
25.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
28.	člen (začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
30.	člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe
povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
17 Končna določba
31. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 007-98/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan
386. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cirkulane
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013 in 111/2013), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08, 9/15), je Občinski svet na svoji 17. redni seji, dne 18.5.2017, sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI CIRKULANE
1 Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cirkulane (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2.	vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
7.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
8.	kazenske določbe.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 632
2.	člen (javna služba)
(1)	Naloge javne službe, ki so obvezna storitev:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo
•	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
•	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
•	prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	obdelava blata,
•	pregledovanje in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	obveščanje uporabnikov javne službe,
•	izdelava programa izvajanja javne službe,
•	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
•	poročanje o izvajanju javne službe in
•	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Naloga javne službe, ki je posebna storitev je odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
3.	člen (uporabniki)
(1)	Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
•	eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
•	eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
•	upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3)	Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
•	v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
•	v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v predpisih s področja varstva okolja, Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list Rs, št. 98/15; v nadaljevanju: uredba) in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja v režiji ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje občina.
3 Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
7.	člen
(zagotavljanje javne službe)
Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
8.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na
javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
•	čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje in
•	obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
9.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)	Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
•	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
•	pregled in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)	Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, ali greznice, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)	Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4)	Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 633
čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5)	Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
•	gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
•	lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6)	Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju izvede pregled in monitoring enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7)	Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
10. člen (obdelava blata)
(1)	Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
•	izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
•	izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3)	Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.
(5)	Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(6)	Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
11. člen
(program izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2)	Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.	osnovni podatki, ki so podatki o:
•	izvajalcu javne službe,
•	občinah, kjer se izvaja javna služba,
•	predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
•	naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
•	aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.	podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:
•	javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
•	komunalnih čistilnih napravah, nepretočnih greznicah,
•	cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
•	številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in
•	drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.	opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
•	način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
•	načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
•	opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
•	opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 634
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
•	način zagotavljanja obdelave blata,
•	način obveščanja uporabnikov javne službe in
•	načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe;
4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.
(3)	V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4)	Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 10. člena tega odloka.
(5)	Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6)	V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7)	Občinski svet program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8)	Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:
•	do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
•	v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9)	Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
4.1 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
12. člen
(opremljenost z javno kanalizacijo)
(1) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
(2)	Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
13.	člen
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1)	Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
•	odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
•	čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
•	čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2)	Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena in so določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
14.	člen (prilagoditev obstoječih objektov)
Lastniki obstoječih objektov morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu z veljavno uredbo.
15.	člen
(obvezne storitve za obstoječe objekte)
Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi:
•	obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
4.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
4.2.1 Priključitev na javno kanalizacijo
16.	člen
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1)Lastnik	objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
(2)	Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
(3)	Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 635
(4)	Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.
(5)	Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(6)	Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije določene v 4. odstavku tega člena se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta.
17. člen (kanalizacijski priključek)
(1)	Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od revizijskega jaška javne kanalizacije, ki leži na javni površini do stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo.
(2)	Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
(3)	Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta.
(4)	Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.
(5)	Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji.
(6)	Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(7)	Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika.
(8)	Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
(9)	Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.
18.	člen
(prijava gradnje kanalizacijskega priključka)
(1)	Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.
(2)	K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
•	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
•	potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
•	grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
•	dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.
19.	člen
(priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.
(2)	Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,
•	izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.
4.2.2 Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije
20.	člen
(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta.
(2)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.
(4)	Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 636
4.3	Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč
21.	člen
(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(2)	Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.
4.4	Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode
22.	člen
(trajna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
•	z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
•	stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
•	odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
•	kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
•	če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
•	če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
(2)	Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3)	Odvajanje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4)	Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5)	Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
23.	člen
(začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure, obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
24.	člen
(prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode v primeru višje sile)
(1)	V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3)	Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
4.5 Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo
25.	člen
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata.
(2)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
•	izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,
•	navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
•	vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
•	poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
•	dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
•	podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
•	podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 637
zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
(4)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz prve, druge, tretje in četrte točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz pete, šeste in sedme točke pa najmanj pet let.
(5)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:
•	podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz sedmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali
•	dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
26.	člen (obveznosti lastnika objekta)
(1)	Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
•	obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,
•	uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(2)	Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
•	skladnosti male komunalne čistilne naprave z okolje varstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma
•	skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice.
(4)	Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let.
(5)	Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.
4.6	Evidence
27.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.7	Obveščanje uporabnikov javne službe
28.	člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
•	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
•	o pogojih odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati:
•	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
•	na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
•	o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
•	o rokih in času izvedbe pregledov.
(3)	Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5)	Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
29.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
30.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
•	omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter priključkom interne čistilne naprave,
•	obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
•	redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na podlagi izdanih računov,
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 638
•	dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode,
•	uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
•	če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
•	dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
31.člen (prepovedi)
(1)	Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
32.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
6	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
33.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
34.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(2)	Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3)	Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi predpisanimi pogoji uporablja vsakdo.
(4)	Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem.
(5)	Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
35.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
(2)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.
8	Cene storitev javne službe
36.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugh storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(3)	Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine.
9	Javna pooblastila izvajalca javne službe
37.	člen (javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 639
smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
10	Nadzor nad izvajanjem javne službe
38.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
39.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(2)	Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12	Kazenske določbe
40.	člen (prekrški)
(1) Z globo 500,00 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	se kljub predhodnem pisnem obvestilu ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna,
•	uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
•	pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe,
•	priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno,
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
•	prekine odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku,
•	v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, pa kljub predhodnemu pisnemu obvestilu ne opusti svojega ravnanja,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda,
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 14. in 15. člena tega odloka in je bil na to predhodno pisno opozorjen,
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 25. člen tega odloka, čeprav je bil o tem predhodno pisno obveščen in
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 26. člena tega odloka, čeprav ga je izvajalec javne službe pisno pozval na izpolnitev obveznosti.
