Liubliana, nedelja 5 maja 1929 Cena 2 Din 29 Dta. m toosemstvo 40 Dio. Uredoiitvo: Ijn^}«, Kaaflfeva rtiča S. Telefon KeT, 3122. 9123, JI24, 3125 in »126. Maribor: Aleksandrova cesti 13. Teltkm St. «40. Ceila: Koceoova tU. 2. Telefca H«v. 190. Rofcopt* m m vračajo. • Otfaa po tarif«. tferavatttvm LftNtaiia. Prciaraova tf. M Talefoa k. »12% 1123, 1124, 112&. 3124 taaeratol oddelek: Unbljaoa. PreierocKV afici 4. relefoo 6t 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ceal It. 12. Teletu« ti 45& Podružnica Cel]«: Koceoova tfica k. t Teleta« it. 190 Kateri pri pošt 6«V. lavodih: Ljubljana tL 11.842; Praha &tio 78.180: Wiea Nr. 105 241 Ljubljana, 4. maja. Jutri se sestanejo prosvetni delavci Zveze kulturnih društev iz mest m podeželja v naši Ljubljani, da premotruo dosedanje delo in določijo smernice za najbližjo bodočnost. S tihim, a smotrenim delom si je priborila Z. K. D. velik vpliv na prosvetno akcijo med Slovenci. 237 društev v ljubljanski oblasti je organiziranih v njenem krogu, skoraj 70.000 članov stoji za njenim programom — ne nezavedno in slepo, kot čreda, ki jo vodiš kamor hočeš, temveč kot falanga mož in žena, ki so se naučili samostojno misliti in odločevati. Ta kulturna organizacija naprednih Slovencev ne uživa žal nikake podpore s strani države in drugih činiteljev, ki bi morali biti zainteresirani na kulturnem napredku našega ljudstva. Vsa njena moč izhaja iz nje same — iz zavestne inicija-tivnosti in idealne požrtvovalnosti njenih voditeljev, iz trdnega prepričanja organizatorjev v nji včlanjenih prosvetnih društev, iz volje in navdušenja deset tisočev njenih članov. Z. K. D. dokazuje z vsem svojim delovanjem, da veže mesto in podeželje zavestno, idejno opredeljeno delo za iste cilje, ki bi jih lahko označili z eno samo besedo: napredek. Napredek nasproti dosedanjemu kulturnemu stanju, sistematičen pokret za naobrazbo najširših ljudskih slojev, organizirano gibanje v smeri k vzorom narodne kulture. Zveza kulturnih društev je bila ustanovljena 1. 1921.; štiri leta pozneje je izšla iz njenega okrilja Z. K. D. za mariborsko oblast. Kulturno delo je že po svoji naravi počasnejše od političnega in gospodarskega, toda uspehi, ki se pribore v zavestnem odporu zoper vse, kar nasprotuje svobodi misli in kulturnega dejanja, so trajne. Kulturno delo zahteva jasno opredelitev, idejno zavest in zlasti v naših razmerah mnogo požrtvovalnosti. Zahteva mnogo samostojnega mišljenja, ne plačuje pa dela in truda z materijalnimi dobrinami. Sto in sto naprednih prosvetnih organizatorjev deluje skoraj anonimno, tiho, iz trdnega prepričanja, da opravljajo svo-o dolžnost, v težkih razmerah, izven svojih poklicnih dolžnosti, zavedajoč se, da tvorijo s številnimi drugimi poedinci tisti dinamo, ki je gibalo našega splošnega napredka. Smelo trdimo, da ne bi bilo v Sloveniji stotine kulturnih domov, kakor jih zaman iščemo v drugih pokrajinah naše države, če ne ;bi bilo napredne kulturne akcije. Čim bolj bo ona napredovala, tem bolj se bo dvigal naš splošni prosvetni nivo. Nasprotniki napredne kulturne akcije imajo več sredstev, da vplivajo na ljudstvo, lažje se izprežejo iz odgovornosti, ki jih nalaga kulturno delo — a dejstvo je, da so morali prevzeti levji del napornega dela za kulturni napredek oni poedinci, ki so že v naprej upoštevali niegov riziko, ki so se zavestno zoperstavili tradicionalnim nazorom in običajem. Njim velia naša zahvala in prinzanie. Danes, ko počiva »politika«, pričakuje javnost baš od teh kulturnih delavcev, da bodo s svojim tihim, zavestnim, premišljenim delom vzdrževali pozornost našega ljudstva za dolžnosti, ki jih ima nasproti samemu sebi. Te dolžnosti so jasne in nezavisne od političnih programov, — njih vzmet so ideje, v katerih je narod spoznal pogoje svojega napredka. Da rečemo konkretno: Vsaka slovenska vas imej svoj kulturni dom, okoli njega četo navdušenih prosvetnih delavcev, ki je voljna žrtvovati svoj prosti čas za prosvetno delo, v tem domu svoj oder, svojo predavalnico, svoio knjižnico. Mi smo globoko preverjeni, da je tu izvir napredka in dovolj prostora za vse ideale, ki naj prispevajo k procvitu našega naroda. Najresnejši je oni kulturni program, ki je realistično prevdarjen. Tak program vodi Z. K. D. Prosvetni dan v Ljubljani je manifestacija tega kulturnega realizma. Tiha in skromna manifestacija, kakor je tiho in skromno delo vseh teh številnih poedincev v naših prosvetnih društvih. Toda kot vsota vsega prizadevanja in truda je visok aktivuin V slovenskem in jugoslovenskem življenju. Pozdravljeni, pijonirji napredne pro-svete v naši Ljubljani! S ponosom zremo na stotine prireditev, koncertov, predavanj, gledaliških iger. na tisoče izposojenih knjig — zavedajoč se, da se s tem delom pripravlja boljša bodočnost našega ljudstva. Naj bi prosvetni dan Z. K. D. začrtal trdna sigurna pota v bližnjo bodočnost, naj bi plemenite energije, ki se žrtvujejo za visoke cilje napredne prosvete, obrodile pozitivne sadove. Naša prosvetna društva, naprej za cilji, ki ste si jih zastavila! Vsako na svojem mestu, vsak prosvetni delavec z maksimorn dela, ki ga lahko žrtvuje snlošnosti. Naj bo ta trud še tako lokaliziran — v splošnem delu za nanredek sigurno po-množuie njegove velike in široke možnosti. Nič ne more zakriti bleščeče ideje napredka. Vanjo verujemo in v nie-nem imenu pozdravljamo vaše delo! Likvidacija in bilanca berlinskih nemirov Nemiri zadušeni - 19 smrtnih žrtev - Niti revolte vodijo v Rusijo Berlin, 4. maja g. Danes je vladal v delavskih okrajih Neukollnu in Weddingu, prizoriščih komunističnih nemirov, v splošnem mir. Policija je imela ves dan zastražene ceste, ki vodijo v te okraje. Sem in tja je prišlo do neznatnih prerekanj. Okoli 1. popoldne, ko so prispela na ceste nova policijska moštva, se je polastilo prebivalstva zopet razburjenje. Na dohodih v cer-nirane okraje so se zbrale množice radovednežev, ki pa jih je policija razgnala. Izjemno stanje je ostalo danes popolnoma nespremenjeno in bo šele jutri omiljeno. Kot