(2)	Z globo 300,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 200,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
13 Prehodna in končna določba
41. člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-98/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan
387. Sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste - parc št. 297/3, 297/1, 290/1, 290/5, 290/3, k.o. 477 - Medribnik
Na podlagi 7. člena Odloka o občinskih cestah v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2015) in 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 1/07, 5/08 in 9/15) je Občinski svet Občine Cirkulane na 17. redni seji, dne 18.5.2017, sprejel naslednji
SKLEP
O PRENOSU NEKATEGORIZIRANE CESTE MED OBČINSKE CESTE - PARC ŠT. 297/3, 297/1, 290/1, 290/5, 290/3, K.O. 477 - MEDRIBNIK.
1.
Nekategorizirana cesta, ki poteka po nepremičninah parc št. 297/3, 297/1, 290,1, 290/5, 290/3, k.o. 477 -Medribnik, se po odsvojitvi brezplačno prenese med občinske ceste Občine Cirkulane.
2.
Občinska uprava opravi vsa potrebna dejanja za kategorizacijo ceste, ki poteka po nepremičninah iz prejšnje točke tega sklepa.
3.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 640
Številka: 007-100/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan
Številka: 007-99/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan
388. Sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste - parc št. 67/1 in 73, k.o. 480 -Pohorje.
Na podlagi 7. člena Odloka o občinskih cestah v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2015) in 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 1/07, 5/08 in 9/15) je Občinski svet Občine Cirkulane na 17. redni seji, dne 18.5.2017, sprejel naslednji
SKLEP
O PRENOSU NEKATEGORIZIRANE CESTE MED OBČINSKE CESTE - PARC ŠT. 67/1 IN 73, K.O. 480 -POHORJE.
1.
Nekategorizirana cesta, ki poteka po nepremičninah parc št. 67/1 in 73, k.o. 480 - Pohorje, se po odsvojitvi brezplačno prenese med občinske ceste Občine Cirkulane.
2.
Občinska uprava opravi vsa potrebna dejanja za kategorizacijo ceste, ki poteka po nepremičninah iz prejšnje točke tega sklepa.
3.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin.
OBČINA KOBILJE
389. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kobilje za leto 2016
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 14. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Kobilje na 19. redni seji dne 17.5.2017 sprejel
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2016
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2016.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kobilje za leto 2016.
Proračun občine Kobilje za leto 2016 je bil realiziran v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	585.443,75
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	428.134,11
70	DAVČNI PRIHODKI	352.901,96
700	Davki na dohodek in dobiček	334.409,00
703	Davki na premoženje	16.194,01
704	Domači davki na blago in storitve	2.230,38
706	Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	75.232,15
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	37.043,53
711	Takse in pristojbine	0,00
712	Globe in druge denarne kazni	0,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,00
714	Drugi nedavčni prihodki	38.188,62
72	KAPITALSKI PRIHODKI	51.903,51
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	33.701,64
721	Prihodki od prodaje zalog	0,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	18.201,87
73	PREJETE DONACIJE	0,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	0,00
731	Prejete donacije iz tujine	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	105.406,13
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	105.406,13
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0,00
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 641
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	519.219,10
40	TEKOČI ODHODKI	272.072,68
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	79.953,35
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	11.070,55
402	Izdatki za blago in storitve	176.299,02
403	Plačila domačih obresti	0,00
409	Rezerve	4.749,76
41	TEKOČI TRANSFERI	192.814,19
410	Subvencije	540,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	64.275,49
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	28.159,52
413	Drugi tekoči domači transferi	99.839,18
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	48.805,71
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	48.805,71
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	5.526,52
430	Investicijski transferi	5.526,52
III.	PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.)	66.224,65
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0,00
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
751	Prodaja kapitalskih deležev	0,00
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava,	
	ki imajo premoženje v svoji lasti	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	0,00
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
50	ZADOLŽEVANJE	0,00
500	Domače zadolževanje	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	0,00
55	ODPLAČILA DOLGA	0,00
550	Odplačila domačega dolga	0,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	66.224,65
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	0,00
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-66.224,65
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	90.911,95
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 185 Datum: 17. 5. 2017
Občina Kobilje Robert Ščap, župan
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
390. Javni razpis za sofinanciranje programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-ZUJIK-UPB1 - in
nadaljnj.) ter Pravilnika o sofinanciranju programov javnih prireditev na območju občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 17/2012) objavlja Občina Lovrenc na Pohorju
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV JAVNIH PRIREDITEV NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2017
I.	Naročnik:
Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju
II.	Predmet razpisa
so prireditve, ki so bile oziroma bodo izvedene med 01.01.2017 ter 31.12.2017 in sicer: • prireditve, katerih organizatorji zaprosijo Občino Lovrenc na Pohorju za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje prireditev,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 642
•	večje prireditve društev na področju organiziranja prostega časa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, športa, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju iz drugih javnih razpisov in javnih pozivov in so odraz specifičnih potreb občanov in prepoznavnosti občine,
•	prireditve, katerih pokrovitelj je Občina Lovrenc na Pohorju.
III.	Prijavitelji:
Na javni razpis za sofinanciranje javnih prireditev se lahko prijavijo društva in druge pravne osebe, ki prireditev izvedejo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, za občane Občine Lovrenc na Pohorju in so v interesu Občine Lovrenc na Pohorju. Pravne osebe izven območja Občine Lovrenc na Pohorju se lahko prijavijo na javni razpis le, če izvedba javne prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Lovrenc na Pohorju, in da:
•	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev prijavljene prireditve;
•	da imajo prireditve, ki so predlog sofinanciranja, jasno konstrukcijo vseh stroškov izvedbe in virov financiranja.
•	Prijavitelji prireditev, ki se po vsebini uvrščajo na več razpisanih področij, lahko za isti namen kandidirajo samo na enem od javnih razpisov oziroma javnih pozivov Občine Lovrenc na Pohorju.
IV.	Okvirna višina sredstev:
Občina Lovrenc na Pohorju je za sofinanciranje prireditev v letu 2017 namenila sredstva v višini 9.000,00 EUR. Sredstva so v ta namen rezervirana na proračunski postavki SM 414051 - Turistične prireditve.
Zagotovljena višina sredstev za prvi javni razpis za sofinanciranje programov javnih prireditev na območju občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 je 8.000,00 €.
V.	Merila in kriteriji
Občina Lovrenc na Pohorju bo prijavljene prireditve sofinancirala na podlagi naslednjih meril in kriterijev, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju:
- prireditev pomembno prispeva promociji Občine Lovrenc na Pohorju;	45
- prireditev presega občinski nivo;	10
- prireditev je namenjena večji ali širši ciljni populaciji Občine Lovrenc na Pohorju;	10
-	višina lastnih vlagateljevih sredstev za izvedbo prireditve: -	do 25 % ocenjene vrednosti projekta; -	do 50 % ocenjene vrednosti projekta; -	nad 50 % ocenjene vrednosti projekta.	5 10 20
- prireditev je dobrodelnega značaja.	15
VI.	Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju, www.lovrenc.si od dneva objave javnega razpisa, do izteka razpisnega roka, to je do 06.06.2017.
VII.	Oddaja prijav:
Vloga mora biti oddana na že pripravljenih obrazcih, ki so sestavni del tega razpisa. Prijavitelj mora vlogo v celoti pripraviti v slovenskem jeziku.
Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis -Sofinanciranje javnih prireditev za leto 2017/1 - NE ODPIRAJ«. Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo v pravilno opremljenih ovojnicah prispeli na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 06. junija 2017, do 13. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 13.00 ure osebno v vložišču Občine Lovrenc na Pohorju oziroma poslana po pošti s priporočeno pošiljko.
Predlogi pri katerih bo ugotovljeno, da je prijavitelj predložil lažne ali netočne podatke bodo izločeni iz nadaljnje obravnave.
VIII.	Dodatne informacije:
Dodatne informacije glede razpisa: Marko Rakovnik v času uradnih ur oz. po tel.: 02/63-005-63.
IX.	Odpiranje prijav:
Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo odpiranje prijav izvedla v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju. Odpiranje ne bo javno.
X.	Sklep o izidu razpisa
bodo prijavitelji prejeli v roku 30. dni od datuma odpiranja prijav, POGODBE O SOFINANCIRANJU pa bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene v roku 30. dni po končanem postopku.
XI.
Zoper sklep o dodelitvi sredstev je možna PRITOŽBA na župana, in sicer v 15. dneh od prejema sklepa. V pritožbi mora vlagatelj točno opredeliti razloge zaradi katerih vlaga pritožbo. Predmet pritožbe ne more biti postavljanje meril za ocenjevanje vlog za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna. Odločitev župana je dokončna.
XII.	Poraba dodeljenih sredstev:
izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis in se torej ne prenašajo v leto 2018.
Številka: 6100-0001/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
391. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2017
Na podlagi 57., 61., 62., in 100. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-ZUJIK-UPB1 in nadaljnj.), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. list RS št. 93/2005), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju (MUV št. 28/05) ter Meril in kriterijev za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju (mUv št. 15/08) objavlja Občina Lovrenc na Pohorju
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2017
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 643
I.	Naročnik:
Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju
II.	Predmet razpisa
so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene (vokalne, instrumentalne in historične glasbe), plesne, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, literarne, likovne, fotografske ter knjižno založniške in več zvrstne dejavnosti, ki bodo izvedeni kot:
•	prireditve,
•	redna letna dejavnost kulturnega društva,
•	založniški projekti,
•	jubilejna slavnost ali jubilejna razstava,
•	novoletna ali božična prireditev (koncert, predstava...),
•	gostovanja po Sloveniji ali tujini,
•	šolanje ali izobraževanje članov društva,
•	izobraževanje strokovnega kadra na izobraževalnih programih (JSKD,...)
•	izdaja avdio, video kasete,
•	izdaja publikacij povezanih z delovanjem ljubiteljskih kulturnih društev.
Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore za izvajanje kulturnih programov in projektov.
III.	Pravico do sofinanciranja ljubiteljskih kulturnih programov
na tem razpisu imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanju kulturnih dobrin,
•	imajo sedež v občini Lovrenc na Pohorju in delujejo na območju občine Lovrenc na Pohorju,
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi (dovoljene so minimalne vstopnine),
•	imajo potrjen program s strani najvišjega organa društva,
•	dokazila o urejeni evidenci in članstvu,
•	delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto,
•	vsako leto ob razpisu za tekoče leto oz. najkasneje do konca leta predložijo poročilo o realizaciji programov ter poročilo o doseženih uspehih (na tekmovanjih in razstavah za preteklo leto),
•	redno sodelujejo na območnih preglednih prireditvah JSKD,
•	redno skrbijo za izobraževanje strokovnega kadra. Poleg zgoraj določenih pogojev morajo izvajalci redne
ljubiteljske kulturne dejavnosti izpolnjevati tudi naslednji pogoj:
•	sodelovanje na občinskih revijah ter občinskih proslavah in prireditvah.
IV.	Okvirna višina sredstev:
Višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje kulturnih programov v letu 2017 znaša 13.555,00 EUR. Od skupne višine sredstev se 4.515,00 EUR nameni izvedbi projektov ter 9.040,00 EUR izvajanju redne kulturne dejavnosti. Naročnik bo z izbranimi izvajalci sklenil pogodbo za obdobje od 01.01.2017 do 31.12.2017.
V.	Razpisno dokumentacijo
in podrobnejše informacije lahko dobite od dneva objave do izteka prijavnega roka dne 06.06.2017 v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc
na Pohorju pri Rakovnik Marku in sicer v času uradnih ur, v ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro ter v sredo od 14. do 16. ure.
VI.	Oddaja prijav:
prijave morajo biti podane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oz. prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, dostavljene oziroma poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, s pripisom »Javni razpis - KULTURA 2017 - NE ODPIRAJ«. Pošiljke oddane po pošti morajo biti obvezno oddane s priporočeno pošto, najpozneje do 06.06.2017 (dan poštnega žiga).