nadomestilo za ustavljeno glasilo »Die Ro-te Fahne« so izdali komunisti hektografiran list pod naslovom: »Das rote Tempo«, ki ga je kot odgovorni urednik podpisal komunistični poslanec. Med delavstvo delijo komunisti številne letake, vendar njihova propaganda za splošno stavko ni imela uspeha. Pruska vlada danes kljub številnim pozivom ni hotela dovoliti shoda zveze rdečih bojevnikov. Prepoved zborovanj je ostala v polni meri v veljavi in jo utemeljujejo s tem, da se komunisti še vedno pripravljajo za nemire. Oblasti imajo mnogo vzrokov, da vodi komunistično agitacijo neznana centrala, kjer so udeleženi tudi ruski agenti. Berlin, 4. maja s. Po raznih obratih so delavci danes kot protest proti policijski akciji v Neukollnu in Weddingu ponovno ustavili delo. Tako je stavkalo danes 650 mož gradbene družbe podzemske železnice v odseku Kaiserstrasse. Dalje ni prišlo na delo 120 mož nemške družbe Legrit, kakor tudi 600 mož berlinske stavbene družbe, ki gradi novo stavbo v Krudenerstrasse. Policijski predsednik sporoča, da je bilo danes v Neukollnu 25 oseb prisilno pozvanih na odgovor. Ustreljeni inozemski zastopnik tiska je kljub temu, da ga je policija opozorila na grozečo nevarnost, hodi! po ograženih cestah in padel, zadet iz puške. Od katere strani je bil oddan smrtni strel, ni bilo mogoče ugotoviti. Celokupno število mrtvih, ki so padli v dnevih i., 2. in 3. maja, znaša 18. K temu je treba prišteti še moža, ki ga je povozil med spopadom policijski avtomobil, tako da znaša število žrtev 19. Težko ranjenih je bilo 36, lažje ranjenih pa nad 200 oseb. Točnih podatkov o številu žrtev pa ni mogoče navesti, ker so mnogo ranjencev spravili na varno njihovi tovariši. V oddelku III. razreda vlaka mestne železnice, ki je vozil iz Hallensee na kolodvor v Potsdam, so našli v pretekli noči zaboj, ki je vseboval 400 patronov. Mnogo teh pa-tronov je imelo odpiljene konice, kakor dum-dum krogle. Najdbo so takoj izročili policiji. Berlin, 4. maja d. Dočim so komunisti zaradi energičnega nastopa policije opustili nadaljevanje demonstracij, so obrnili sedaj ves svoj srd proti pristašem nemške socijalne demokratske stranke. Posebno občutijo to sovraštvo oni socijalni demokrati, ki stanujejo v Weddingu in Neukollnu. Tu komunisti napadajo posamezne socijaliste in jih pretepajo. Napadli so tudi več stanovanj znanih socijalističnih zaupnikov in jih obmetavali s kamenjem. Zaradi terorizma komunistov je bilo več članov socijalistične stranke prisiljenih ostati že od 1. maja v svojih stanovanjih, ker se boje, da bi jih na cesti napadli in ubili sfanatizirani komunistični razgrajači. Vlada dr. Streeruwitza izvoljena Nova vlada je dobila 89 glasov in je nje položaj boljši, nego se je pričakovalo — Novi kancelar že položil prisego Dunaj, 4. maja g. Današnjo sejo Narodnega sveta je javhost pričakovala z napeto pozornostjo. Hiša je bila gosto zasedena. V diplomatski loži je bil navzoč angleški poslanik in številni zastopniki drugih rosla-ništev. V predsedstveni loži sta bila žena in brat novega zveznega ka-ncelarja dr. Streruwitza. Izmed ministrov so bili navzoči vsi, razen dveh. Sejo je otvoril predsednik dr. Gurtler, nakar je posl Fink podal poročilo glavnega odbora glede izvolitve zvezne vlade. Pri volitvah je dobila vlada 89 glasov; proti je glasovalo 59 poslancev opozicije. Razmerje ie torej mnogo ugodnejše kakor ga ie bilo treba pričakovati po razmerju sil, v parlamentu. Izmed socijalnih demokratov je manjkalo kakih 12, od večine pa safno 5 poslancev. Takoj po volitvah je novi; kancelar prisegel v roke zveznega predsednika Miklasa. Istočasno se je bivši zvezni kancelar dr. Seipel poslovil od urad-ništva ter pozdravil novo vlado. Kakor smo že včeraj poročali, :t nova avstrijska vlada sestavljena sledeče: zvezni kancelar dr. Streeruwitz. podkancelar Vincenc Schu-my, minister pravde dr. Slama, prosvetni minister dr. Czermak, minister za socijalno skrbstvo dr. Resch, finančni minister dr. Mittelberger, minister za poljedelstvo in šume posl. Fodermayer, minister za trgovino in promet dr. Schiirf in vojni minister Vaugoin. Socijalni demokratje so stavili na današnji seji narodnega sveta podkancelarju vprašanje glede, dogodkov v Kapfenbergu, ter zahtevali, naj bi vlada razpustila republikanski Schutzbund. Razorožitvena posvetovanja v ženevi Odbor je odklonil nemški in ruski predlog glede neposredne omejitve izdatkov oboroževanja — Gro! Bernstorif prepušča odboru vsako odgovornost za priprave razorožitvene konference Ženeva, 4. maja s. V današnji seji je grof Bernstorft obrazložil načelno stališče nemške delegacije glede omejitve armad. Predsednik pripravljalnega odbora razorožitve- ne konference Politis je izjavil nato, da odbor ne bo otvoril debate, o nemški izjavi, ker bo sprejeta v poročilo. Nato je otvoril predsednik posvetovanje o sovjetskem predlogu, ki določa še dalekosežnejšo neposredno omejitev armade in vojnega materijala. Sovjetski delegat Litvinov je ta predlog obširno obrazložil, nakar je bil brez nadaljnje debate odklonjen. S tem je bilo zaključeno drugo čitanje odstavka o omejitvah oborožitev na kopnem. Po rešitvi nekaterih preostalih točk v poglavju o efektivnem stanju je predsednik zaključil sejo. V ponedeljek se bo pričelo razpravljanje o odstavku glede materijalnih omejitev vojnih mornaric. Po tridnevni debati o vprašanju neposredne ali posredne omejitve vojnega ma- terijala je sprejel danes dopoldne odbor v poimenskem glasovanju z 22 proti 2 (Kitajska in sovjetska Rusija) glasovoma, pri čemer se ie Nemčija glasovanja vzdržala, predlog Francije, Amerike in Anglije, naslednji sklep: Pripravljalni odbor razorožitvene konference je ugotovil, da sistem neposredne omejitve (omejitve materijalnih izdatkov) ne bi mogel dobiti splošnega pristanka, zaradi česar je sklenil, da je treba omejitev in znižanje materijala iskati s publiciteto izdatkov, o kateri se bo razpravljalo pri proučevanju odgovarjajočih členov v prvem osnutku. Po glasovanju je prečital grof Bernstorif Po nalogu nemške vlade načelno izjavo, ki se jasno odvrača od programa večine v pripravljalnem odboru ter mu odslej prepušča vso odgovornost za priprave razorožitvene konference. Senzacijonalna afera v londonski policiji Najboljši kriminalist sveta odpuščen iz službe zavoljo zvez s sovjetskimi emisarji — Med vojno se je odpuščeni izkazal kot hraber in drzen vojak London, 4. maja. d. Preiskovalna komi« sija, ki je vodila preiskavo o razkritjih glede poslovanja scotland«vardskega kri* minalnega oddelka londonske policije, je odredila odpust inšpektorja Genthovena in narednika Janša. Oba sta se pregrešila pro« najboljših specijalistov za komunistično prevratno akcijo na Angleškem ter je od« kril za časa rudarske stavke 1. 1936 tajne komunistične načrte. ti pravilniku, ker sta dajala zaupne infor« macije nepoklicanim osebam in kršila Svo» jo uradno dolžnost. Posebno obtežilno je, da sta dajala zaupne informacije v AngH« ji se nahajajočim emisarjem sovjetske Rus sije., Genthoven je eden najznamenitejših in najboljših kriminalistov sveta. Rodom je Holandec in obvlada osem jezikov. Poseb« no se je odlikoval v svetovni vojni, ko je na aeroplanu preletel zavezniške črte ter se spustil preoblečen v nemškega vojaka s padalom iz aeroplana za bolgarsko voj« no črto pri Solunu. Tu se je približal ve« Irki novozgrajeni lopi za zrakoplove ter uničil »Zeppelin«, kf je operiral od Salu« n* proti Mali Aziji. Poleg tega je bil eden Avtomobilska nesreča Nova Gradiška, 4. maja; n. Na poti ir Beograda v Zagreb se je ponesrečil avto« mobil, s katerim se je nameraval njegov lastnik Radte Pašič odpeljati iz Zagreba na Hrvatsko primorje. Avtomobil je vodil š©» fer Dragutin Miličevič, ki je vzel s seboj na voz vojaka Andrijo Samardlijo. Ko sta se vozila skozi vas Smrtac pri Novi Gradi« ški, se je avtomobil prevrnil, tako da sta obležala pod njim šofer in vojak. Avto« mobil se je popolnoma razbil, dočim sta šofer in vojak dobila tako težke poškodbe, da bržkone ne bosta ostala pri življenju. Oba so prepeljali v bolnico v Novi Gra« diski. Silen potres ob perzijski meji Nad 1000 smrtnih žrtev, ogromno število ranjencev če ljudi brez strehe Na tiso- — Moskva, 4. maja. Iz Turkmenije poročajo, da je preteklo sredo silen potres skoro popolnoma uničil okraja Ashabad in Hermat v bližini perzijske meje. V Ashabadu samem je potres porušil nad sto hiš, v Hermetu pa je skoro vsa naselbina v razvalinah Potresna katastrofa je zahtevala nad 500 človeških žrtev, število ranjencev pa je se- veda še znatno večje. Beda prebivalstva je nepopisna. Na tisoče ljudi je brez strehe in tudi brez hrane. V prizadete kraje so bile odposlane pomožne okspedicije. Podrobnosti o obsegu katastrofe se zaradi slabih prometnih razmer še neznane, gotovo je samo toliko, da je povzročena škoda ogromna in cb je število žrtev izredno veliko. Velikonočne počitnice ministrov Za pravoslavno Veliko noč so skoro vsi ministri odpotovali iz Beograda deloma v svojo ožjo domovino ,deloma na inšpekcijska potovanja Beograd, 4. maja p. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je nastopilo popolno mrtvilo v javnem življenju prestolnice. Predsednk vlade general Pera Živ-kovič je bil davi na Belju, kjer je podal kralju situacijsko poročilo ter referat o stanju vladnih poslov. Proti večeru se je vrnil v Beograd, odkoder je takoj nadaljeval pot v Vrnjačko Banjo. Tam ostane do torka, nakar se vrne v Beograd. Finančni minister dr. Švrljuga je iz-premenil svoj prvotni načrt in se je danes podal na Semmering na oddih preko pravoslavnih velikonočnih praznikov. Vrne se v Beograd sredi prihodnjega tedna. Minister vojske in mornarice general Hadžič je odpotoval v Skopije, prometni m nister dr. Korošec pa v Maribor in Ljubljano. Zastopnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi se je podal v Bitolj in Ohrid. Minister poljedelstva in vod dr. Oton Frangeš je odpotoval v Južno Srbijo na veliko inšpekcijsko potovanje. Dr. Frangeš bo pregledal vse ustanove svojega resora. V Beogradu so ostali samo še minister trgovine in industrije dr. Mažura-nič. minister prosvete Boža Maksimo-vič in minster brez portfelia Niko'a Uzunovic. Minister Uzunovič je danes sprejel tajnika Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Perica in imei ž njim da1jšo konferenco. Razprava proti Puniši Račiču Razprava se bo začela 28. maja in bo trajala približno teden dni — Število zagovornikov bo zmanjšano Beograd, 4. maja č. Za glavno sodno razpravo proti Puniši Račiču in tova-r sem postaja zanimanje čim dalje večje, zlasti z ozirom na to, koliko občinstva ji bo moglo prisostvovati. Proces. ki se bo začel 28. t. m., se bo vršil namreč v dvorani sodišč? I. stopnje, ki je zelo maihna in more iti vanjo samo kakih 100 oseb. Predsedn'k sodišča I. stopnje Milivoj Petrovič se je nam- reč postavil na stališče, da se ima razprava vršiti v istih prostorih, kakor se vrše vse druge razprave. Zmanjšalo se bo tudi število odvetnikov, katerih se ie doslej prijavilo okoli 30. in sicer po želji glavnega obtoženca Puniše Račiča samega, tako da bodo ostali samo trije ali štirje. Računa se. da bo razprava trajala šest do osem dni. Mednarodni kongres bojevnikov Kongres bo otvorjen 1. septembra v Beogradu in se bo nadaljeval v Zagrebu in v Dalmaciji Beograd, 4. maja p. Povodom nedavnega bivanja predsednika. Fidaka g. Reisdorfa v Beogradu je bil. V splošnih potezah izdelan program kongresa Fidaka — mednarodne federacije bivših bojevnikov, ki se bo letos vršil v naši državi. Kongres Fidaka bo otvorjen 1. septembra v Beogradu, istočasno s kongresom našega Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Po otvoritvi kongresa Fidaka bodo delegati posetili več krajev v Šumadiji. nakar bo kongres nadaljeval svoje delo v Zagrebu, od koder bodo udeležniki odšli preko Plitvičkih jezer na Primorje. kjer bo kongres zaključen. Po dosedanjih podatkih se bo kongresa Fidaka v Beogradu udeležilo okoli 150 delegatov iz devetih zavezniških držav, največ iz Amerike, od koder jh bo prišlo okoli 50. Za nas je