VII.	Odpiranje prijav:
Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo odpiranje prijav izvedla v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju. Odpiranje ne bo javno.
Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave ki:
•	niso bile oddane v razpisanem roku,
•	niso bile pravilne in
•	jih ni predložila upravičena oseba.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija v roku 3. dni od odpiranja prijav prijavitelja pozvala, da v roku 5. delovnih dni dopolnijo prijave. V primeru, da prijavitelj v predpisanem roku ne bo dopolnil prijave, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna.
Pravočasne, pravilne ter popolne prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju ter Merili in kriteriji za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju.
VIII.	Sklep o izidu razpisa
bodo prijavitelji prejeli v roku 30. dni od datuma odpiranja prijav, POGODBE O SOFINANCIRANJU pa bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene v roku 30. dni po končanem postopku.
IX.
Zoper sklep o dodelitvi sredstev je možna PRITOŽBA na župana, in sicer v 8. dneh od prejema sklepa. V pritožbi mora vlagatelj točno opredeliti razloge zaradi katerih vlaga pritožbo.
Predmet pritožbe ne more biti postavljanje meril za ocenjevanje vlog za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna. Odločitev župana je dokončna.
X.	Poraba dodeljenih sredstev:
izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis in se torej ne prenašajo v leto 2018.
Številka: 6102-0001/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
392. Javni razpisza zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2017
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 644
Občina Lovrenc na Pohorju na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP in 15/03 - ZOPA), 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Lovrenc na Pohorju (MUV št. 4/2010) ter Letnega programa športa, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju dne 17.02.2017 (UGSO, št. 6/2017), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V LETU 2017. PROGRAME BO OBČINA LOVRENC NA POHORJU SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 2017.
1.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Občina Lovrenc na Pohorju.
2.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2017 v skupni višini 40.360,00 EUR. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunskih postavkah 1805 - Šport in prostočasne aktivnosti in sicer:
•	v višini 14.970,00 EUR za športne programe (na SM 418600 - Sofinanciranje programov športa -točkovni sistem);
•	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (sredstva v višini 1.100,00 EUR na SM 418602);
•	športne prireditve (sredstva v višini 2.190,00 EUR na SM 418605);
•	športni objekti (sredstva v višini 21.700,00 EUR na SM 418603 - sredstva za najemnine dvoran);
•	materialni stroški in stroški storitev (sredstva v višini 400,00 EUR na SM 418604 - zagonska sredstva za delovanje novonastalih društev).
Razpisane so naslednje vsebine športnih programov:
•	interesna športna vzgoja predšolskih otrok;
•	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok;
•	športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let);
•	športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami,
•	interesna športna vzgoja mladine;
•	športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 20 let);
•	športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami;
•	športna dejavnost študentov;
•	športna rekreacija;
•	kakovostni šport;
•	vrhunski šport;
•	šport invalidov.
3.	Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:
Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci športne dejavnosti in sicer:
•	športna društva in zveze,
•	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja (osnovna šola in vrtec),
•	gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne ter neprofitne.
Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da se pravočasno prijavijo na razpis,
•	da imajo sedež v občini Lovrenc na Pohorju in pretežno v njej izvajajo svojo športno dejavnost,
•	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov na leto,
•	da imajo zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti), prostorske (sklenjene najemniške pogodbe), kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za športna društva) in vadbi.
Poleg zgoraj določenih pogojev morajo izvajalci športnih programov izpolnjevati tudi naslednji pogoj:
•	sodelovanje na prireditvah in dogodkih, ki so v interesu občine Lovrenc na Pohorju.
4.	Obdobje za porabo sredstev:
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2017.
5.	Razpisni rok:
Rok za prijavo je do vključno 06.06.2017.
6.	Način dostave predlogov:
Prijavo za sofinanciranje športnih programov mora predlagatelj izpolniti na razpisnih obrazcih naročnika, ki jih po objavi razpisa interesenti lahko dvignejo na sedežu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, v času uradnih ur.
Prijavo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti na naslov: Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju (s pripisom »JAVNI RAZPIS - ŠPORT 2017« - »NE ODPIRAJ!«). Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila poslana zadnji dan roka za prijavo po pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure osebno oddana na vložišču Občine Lovrenc na Pohorju.
7.	Informacije:
Podrobne informacije in navodila za sodelovanju pri razpisu dobijo kandidati na Občini Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, Lovrenc na Pohorju. Kontaktna oseba: Rakovnik Marko, telefon: (02) 63-005-63.
Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Lovrenc na Pohorju pri zgoraj navedeni kontaktni osebi. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si.
8.	Obravnava vlog:
Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene pošiljatelju.
Odpiranje prijav ne bo javno. Odpiranje prispelih vlog bo opravila Komisija za šport. V primeru nepopolnih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo občinska uprava v roku petih (5) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku treh (3) dni dopolnijo. Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije.
Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi pogojev, meril in normativov Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju in Letnega programa športa v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2017.
Predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za šport bo potrdil župan občine Lovrenc na Pohorju. Sklep o dodelitvi finančnih sredstev bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 30. dni po poteku razpisnega roka. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Lovrenc na Pohorju sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 645
Številka: 672-0001/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
OBČINA NAKLO
393. Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2016
Na podlagi 96. in 98. Člena Zakona o javnih financah (ZJF, Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 127/2006 -
ZJZP, 14/2007 - ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010 -ZUKN, 107/2010, 110/2011 - ZDIU12, 46/2013 -ZIPRS1314-A, 101/2013, 101/2013 - ZIPRS1415, 38/2014 - ZIPRS1415-A) in 77. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07 in 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 17. redni seji, dne 24.5.2017 sprejel:
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE NAKLO ZA LETO 2016
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2016. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Naklo so bili v letu 2016 realizirani v naslednji višini:
KONTO		OPIS	Realizacija: 2016 v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	4.407.340
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	4.302.274
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	3.563.711
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	2.595.888
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	880.142
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	83.347
706		DRUGI DAVKI	4.334
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	738.563
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	348.548
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	4.847
712		GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	11.526
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	1.433
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	372.209
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	4.550
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	0
721		PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	4.550
73		PREJETE DONACIJE (730+731)	0
730		PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
731		PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0
			
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	100.516
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	98.779
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	1.737
78		PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0
786		OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0
787		PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)	4.155.124
40		TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	2.105.608
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	274.313
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	40.124
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	1.765.505
403		PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	20.666
409		REZERVE	5.000
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.372.461
410		SUBVENCIJE	800
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	966.021
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	141.381
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	264.259
414		TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	655.390
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	655.390
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	21.666
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	18.046
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	3.620
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 646
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)			252.215
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	3.315
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	3.315
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
752		KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	1.501
440		DANA POSOJILA	0
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	1.501
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	1.814
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	225.390
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	225.390
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI. +X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	28.640
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-225.390
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-252.215
		STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA	1.323.950,58
		- OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA	0
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Naklo za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3.	člen
Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2016 v višini 67.412,46 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2017.
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna Občine Naklo za leto 2016 je priloga zaključnega računa. Priloga so tudi račun financiranja in račun finančnih terjatev in naložb Občine Naklo za leto 2016 ter posebni del in načrt razvojnih programov.
5.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloge se objavijo na spletni strani Občine Naklo.
Številka: 410-004/2017-14 Datum: 24. 5. 2017
Občina Naklo Marko Mravlja, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
394. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka
Na podlagi 64. člena v zvezi s prvo alinejo 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ) in prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 22. redni seji, dne 18.05.2017, sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE ŠKOFJA LOKA
1.	člen
V	Statutu Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) se na koncu v petega odstavka 24. člena, pred besedo "sklepom" doda besedilo "poslovnikom ali posebnim".
2.	člen
V	tretjem odstavku 28. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
"- sprejema interne akte, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave," in dopolni deseta alineja, tako da se beseda "tem" nadomesti z besedilom: "ustanovitvi in sestavi".
3.	člen
V	96. členu se dopolni drugi odstavek, tako da se pred piko doda vejica in naslednje besedilo: "občinski svet pa zaključni račun obravnava in sprejme na eni od prihodnjih sej, skladno s sprejetim letnim programom dela občinskega sveta".
4.	člen
V	petem odstavku 100. člena se črta beseda "popravke" in vejica, ki ji sledi.
5.	člen
V 107. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"Proračun, zaključni račun proračuna in prostorski akti se objavijo na spletni strani občine, v uradnem glasilu pa se objavi le odlok o proračunu, akt o zaključnem računu proračuna oziroma odlok o prostorskem aktu.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 647
Odredbe za objavo popravkov splošnih aktov in drugih aktov, ki se objavljajo v uradnem glasilu, daje župan."
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo "na oglasni deski občinske uprave in".
Prehodna in končna določba 6. člen
Te spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 020-0001/2008 Datum: 18. 5. 2017
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
395. Pravilnik o postavitvi spominskih obeležij v Aleji zaslužnih Ločanov
Na podlagi 6. člena Odloka o Aleji zaslužnih Ločanov in postavitvi drugih umetniških del (Uradni list RS, št. 47/2012, 11/2013, 50/2013) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 -uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 22. redni seji dne 18.5.2017 sprejel
PRAVILNIK
O POSTAVITVI SPOMINSKIH OBELEŽIJ V ALEJI ZASLUŽNIH LOČANOV
I.	Splošne določbe
1.	člen
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
S tem pravilnikom se določita postopek in merila za izbor oseb, ki se jim postavi spominsko obeležje v Aleji zaslužnih Ločanov na Šolski ulici v Škofji Loki in način postavitve spominskega obeležja.
3.	Člen
Za obeležje v Aleji zaslužnih Ločanov se lahko predlaga:
•	osebe, rojene na območju občine Škofja Loka, ki so s svojim znanjem, delom in stvaritvami pomembno prispevale v zakladnico dosežkov na različnih področjih ustvarjanja, življenja in dela v lokalnem, slovenskem ali širšem prostoru;
•	osebe, ki so del svojega življenja živele ali ustvarjale na območju občine Škofja Loka (v nadaljevanju: na škofjeloškem območju) in so s svojim znanjem, delom in stvaritvami pomembno vplivale na življenje na škofjeloškem območju oziroma so njihova dela vezana na škofjeloško območje.
II.	Postopek
4.	člen
Zbiranje predlogov za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov se izvede na podlagi javnega razpisa na 5 let.
Javni razpis vsebuje:
•	pogoje in merila za postavitev spominskega obeležja,
•	podatke, ki jih mora vsebovati predlog,
•	rok, do katerega je potrebno predložiti predlog.
Javni razpis se objavi v lokalnem glasilu in na spletni
strani Občine Škofja Loka.
5.	člen
Predlog za postavitev spominskega obeležja lahko podajo pravne in fizične osebe.
Predlog mora biti pisno utemeljen.
Če predlagatelj zagotovi tudi sponzorska oziroma donatorska sredstva, to izkaže v predlogu v okviru finančnega načrta ter predloži potrdilo sponzorjev, donatorjev ali lastno izjavo. Dodatno pridobljena sponzorska ali donatorska sredstva ne vplivajo na izbor predloga.
6.	člen
Prejete predloge za postavitev spominskega obeležja oceni Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: Odbor) v skladu z merili, določenimi v 7. členu tega pravilnika.
Odbor lahko na sejo povabi tudi predlagatelje in predstavnike zainteresiranih organizacij civilne družbe.
Predloge, ki izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in dosežejo vsaj minimalno število potrebnih točk, skladno s 7. členom tega pravilnika, Odbor posreduje v potrditev Občinskemu svetu. V primeru, da so minimalno število točk prejeli več kot trije predlogi, se Občinskemu svetu v potrditev pošlje prve tri, ki so zbrali najvišje število točk. V primeru izenačenega števila točk med predlogi, Odbor z glasovanjem med izenačenimi, odloči o treh predlogih za Občinski svet.