najvažnejše, da bo imei ta kongres kot nalogo tudi gcspodar-sko-finančno poznavanje in zbližanie med našo državo in zavezniškimi državami. ker bodo med delegati Fidaka tudi mnoge znane osebnosti iz gospodarskega in finančnega sveta zapadne Evrope in Amerike. Letna seia Jugoslovenske akademije Zagreb, 4. maja. n Danes je bila^veča« na letna seja Jugoslovenske akademije. Najprej se je dopoldne vršila skupna se* ja vseh štirih oddelkov akademije, zv-eer ob 6. pa je bila svečana javna seja. ki so ji prisostvovali zastopniki vojaških m ci« vHnih oblasti ter mestne občine, konzu« lami zbor, člani umetniških m glasbenih organizacij ter mnogo dijakov m odličnih meščanov Sejo ie otvoril nadskot dr. An« te Bauer ki je govoril o nevarnosti za clo« veka in človeško družbo, ako se odrečeta težnji po večnih idealih: resnici, lepoti m dobroti. Za tem je bilo prečitano poročilo o gmotnem stanju akademije m njenem proračunu, nakar je akademik dr. Božidar Širola predaval o problemih nase glasbene folklore. Jutri opoldne bo pri zagrebškem nadškofu dr. Bauerju svečan obed za cla« ne Jugoslovenske akademije. Zanimive športne prireditve v Beogradu Beograd, 4. maja. p. Jutri m pojutrišnjem se vrše v Beogradu zanimive nogo-metne prireditve. Beograjski športni klub bo otvoril svoje novo igrišče, ki ga je zgradil deloma z državno, deloma pa z ob« činsko pomočjo. Prireditelj bo imel v*} tej priliki v gosteh beograjsko »Jugoslavi« ioi, prvaka Bolgarske »Slavijo« iz Sofije in prvaka češkoslovaških amaterjev »Pro« stejeva«. Oba dneva se bodo vršile na no. vo otvorjenem igrišču medsebojne nogo« metne tekme za pokal BSK. Ameriški pevci v Zagrebu Zagreb. 4. maja. n. Danes dopoldne so si člani ameriškega pevskega društva ogledali razne zagrebške kulturne ustanove, univerzitetno knjižnico in arhiv, popoldne pa so napravili razne izlete v okolico. Opoldne so bili na čajanki v vili ameriškega konzula Dawisa na Tuškancu. Zvečer so priredili slavnostni koncert v veliki dvorani zagrebškega zbora. Jugoslovensik izletniki /M v Grčiji Beograd. 4. maja. c. Iz Soluna poročajo, da je tjakaj došlo 200 izletnikov naše Jadranske Straže in da so bili navdušeno sprejeti od grškega prebivalstva, kar dokazuje, da je večletna napetost med obema državama popolnoma prenebnta. Atene, 4. maja p. Danes so prispeli iz« letniki »Jadranske straže« v Atene. Na po« staji so jih sprejeli uradniki jugosloven« skega poslaništva s poslanikom na čelu, zastopniki grškega ministrstva zunanjih del. atenske občine, javnih oblasti, pred« sedstvo grško*jugoslovenske lige in velika množica. Jugoslovenskim izletnikom so bi« le povsod prirejene prisrčne ovacije. Ponesrečen jugoslovenski parnik Trst, 4. maja. č. Jugoslovenski parnik »Marija«, last Jadranske Plovitbe, je v če« raj nasedel pri Medulinu nedaleč od Pulja na pečine. Parnik je težko poškodovan; vsi dosedanji poskusi, da bi ga rešili, so ostali brezuspešni. Smatra se. da je parnik iz« gubljen. Posadko parnika, ki je imel 400 ton nosilnosti, je prepeljala italijanska lad« ja »Candio« v Pulj. Seja Zveze jugoslovenskih mest Zagreb. 4. maja. c. V soboto 11. maja se bo v občinski posvetovalnici v Zagrebu vršila seja poslovnega odbora Zveze jugoslovenskih mest. Seja je sklicana v svrho stituiranja zvezine uprave ter izvo.ave predsednika Zveze, ker je bi"ši predsednik arhitekt Vekoslav Heinzl odložil svoje mesto, ko je prenehal biti zagrebški žup.in. Razen tega se imata izvoliti tudi dva podpredsednika. Na seji se bo razpravljalo o mnogih skupnih gospodarskih problemih jugoslovenskih mest. Beograjsko občino bo zastopal prvi podpredsednik Miroslav Stoja-dinovid t Konflikt v glavnem odboru Kmetijske družbe Zaradi sprejema en masse prijavljenih članov iz bivše Kranjske - Eksodus grupe dr. Milavca - Sklep večine glavnega odbora Ljubljana, 4. maja. Danes dopoldne se je vršila v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi točka o sprejemu novih članov, prijavljenih od poslednje scie glavnega odbora. Pri tej točki je predsednik g. Ivan Sancin podal daljše poročilo. Prečital je tudi okrožnico, ki je bila meseca februarja od neke Jugoslovanske kmet-ske zveze s podpisom g. Sušnika poslana zaup'-" >m bivše SLS. V tej okrožnici je u. dr. rečeno: Ker v novi situaciji vse politično delo počiva, moramo vse svoje moči osredočiti v naših stanovskih organizacijah in korpora-cijah.« »Dokler nimamo kmetske zbornice, na kar v danem položaju ni mogoče misliti, ostane kot edina kmetska stanovska kor-poraciia Kmetijska družba.« »Da pa bo ta družba res mogla delati v korist kmetskega stanu moramo iz nie iz« riniti vsako politiko (!) in družbo iztrgati iz rok dosedanje uprave. To pa bo mogoče izvršiti še letos na občnem zboru, ko se bo na novo volilo predsedstvo. Ker pa predsednika volijo samo delegati iz bivše Kranjske, zavisi torej od nas Kranjcev, če bo zgoraj omenjeni cilj dosežen ali ne.« »Treba bo trdega dela, ker bodo gotovo tudi nasprotniki napeli vse svoie moči, da obdržijo to važno postojanko. Toda uspeh nam je zagotovljen, če storijo vsi svojo dolžnost tako, kakor so to sijajno pokazali 1. 1924., ko je tudi šlo za Kmetijsko družbo Zaupniki in pristaši naše Kmečke zveze! Treba nam je pridobiti saj 30 novih zanesljivih delegatov, pa imamo večino.« Zatem se obrača okrožnica na naslovil ence ter podaja med drugim naslednja navodila: »Onim, ki na noben način ne bi mogli plačati udnine, naj priskočijo na pomoč naši denarni zavodi. Za kmečko čast in koristi gre, zato pa naj tudi naši zavodi nekaj žrtvujejo. V skrajnem slučaju Pa prosimo, da nam sporočite nemudoma imena onih, ki ne bi mogli utrpeli 20 Din, da skušamo pri premožnejših pristaših zanje dobiti članarino.« »Ker mora biti do konca marca vse izvršeno, Vas prosimo, da takoj začnete z delom in pri tem postopate skrajno previdno, da ne vzbudite po nepotrebnem pozornosti nasprotnikov. Zaradi občnega zbora Vam bodemo še pozneje poslali navodila. Sicer pa prosimo, da se obračate na nas, če potrebujete kaka pojasnila in nam čimpreje sporočite, kaj ste izvršili na podlagi te okrožnice. Predsednik je ne glede na druge momente ugotovil, da je okrožnica izšla od organizacije, ki zakonito sploh še ne obstoja in da je okrožnica v nasprotju z duhom in intencijami, ki jih je proglasil Nj. Vel. kralj s svojim manifestom od 6. januarja. Posledice te okrožnice so se kmalu pokazale: Kratko pred zaključnim terminom 31. marca t. 1. so pričele deževati en masse prijave in vplačila deloma od podružnic, deloma od župnih uradov, občin, zasebnikov in tudi nečlanov na Kmetijsko družbo v Ljublja- ni. Podružnice, ki so prej štele skozi leta po 3 do 4 člane in se njihovo delovanje ni dalo nikakor poživeti, so preko noči prijavile po 100 in več članov. Za nekatere člane so bile vplačane članarine po dvakrat. Mnogi so bili priglašeni brez vednosti. Pri tem pa so akterji te akcije tako izračunali število priglašenih članov, da bi bilo ravno zadosti za ono število delegatov, ki so potrebni, da se izvrši »program« famozne okrožnice. Pri večini teh prijav se da direktno ugotoviti, da niso izvršene iz interesa na delovanju Kmetijske družbe. Tako so povzročitelji te akcije na mnogih krajih pač priglasili po 100 in več članov centrali Kmet. družbe ter zanje plačali tisočake, h domači podružnici Kmetijske družbe (kjer je treba plačati le 5 Din članarine) jih niso prijavili. Jasno je torej, da tako organizirano priglaševanje članov zasleduje povsem druge tendence nego ojačati Kmetijsko družbo in poživeti delo njenih podružnic. Predsednik je izjavil, da prepušča glavnemu odboru odločitev, kako postopati v tej zadevi. O predsednikovem poročilu se je razvila živahna debata. Skupina dr. Milavca je zagovarjala okrožnico ter vztrajala na tem, da se mora vse prijavljene člane en bloc sprejeti. Večina odbora je zastopala naziranje. da odklanja v Kmetijski družbi, ki naj služi slovenskemu kmetovalcu kot takemu, sleherni vpliv, pa najsi prihaja od katerekoli strani. Družba sloni na prostovoljnem članstvu in zanimanju kmečkega prebivalstva za njene cilje. Ker izkazuje gibanje članstva na bivšem Štajerskem in Koroškem normalno stanje, je predlagala, da se prijave iz bivše Štajerske in Koroške sprejmejo en bloc, sprejem en masse prijavljenih novih članov iz bivše Kranjske pa naj se zavrne iz razlogov iz-nešenih v debati. Predlog dr. Milavčeve skupine je bil odklonjen. To je bil povod k burnim nastopom posameznih članov te skupine, Padali so klici: »Kmetijske družbe je konec!« Bomo že poskrebli, da bodo odklonjeni člani sprejeti! itd. Dr. Mi-lavčeva skupina je na to demonstrativno zapustila sejo. V nadaljevanju seje, ki je navzlic eksodusu nekaterih članov ostala sklepčna, je bil soglasno odobren predlog, da se en masse prijavljeni člani iz bivše Kranjske ne morejo en bloc sprejeti. Direktorij Kmet. družbe se marveč pooblašča, da pregleda te prijave in izloči vse one, ki so podane en masse ter očividno zasledujejo tendence, katere nimajo s stvarnim programom in tie-Om ter nalogami Kmet. družbe nikake zveze. Kakor smo izvedeli je predsednik kmetijske družbe g. Sancin svojčas, ko je dobil v roke zgoraj omenjeno okrožnico nepostoječe »Jugoslovanske kmečke zveze« osebno obvestil o tej akciji velikega župana g. Vodopivca, ki je ta-coj spoznal njen pravi namen ter jo odločno obsodil kot nedopustno. Preiskava proti Vučitrnu zaključena Skoplje, 4. maja. č. Policija je zaključila preiskavo, ki jo je vodila proti atentator« ju Ziji Vučitrnu. Kakor znano, je Vučitrn po prihodu iz Prage, kjer je ubil v sodni dvorani morilca bivšega albanskega posla« nika Cena bega na povratku v Albanijo blizu Skoplja pobil več jugoslovenskih uradnikov in potnikov, ki so ž njim po to« vali v vlaku. Vučitrn se zagovarja z ne« nadnim živčnim napadom. Morilec pride pred sodišče v najkrajšem času. Šunič je imel sokrivce? Beograd, 4. maja. č. Uprava mesta Beo« grada je včeraj in danes zaslišala več oseb v zadevi umori novinarja Ristoviča. Te osebe so namreč ob priliki procesa proti morilcu Šuniču trdile da je bil Šunič pri umoru samo orodje v drugih rokah; ime« novala so se pri tem tudi razna imena lju« di, ki naj bi bili moralni krivci. Ni še zna« no, ali se bo preiskava v tej smeri nada« Ijevala. Agrarna banka Beograd. 4. maja. č. Danes dopoldne je minister trgovine dr. Mažuranič posetil ministra za kmetijstvo dr. Frangeša. Ministra sta ob tej priliki razpravljala o Privilegirani agrarni banki, njeni organizaciji in oživo-tvorjenju. Zagoneten samomor mlade uradnice Tuzla, 4. maja. n. Danes ob 9. dopoldne je uradnica Bosanske industrijske banke Ivana Schmidbauer odšla nenadoma iz ura-r!a. Mislili so, da je šla domov, šla pa je na bližnji hrib Trnovac, sedla tamkaj pod neki razcveteli grm in si pognala iz revolverja strel v prsa. Krogla ji je prebila srre in obležala je na mestu mrtva. Vzrok njenega samomora ni znan, ker ni zapustila nobenega pisma Pokojnica je bila na glasu dobre in vestne uradnice. Otvoritev velesejma v Osijeku Osijek, 4. maja. n. Danes ob 9. dopoldne je bil ob mnogoštevilni udeležbi meščanstva ter zastopnikov civilnih in vojaških oblasti olvorien osiješki velesejm. Otvoritev je iz-\ršil zastopnik ministra trgovine in industrije dr. Stjepan Krpan, prisostvovali pa so ji veliki župan, mestni župan, generali-teta ter zastopniki raznih gospodarskih kor-poracij. 1 Tiralica za dr. Paveličem Beograd, 4 maja p. Današnje »Službene novine« objavljajo tiralico Državnega sodišča za zaščito države za dr. Paveličem, odvetnikom v Zagrebu, in Gustavom Perče-com, bivšim novinarjem iz Zagreba. Proti obema se uvaja preiskava zaradi zločinov Po čl. 1, 2 in 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in po paragrafu 67 srbskega kazenskega zakonika; obenem se odreja nad njima preiskovalni zaoor v smislu paragrafa 171 in paragrafa 166 hrvatskega kazenskega postopka v zvezi z uredbo ministrstva pravde od 1. februarja 1. 