III. Merila
7.	člen
Pri vrednotenju dela na različnih področjih ustvarjanja, življenja in dela v lokalnem, slovenskem ali širšem prostoru, se upošteva za področje delovanja: izjemen dosežek oziroma dolgotrajno delovanje na določenem področju.
Prejete predloge za postavitev spominskega obeležja oceni Odbor, na podlagi predloženega obrazca (ki je sestavni del razpisne dokumentacije), skupaj z dokazili, po naslednjih merilih:
1)	osebe, ki izvirajo z območja ali so večji del življenja živele v občini Škofja Loka	4 točke;
2)	glede na odmevnost oziroma pomen njenega dela:	
	a) pomen za Škofjo Loko in okolico (njeno strokovno delo oz. dosežek dosega kakovosten nivo ter je pomembno vplivalo na življenje na škofjeloškem območju in okolici) -	delovanje na dveh ali več področjih, -	delovanje na enem področju IN	11 točk 7 točk
	b) pomen za Slovenijo (njeno strokovno delo oz. dosežek sodi v ožji kakovostni vrh v slovenskem prostoru in je pomembno vplivalo na širši slovenski prostor)	
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 648
	-	delovanje na dveh ali več področjih, -	delovanje na enem področju IN	9 točk 5 točk
	c) pomen presega državne meje (njeno strokovno delo oz. dosežek s svojo odmevnostjo sega tudi izven državnih meja, oseba je pomemben ambasador svojega okolja v tujini) -	delovanje na dveh ali več področjih, -	delovanje na enem področju	7 točk 4 točke
3)	Če je v Aleji zaslužnih Ločanov posamezen spol zastopan z manj kot 1/3 obeležij, prejeme vsaka predlagana oseba tega spola	7 točk
	maksimalno število možnih točk	38 točk
Minimalno število potrebnih točk 20 točk. Častni občani dobijo dodatne 4 točke h končnemu seštevku točk.
IV.	Način postavitve
8.	člen
Predlogi za spominska obeležja, ki so dobili minimalno zahtevano število točk in so bili potrjeni na Občinskem svetu, se postavijo v Aleji zaslužnih Ločanov, vendar ne več kot trije v razpisnem obdobju, kot je to opredeljeno v tretjem odstavku 6. člena tega pravilnika.
Spominska obeležja se postavijo tako, da med obeležij ni praznih prostorov. V primeru, da obeležja ni mogoče postaviti zaradi bližine objektov ali prometne infrastrukture, se obeležje postavi na prvem naslednjem primernem mestu vzdolž ulice.
V.	Končne določbe
9.	člen
Sredstva za postavitev in vzdrževanje spominskih obeležij se zagotovijo v občinskem proračunu.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postavitvi spominskih obeležij v Aleji znamenitih Ločanov (Ur. l. RS, št. 25/2013).
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 610-6/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
396. Sklep o določitvi cene programov v vrtcih občine Škofja Loka
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 -uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 22. redni seji dne 18.5.2017 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV V VRTCIH OBČINE ŠKOFJA LOKA
1. člen
Ekonomska cena za posamezne programe predšolske vzgoje znaša od 1.6.2017 dalje:
Program predšolske vzgoje	cena
1. starostno obdobje - oddelki od 1 do 3 leta starosti	459,95 EUR
2. starostno obdobje - oddelki od 3 do 6 leta starosti	334,42 EUR
Kombinirani oddelek	340,00 EUR
Razvojni oddelek	866,58EUR
2.	člen
Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Tako znižana cena je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga krije občina.
3.	člen
Letne rezervacije za mesec julij in avgust se staršem sofinancirajo za nedeljeno obdobje najmanj 10 delovnih dni (dva tedna) in največ 2 meseca, skupaj 9 tednov. V tem primeru Občina s sklepom odloči, da vrtec obračuna plačilo staršev na podlagi cene, ki je poleg stroškov za živila še dodatno znižana. Starši tako plačajo 75% oskrbnine, ki jim je bila določena z odločbo o višini plačila za program vrtca, pri čemer je osnova za obračun oskrbnine cena, znižana za stroške neporabljenih živil. Prošnjo za letne rezervacije starši otrok vložijo na upravi vrtca.
4.	člen
V primeru bolezni lahko starši uveljavijo rezervacijo, če je otrok odsoten neprekinjeno obdobje, in sicer minimalno 15 do maksimalno 60 koledarskih dni, na podlagi mnenja lečečega zdravnika. Prošnjo za zdravstveno rezervacijo, skupaj z zdravniškim potrdilom, morajo straši oddati najkasneje v roku 8 dni po zaključenem zdravljenju na Občini Škofja Loka. V primeru zdravstvene rezervacije Občina s sklepom odloči, da vrtec obračuna plačilo staršev na podlagi cene, ki je poleg stroškov za živila še dodatno znižana. Starši tako plačajo 75% oskrbnine, ki jim je bila določena z odločbo o višini plačila za program vrtca, pri čemer je osnova za obračun oskrbnine cena, znižana za stroške neporabljenih živil.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene programov v vrtcih Občine Škofja Loka št. 419-1/2008 z dne 27.11.2008 (Uradni list RS, št. 117/2008).
Številka: 014-3/2017 Datum: 18. 5. 2017
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 649
OBČINA VIDEM
397. Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev v letu 2017 na področju kmetijstva, gospodarstva in turizma
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 60/2016 ), objavljam
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV V LETU 2017 NA PODROČJU KMETIJSTVA, GOSPODARSTVA IN TURIZMA
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje redne dejavnosti društev s področja kmetijstva, gospodarstva in turizma, ki izvajajo dejavnosti in naloge pomembne za raznoliko in kvalitetno družabno življenje naših občanov. Na podlagi tega razpisa se ne financirajo društva s področij, katerih sofinanciranje je urejeno z drugimi akti ali razpisi.