1929. št. 8209 »Službene novine« št. 28 od 4. februarja 1929, priloga 13. Ker se nnalia-jata v inozemstvu, se oblasti pozivajo, da ju skušajo pri prehodu državne meje po podrejenih organih prijeti in dovesti v zapore beograjskega sodišča. Tiralica navaja nato podroben opis dr. Paveliča in Gustava Perčeca. Smrt pod beograjskim tramvajem Beograd, 4. maja p. Danes popoldne se je pripetila v Aleksandrovi ulici težka nesreča. Progovni čistilec Dušan Starčevič se je vračal s trga in skočil v tramvajski voz, ki je vozil s precejšnjo hitrostjo po Aleksandrovi cesti. Starčeviču se je spodrsnilo nakar je telebnil pod kolesa priključnega .voza. Tramvaj je vlekel Starčeviča več metrov daleč in mu popolnoma stri prsni koš. Izpod koles so mogli zatem izvleči samo še mrtvo truplo ponesrečenca. Povratek princa Pavla v Beograd Beograd, 4 maja p. Danes se ie vrnil v Beograd princ Pavle s kneginio Olgo in sinom Aleksandrom. Princ Pavle je bival delj časa v Bukarešti. Hmeljski trg žatee, 4. maja. h. Na deželi je bilo v preteklem tednu razmeroma mnogo nakupovanja, v Žatcu pa je znašal ob mirni tendenci dnevni promet 40 do 70 stotov. Kupci so bili inozemci, pa tudi domačini. Cene so' bile nespremenjene od 1000 _ 1150 Kč. Do petka je bilo v Žatcu beleženih 115.000 stotov ža-teškega hmelja lanske žetve. V hmeljskih nasadih se delo živahno nadaljuje. Obrezovanje hmelja je končano. Sedaj pa napeljujejo žico za rastlino. Hmelj je pričel že leeti iz zemlje. Nova avstrijska vlada Cel mesec dni je trajala vladna križa v Avstriji, Ko se je 3. aprila zvezni kancelar dr. Seipel »prostovoljno« umaknil, se je splošno predvidevalo, da bo kriza dolgotrajna, da mu bo težko najti naslednika in da bo še težje zopet zlepiti razbito koalie jo meščanskih strank. Ta napoved se ie v polni, zvrhani meri uresničila. Potek krize je pokazal ne samo, kako globoke so razlike med stališči treh večinskih strank, marveč ie razgalil tudi njihovo notranjo razbitost. Ta se je posebno manifestirala v najmočnejši stranki, med krščanskimi socialisti, kjer se ie vodila borba ne-le med zastopstvom mest, zlasti Dunaja in Dolnie Avstrije ter posameznih zveznih dežel, ki se upirajo centrali in hočejo izsiliti premoč province. Razmerje med strankami v avstrij skem parlamentu ie tako, da ne more nobena stranka sestaviti homogene vlade. k; bi imela za seboj večino. Najštevilnejša je krščansko-socialna skupina s 74 mandati, skoro enako močni so ^socialni demokrati z 71 poslanci, docim jih imajo velenemci 12 in kmečka zveza 9. Ako naj parlament deluje in se izogne novim volitvam, ki bi mogle. kot se je videlo pri nedavnih občinskih volitvah, koristiti samo socialistom, so vse tri meščanske stranke navzlic vsem nasprotstvom primorane najti temelj skupnega sodelovanja, zakaj na^koalicijo s socialnimi demokrati ni spričo sedanjega nadvse sovražnega razpoloženja niti misliti. Končno pa se je moral iskati tudi modus vivendi z opozicijo, ki ie vsled svoje številčne moči v narodnem svetu in v ljudstvu sposobna onemogočiti redno parlamentarno delo. Zanimivo ie, da se je druga naloga prej posrečila nego prva. Po dal ših pogajanjih je prišlo med večinskimi strankami in opozicijo do sporazuma o reformi stanovanjske zaščite, ki je eno izmed naibolj perečh vprašanj sosedne republike z milijonsko prestolnico. Na tem temelju se je moglo upati, da bo parlament vsaj nekaj Časa dela-zmožen. Izbira novega zveznega kan-celarja je bila nadvse težavna. Land-bund je zahteval, da mora biti bodoči mož ne-!e naklonjen kmetijstvu, marveč ga mora tudi dodobra poznati in nuditi jamstvo, da bodo pod njim prišle zvezne dežele do večjega upliva pri centralni vladi. Po daljšem iskanju se je zdelo, da se je našla taka osebnost v predarlškem deželnem glavarju dr. Enderju. Toda ta ni sprejel kandidature nekaj iz zasebnih motivov, deloma Pa tudi zato. ker se ni zdel popolnoma zanesljiv onim krogom, ki vod jo priključi tveno gibanje. Še hitreje je bil likvidiran poizkus s profesorjem dr. Mittelbergerjem. finančnim referentom v predarlškem deželnem ziboru. Land-bund mu je odrekal kompetenco v zanj najvažnejših vprašanjih in izjavil, da v njegovem kabinetu ne more sodelovati Navsezadnje se je pojavila kandida tura poslanca Streeruwitza, za evropsko politiko docela novega moža. V Avstriji pa velja StreeriiNvitiz za stro kovnjaka v gospodarskih in finančnih vprašanjih, rodom je iz nemške češke in uživa podporo Heinrvvehra. Kot tak se je zdel primeren vsem trem meščanskim strankam, zlasti tudi, da nudi zadostno jamstvo glede priključitvene politike. Streeruwitz je bil v glavnem odboru parlamentarnih strank v petek designiran za zveznega kancelarja pro ti glasovom socialnih demokratov in je takoj predložil svojo ministrsko li sto. Današnja seja Nationalrata je izvolila vlado v smislu tega predloga Novi kabinet bo zaprisežen v torek in bo tedaj podal svoj ekspoze. S tem bi bila dolgotrajna avstrijska vladna kriza končana. Toda že se pojavljajo nove težkoče. Socialni demokrati niso zadovoljni s sestavo nove vlade. Beležiti morejo sicer kot znatno koncesijo padec osovraženega prosvetnega ministra Scbmitza, ki je kot najožji zaupnik dr. Seipla poskušal izvajati kulturno-bojno klerikalno politiko v avstrijskem šolstvu, a se je moral sedaj na energično zahtevo kmečke zveze umakniti profesorju dr. Czerma-ku. Zato pa je postal že v devetič vojni minister pri socialistih močno osovraženi Kari Vaugoin. Socialisti smatrajo to izvolitev za izzivanje in že izjavljajo tudi, da je usoda reforme v stanovanjski zaščiti zapečatena. Vsekakor pa hočejo sklepati o svoji na-daljni taktiki napram novi vladi še-le potem, ko bodo mogli oceniti njene namene po podanem ekspozeju. S Streeruwitzevim kabinetom stopajo na čelo zvezne politike deloma povsem novi možje, ki morajo še-le položiti izpit sposobnosti za vodstvo vrhovnih državnih poslov. Za sedaj ni iz ničesar sklepati, da bodo bolj kos domačim in inozemskim nalogam, nego jim je b:I dr. Seipel. Zato se bo moralo kaj kmalu pokazati, če ni sedanja rešitev krize le trenutna. Pred volitvami v Belgiji Ko je bil dne 5. aprila 1925. izvoljen sedanji belgijski parlament, so mu mnogi prerokovali naglo smrt, to pa zato, ker ni dobila nobena stranka zase večine, a so se vse spočetka branile vstopiti v kakršnokoli koalicijsko vlado. Pred štirimi leti je bilo izvoljenih v spodnjo zbornico 79 socijalistov, 78 katolikov, 22 liberalcev, 6 flamskih separatistov in 2 komunista. V senat je prišlo poleg 71 klerikalcev 59 socijalistov in 23 liberalcev. Socijalisti so od volitev v 1. 1921. napredovali za 150.000 glasov, dočim so katoliki in liberalci znatno nazadovali. Večine ni imel nihče, nove volitve pa tudi ne bi prinesle bistvene izpremembe. Tako pač ni kazalo drugače, kot da se je — hočeš nočeš — moralo poskusiti z vsem neljubimi koalicijami. I3© tedne in tedne trajajočih pogajanjih, ko je Belgija že zaslovela kot »dežela, kjer nihče ne more sestaviti vlade,« je vendarle prišlo do sporazuma med socijalisti in levim delom klerikalne stranke, tako zvanimi krščanski demokrati, ki predstavljajo po večini flam-ske katoliške delavce in kmečke sloje. Vladi je načeloval vicomte Poullet, a njegov glavni sotrudnik je bil Emil Vandervelde, šef belgijske delavske stranke in eden najuglednejših voditeljev socijalistične internacijonale. „ »Demokratska vlada, ki so jo v nekaterih važnih trenutkih podprli tudi desničarski katoliki, je poskušala ustaviti nazadovanje vrednosti belgijskega denarja in izvesti široko zasnovan načrt stabilizacije franka. Njena akcija pa se je iz raznih razlogov, med katerimi ni bil najnepomembnejši odpor in celo sovražnost domačih finančnih in gospodarskih krogov, popolnoma izjalovila. Belgijski frank se je istočasno s francoskim z orjaškimi koraki bližal brezdnu. V tem usodnem trenutku so vse tri glavne belgijske stranke pokazale požrtvovalnost in patrijotizem, ki mu je kmalu nato sledila tudi Poincarejeva Francija in ki bi bil priporočljiv mnogim drugim državam. V maju 1. 1926. se je sestavila pod predsedstvom Jas-parjevim velika vlada narodnega edin-stva, v kateri so sodelovali najboljši možje iz socijalistične. liberalne in klerikalne stranke. Krščanski demokrati sicer niso imeli nobenega ministra, vendar so vlado podpirali s svojimi glasovi. Nova vlada se je s skrajno energijo lotila reševanja do temelja zavoženih financ. Naložila je poldrugo milijardo novih davkov. Leteči dolg se je konsolidiral brez velikih potreslja-iev. Končno se je izvedla tudi monetarna reforma, ustvarila se je nova denarna enota ®belga« in frank se je stabiliziral na sedmini predvojne zlate vrednosti. Po začetnih težavah, ki neizbežno slede tako globokim operacijam, si je bčlgijsko državno in narodno gospodarstvo opomoglo in dežela je dosegla novo blagostanje. Ko je vlada narodne edinosti izvršila svojo glavno nalogo, so se socijalisti umaknili v opozicijo, želeč si utrditi nekoliko omajane pozicije med vo-Iilstvom in ker niso mogli izbojevati šestmesečnega vojaškega službenega roka. Tako se je v novembru 1926 osnovala liberalno-katoliška vlada, ki ji je dalje načeloval Jaspar. Tej vladi se je po dolgi in jako težavni borbi posrečilo izvesti vojaško reformo. Po novem miličnem zakonu znaša službena doba v vojski osem mesecev in v poveljevanju se je vpeljala dvojezičnost. Flamski demokrati so izvojevali s tem veliko zmago v jezikovnem vprašanju, celo toliko, da se odslej smatrajo francosko govoreči Va-lonci za zapostavljene, ker jim je vsled dvojezičnosti skoro zaprt dostop do višjih vojaških činov. Vsekakor ni novi vojaški zakon zadovoljil splošnosti in bo moral biti izpremenjen, ko pride do celotne rešitve jezikovnega vprašanja, ki je za Belgijo in celo za njen obstoj kot celote najtežji, a obenem najnujnejše rešitve čakajoči problem Režim, ki izide iz novih volitev, se bo moral v prvi vrsti baviti z njim. Poslanska zbornica se je končnove-iavno razšla 30. aprila, senat pa dovrši delo s koncem tedna. Volitve so razpisane za dan 26. maja. Amerika namerava prepovedati vsako naseljevanje London, 4. maja. s. Predsednik priselje« niškega odbora v poslanski zbornici John« son je v svojem govoru v NVashingtonu nastopal za popolno preprečitev priselje« vanja v Ameriko. Izjemo naj bi tvorili sa« mo sorodniki onih inozemcev. ki že žive v Ameriki. Na potovanju po Ameriki je Johnson dobil vtis. da je želja precej splo« šna, naj se prišeljevanie vsaj za nekaj ča« sa popolnoma ukine. Ta prepoved naj bi veljala tako dolgo. dokler ne bi bili v zad« njem času priseljeni inozemci sprejeti med državljane in t>i ponehala sedanja brez« posclnost. Stresemann obžaluje napad na poljske igralce v Opolju Berlin, 4. maja d. V zunanje-političnem odboru nemškega državnega zbora je izjavil zunanji minister Stresemann, da obžaluje izgrede, ki so jih priredili nemški narodni socijalisti proti članom poljske igralske družbe v Opolju. Opozoril pa je, da se je vršilo že 13 poljskih predstav brez slehernih incidentov in da je smatrati zadnji napad le kot samosvoj incident. Nemška vlada pa obžaluje, da tega v Varšavi niso upoštevali in da se je udeležilo protinem-ških demonstracij pred nemškim poslaništvom na tisoče oseb. Dalje je opozoril na pisanje nemškega tiska, ki je skoro soglasno obsodilo protipoljske demonstracije v Opolju. Ukrenjene so vse potrebne mere za oneniogočenje sličnih neprijetnih dogodkov v bodoče ter bodo sedanji krivci kar najstrožje kaiznovani. Kriza rumunske vlade? Bukarešta, 4. maja. č. List »Adeverul« poroča, da je Bratianu po povratku iz inozemstva pričel delati na to, da bi se sestavila vlada narodnega edinstva pod predsedstvom Titulesca. Govori se, da obstoja med Titu-lescom in vlado nesporazum, ker je vlada odklonila zaključitev posojila potom Društva narodov. Vladni listi demantirajo tozadevne vesti in zatrjujejo, da ne obstoji ni-kak nesporazum. Univ. prof. dr. Žižek v Ljubljani Na povratku s svojega važnega posla na organizaciji državne statistične službe v Beogradu se je včeraj ustavil v Ljubljani, svetovno priznani statistični strokovnjak dr. Fran Žižek, profesor univerze v Frankfurtu ob Meni in član mednarodne statistične komisije. Gosp. profesor, ki je naš rojak, se je s tem odzval povabilu mestnega župana, cigar gost je. Na sestanku merodajnih faktorjev, je popoldne v mestni hiši osvetlil iz svojega globokega poznavanja pota in cilje, ki^ naj jih zasleduje v komunalni politiki našega mesta pravkar snujoči se mestni statistični urad. Danes se odpelje odlični gost s svojo gospo soprogo na obisk svojih sorodnikov v Celje, nakar se bo jutri povrnil preko Ljub-Ija ne predavat na frankfurtsko univerzo kjer deluje že od 1. 