2.	Pravico do sofinanciranja dejavnosti iz proračunskih sredstev Občine Videm imajo društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih,
•	da imajo sedež v Občini Videm,
•	da je včlanjenih vsaj 10 članov,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
•	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje/tekoče leto.
Društvo, ki kandidira na ta razpis, ne sme prejemati finančnih sredstev iz naslova proračuna Občine Videm za leto 2017, po drugem razpisu Občine Videm za namene rednega delovanja društva (oziroma imeti sklenjeno pogodbo, ki zajema tudi redno delovanje društva).
3.	Obseg razpoložljivih sredstev je določen s sprejetjem proračuna Občine Videm za leto 2017 iz proračunske postavke M22 (412000) - 3.000 EUR in M45 (412000) -3.000 EUR.
4.	Prijavljena društva se financirajo po sledečem točkovanju na podlagi števila članov (s stalnim prebivališčem v občini Videm), in sicer:
•	do 10 članov 100 točk na društvo,
•	od 10 do 40 članov 300 točk na društvo,
•	od 40 do 70 članov 500 točk na društvo,
•	od 70 do 90 članov 700 točk na društvo,
•	nad 90 članov 900 točk na društvo.
V kolikor je društvo prijavitelj večjih prireditev ali sodeluje na prireditvi z materialnimi sredstvi, lahko za točno dogovorjen namen pridobi dodatna sredstva.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, v času uradnih ur in sicer od dneva objave razpisa ali na spletni strani Občine Videm: www.videm.si.
6.	Vlogo z vso potrebno dokumentacijo je potrebno posredovati v zaprti kuverti osebno v času uradnih ur v vložišče ali po pošti. Obvezno je potrebno napisati na kuverto »Javni razpis-kmetijstvo, gospodarstvo, turizem NE ODPIRAJ!«.
7.	Rok za prijavo na javni razpis je petek 9. 6. 2017. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika oziroma bodo do tega roka oddane na pošti.
8.	Postopek javnega razpisa bo izvedla strokovna komisija, ki je imenovana s strani župana Občine Videm. Odpiranje vlog bo 9. 6. 2017.
9.	O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo vlagatelji obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
Številka: 339-1/2017 Datum: 14. 4. 2017
Občina Videm Friderik Bračič, župan
OBČINA VOJNIK
398. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v družbeni lastnini
Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 17. redni seji, dne 18.5.2017 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
S tem sklepom se ukine status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« na naslednji nepremičnini: • ID znak parcela 1060 874/3
2.	člen
Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« in postanejo last Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik, matična številka 5880386.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007-2017/2 Datum: 18. 5. 2017
Občina Vojnik Branko Petre, župan
OBČINA ZAVRČ
399. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Zavrč
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 650
39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013 in 111/2013), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 16. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011), je Občinski svet na svoji 14. redni seji, dne 19.04. 2017, sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI
ZAVRČ
1 Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Zavrč (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2.	vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
7.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
8.	kazenske določbe.
2.	člen (javna služba)
(1)	Naloge javne službe, ki so obvezna storitev:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo
•	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
•	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih in pretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
•	prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	obdelava blata,
•	pregledovanje in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
•	obveščanje uporabnikov javne službe,
•	izdelava programa izvajanja javne službe,
•	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
•	poročanje o izvajanju javne službe in
•	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Naloga javne službe, ki je posebna storitev je:
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in
•	odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
3.	člen (uporabniki)
(1)	Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
•	eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
•	eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
•	upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3)	Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
•	v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
•	v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v predpisih s področja varstva okolja, Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list Rs, št. 98/15; v nadaljevanju: uredba) in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje občina.
3	Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
7.	člen
(zagotavljanje javne službe)
Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
8.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na
javno kanalizacijo) (1)Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
•	čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje in
•	obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 651
9. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)	Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
•	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
•	pregled in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)	Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)	Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4)	Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5)	Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
•	gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
•	lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male
komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6)	Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju izvede pregled in monitoring enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7)	Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
10.	člen (obdelava blata)
(1)	Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
•	izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
•	izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3)	Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.
(5)	Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(6)	Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
11.	člen
(program izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2)	Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 652
odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.	osnovni podatki, ki so podatki o:
•	izvajalcu javne službe,
•	občinah, kjer se izvaja javna služba,
•	predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
•	naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
•	aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.	podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:
•	javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
•	komunalnih čistilnih napravah, nepretočnih in pretočnih greznicah,
•	cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
•	številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in
•	drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.	opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
•	način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
•	načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
•	opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
•	opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
•	način zagotavljanja obdelave blata,
•	način obveščanja uporabnikov javne službe in
•	načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe;
4.	pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.
(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega
odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4)	Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 10. člena tega odloka.
(5)	Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6)	V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7)	Občinski svet program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8)	Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:
•	do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
•	v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9)	Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
4.1 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
12.	člen
(opremljenost z javno kanalizacijo)
(1)	Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
(2)	Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
13.	člen
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
•	odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
•	čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 653
•	čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2) Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena in so določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
14.	člen
(prilagoditev obstoječih objektov)
Lastniki obstoječih objektov morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu z veljavno uredbo.
15.	člen
(obvezne storitve za obstoječe objekte)
Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi:
•	prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,
•	obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
4.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
4.2.1 Priključitev na javno kanalizacijo
16.	člen
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1)Lastnik	objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
(2)	Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
(3)	Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
(4)	Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.
(5)	Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora
zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6) Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije določene v 4. odstavku tega člena se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta.
17.	člen (kanalizacijski priključek)
(1)	Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od revizijskega jaška javne kanalizacije, ki leži na javni površini do stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo.
(2)	Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
(3)	Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta.
(4)	Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.
(5)	Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji.
(6)	Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(7)	Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika.
(8)	Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
(9)	Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.
18.	člen
(prijava gradnje kanalizacijskega priključka)
(1)	Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.
(2)	K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
•	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
•	potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
•	grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
•	dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 654
19.	člen
(priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.
(2)	Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,
•	izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka.
4.2.2 Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije
20.	člen
(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta.
(2)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.
(4)	Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko.
4.3	Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč
21.	člen
(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(2)	Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.
4.4	Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode
22.	člen
(trajna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
•	z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
•	stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
•	odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
•	kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
•	če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
•	če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
(2)	Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3)	Odvajanje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4)	Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5)	Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
23.	člen
(začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
24.	člen
(prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode v primeru višje sile)
(1)	V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3)	Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 655
sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
4.5 Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo
25. člen
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata.
(2)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
•	izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,
•	navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
•	vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
•	poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
•	dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
•	podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
•	podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
(4)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz prve, druge, tretje in četrte točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz pete, šeste in sedme točke pa najmanj pet let.
(5)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:
•	podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz sedmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali
•	dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
26.	člen (obveznosti lastnika objekta)
(1)	Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
•	obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,
•	uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(2)	Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
•	skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma
•	skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice.
(4)	Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let.
(5)	Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.
4.6	Evidence
27.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.7	Obveščanje uporabnikov javne službe
28.	člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
•	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
•	o pogojih odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati:
•	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
•	na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
•	o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
•	o rokih in času izvedbe pregledov.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 656
(3)	Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5)	Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
29.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
30.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
•	omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter priključkom interne čistilne naprave,
•	obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
•	redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na podlagi izdanih računov,
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
•	dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode,
•	uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
•	če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
•	dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne
kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
31.člen (prepovedi)
(1)	Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
32.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
6	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
33.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
34.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 657
(2)	Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3)	Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi predpisanimi pogoji uporablja vsakdo.
(4)	Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem.
(5)	Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
35.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
(2)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.
8	Cene storitev javne službe
36.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugh storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(3)	Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine.
9	Javna pooblastila izvajalca javne službe
37.	člen (javna pooblastila)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
• razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
10	Nadzor nad izvajanjem javne službe
38.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
39.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(2)	Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12	Kazenske določbe
40.	člen (prekrški)
(1)	Z globo 500,00 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	se klub predhodnem pisnem obvestilu ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna,
•	uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
•	pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe,
•	priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno,
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
•	prekine odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku,
•	v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, pa kljub predhodnemu pisnemu obvestilu ne opusti svojega ravnanja,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda,
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajao iz 14. in 15. člena tega odloka in je bil na to predhodno pisno opozorjen,
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 25. člen tega odloka, čeprav je bil o tem predhodno pisno obveščen in
•	ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 26. člena tega odloka, čeprav ga je izvajalec javne službe pisno pozval na izpolnitev obveznosti.
(2)	Z globo 300,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 658
(3) Z globo 200,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
13 Prehodna in končna določba
41.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zavrč (Uradni list Republike Slovenije, št. 54/2006.).
42.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-4/2014-041-004 Datum: 19. 4. 2017
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
400. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Zavrč
Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 16. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 14. redni seji dne 19.04. 2017 sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI ZAVRČ
1 Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Zavrč
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2	Predmet javne službe
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba obsega naslednje naloge:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
•	prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, prevzem blata iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;
•	čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
•	zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;
•	pregled MČN najmanj enkrat na tri leta.
(2)	Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
3	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Zavrč (v nadaljevanju: občina).
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
(2)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
4	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
5.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 659
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti:
•	program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga pripravi v skladu z določili uredbe, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, z oceno stroškov,
•	program vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, z oceno stroškov.
5	Javna pooblastila koncesionarju
6.	člen (javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
6	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njegovi podlagi in predpisi občine.
7	Obseg monopola
8.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe.
8	Začetek in čas trajanja koncesije
9.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 10 (desetih) let.
9	Viri financiranja javne službe in sredstva za razvoj infrastrukture
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
12.	člen
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
10	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem javne službe izvajajo pristojne službe občinske uprave občine.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba.
11	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odvzem koncesije)
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 660
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
12	Prevzem javne službe v režijo
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
13	Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva ter zakona, ki ureja področje javnega naročanja.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj eden ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebino javnega razpisa določa zakon, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 5. členu tega odloka in pogoje določene v razpisni dokumentaciji.
(3)	Merila za izbor koncesionarja se določijo v razpisni dokumentaciji.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in trije člani. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3)	Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva in zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb.
14	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi poročila strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
15	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
16	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
25.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
28.	člen (začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
30.	člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe
Št. 26/26.5.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 661
povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
17 Končni določbi
31. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 900-4/2014-041-003 Datum: 19. 4. 2017
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 662
OBČINA BRDA
380.	Statut Občine Brda
381.	Odlok o sofinanciranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Brda
382.	Odlok o I. rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017
383.	Sklep o višini subvencije cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda za leto 2015 in 2016
OBČINA CIRKULANE
384.	Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2016
385.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cirkulane
386.	Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Cirkulane
387.	Sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste - parc št. 297/3, 297/1, 290/1, 290/5, 290/3, k.o. 477 - Medribnik
388.	Sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste - parc št. 67/1 in 73, k.o. 480 - Pohorje.
OBČINA KOBILJE
389.	Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kobilje za leto 2016
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
390.	Javni razpis za sofinanciranje programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017
391.	Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2017
392.	392.Javni razpisza zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2017
OBČINA NAKLO
393.	Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2016
OBČINA ŠKOFJA LOKA
394.	Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Škofja Loka
395.	Pravilnik o postavitvi spominskih obeležij v Aleji zaslužnih Ločanov
396.	Sklep o določitvi cene programov v vrtcih občine Škofja Loka
OBČINA VIDEM
397.	Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev v letu 2017 na
Stran 610 623
625 627
Stran
627
628
področju kmetijstva, gospodarstva in turizma
OBČINA VOJNIK
398.	Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v družbeni lastnini
OBČINA ZAVRČ
399.	Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Zavrč
400.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Zavrč
Stran 649
Stran 649
658
631
639
640
Stran 640
Stran 641
642
643
Stran 645
Stran
646
647
648
Stran 649