1916. kot profesor za statistiko in narodno ekonomijo. Njegovo glavno znanstveno delo >Grundriss der Statistik« je izšlo že v drugi izdaji. Napredovanja v državni službi Beograd, 4. maia p. Današnje »Službene Novine« objavljajo kraljev ukaz. s katerim so pomaknjeni v višjo skupino profesorji Srednje tehnične šole v Ljubljani gg. Sodnik Alojzij, Premelč Stane, Treo Rudolf in Novak Leo. Pri velikem županstvu v Liubliani napreduje v višjo skupino tajnik Badiura Rudolf, a na Državnem zavodu za žensko domačo obrt strokovna učiteljica Podobnik Jelica. Iz Narodne banke Beograd, 4. maia p. V Beograd se ie vrnil viceguverner Narodne banke Andrija Radovič, ki je z generalnim direktorjem dr. Novakovičem pregledal poslovanje bančnih podružnic v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Vršcu Seja širšega upravnega odbora bo 11. maja. Promet na drugem tiru med Novsko in Brodom Zagreb, 4. maia č. Jutri v nedeljo bodo pričeli voziti brzi, potniški in tovorni vlaki tudi na dovršenem drugem tiru od Novske do Broda. Promet se bo vršil za enkrat samo v svrho preizkušnje 15 dni; ako se ne bodo pokazale na progi nobene nepravilnosti, bo po tem roku uveden reden promet Vlaki iz Zagreba bodo vozili do starem tiru, torej po desnem v smeri Zagreb-Beograd, vlaki iz Beograda pa po novem tiru, po levem v smeri Zagreb-Beograd. Odmev berlinskih dogodkov v Moskvi Moskva, 4. maja. h. Poulične demon« stracijc v znak simpatije za komunistične nemire v Berlinu trajajo v Moskvi dalje. Odbor za mednarodno pomoč delavcem Moper se je obrnil na vse organizacije s pozivom, da naj nabirajo denar za žrtve berlinskih dogodkov. Odbor sam je daro« val v ta namen 10.000 rubljev. Zločinski odpor praznover-nih kmetov proti radiju Varšava, 4. maja. V vasi \Vierzbolowi so napadli kmetje nekega soseda in ga lin« čali. Preiskovalna komisija, ki je preisko« vala umor je dognala, da so umorili kmet« je nesrečnega posestnika samo za to, ker je imel radijo sprejemno postajo. Kmetje niso mogli razumeti funkcioniranje te na« prave in prišli končno do zaključka, da stoji njegov posestnik v zvezi s samim hudičem. K nesreči se je pojavila v vasi še živinska kuga ki je napravila seljakom veliko škodo. Šeljaki so pričeli razmišljati o vzroku te nesreče in »ugotovili«, da je edini krivec — nesrečni posestnik radijo postaje, ki so ga na to kratkomalo napad« li in obesili. Papeževa prva pot iz Vatikana Rim, 4. maja. č. V vatikanskih krogih se vrše priprave za izhod papeža iz Vatikana 24. junija. Ta dan bo papež posetil ccr« kev sv. Janeza Lateranskega, ki se sma« tra za stolno cerkev mesta Rima. Papeža, ki bo ob tej priliki prvič zapustil Vatikan, bo spremljalo samo nekoliko avtomobilov in oddelek papeževih gardistov na konjih ter se ne bo uporabil stari ceremonijel, po katerem je papež šel iz Vatikana na če« lu velikega sprevoda. Rim, 4. maja. č. Dela pri zgraditvi že« lezniške postaje v Vatikanu se približu« jejo svojemu koncu. Prav tako so v pol« nem teku dela pri obnovi železniških trač« nic v vatikanskem mestu. Tudi garaža za papeževe avtomobile bo v kratkem dogo« tovljcna. Pred povratkom kralja Borisa Beograd, 4. maja p. Iz Sofije poročajo, da bo bolgarski kralj Boris prekinil svoje pomladno bivanje v inozemstvu in da se vrne v Sofijo dne 12. maia. Bratianu priporoča regentom štednjo Bukarešta, 4. maia č. Bratianu je včeraj v avdiienci pred regentskim svetom poročal o finančnem položaju . Rumunije ter opozoril, naj vlada uvede največje štedenje. Bratianu .ie obenem protestiral proti organizaciji proslave ru-miuraskega zedinienja v Albi Juliji ter izjavil, da bi se liberalci udeležili te proslave 10-letnice, ako ne bi mela strankarskega značaja. Sneg in toča v Italiji Rini. 4. maja. g. V Gornji Italiji vlada že dva dni izredno slabo vreme. Na mnogih krajih je padala toča, v bergamaških Alpah jia je celo snežilo. V Stresi je zapadlo 20 cm novega snega. Židovski pogrom na Litovskem Berlin, 4. maja d. V blžini mesteca Ne vi pri Kovinu je napadla četa oboroženih litovskih fašistov neko židovsko selo in napravila pravi pogrom. Oplenila je hiše Židov, vaščane pa tako pretepla, da se nekateri izmed njih bore s smrtjo. Pri spopadu je bil ubit tudi Žid David Schaachtil, ki se je branil pred napadalci. Ko je dospela na pomoč poklicana policija, so fašisti že zapustili opustošeno vas in odnesli ves naro-paoi plea. Svečano odlikovanje Josipa Turka Ljubljana, 4. maja. Ob 11. dopoldne se je vršila v mestni dvorani ob navzočnosti številnih občinskih svetnikov in odličnih predstavnikov naše javnosti ter številnih mestnih uslužbencev presrčna slovestnost. Češkoslovaški konzul v Ljubljani g. dr. Resi je izročil mestnemu svetniku g. Josipu Turku visoko odlikovanje. red Belega leva, s katerim ga je odlikoval prezident češkoslovaške republike T. G. Masarvk. G. konzul je nagovoril g. Turka z naslednjimi besedami: — Velecenjeni! Med staroslavnim zidov-jem zgodovinskega ljubljanskega magistrata. kjer so že tolikokrat bili bratsko sprejeti naši rojaki, mi je danes prvič čast izročiti odlikovanje reda Belega leva, ki je pri nas ustanovljen v malem številu od-znakov in kot edini češkoslovaški nevojaški red. To odlikovanje je izraz priznanja za zasluge, katere so si možje drugih držav pridobili pri sodelovanju z naini ali za nas. Radosten sem, da mi .ie g. prezident češkoslovaške republike poveril okrasiti z in-signijami reda moža, v vaši mesti samoupravi zelo zaslužnega, ki se poleg magistratnega dela, v katerem je v zgodovini bele Ljubljane trajno zapisan, posveča tudi plemenitemu altruističnemu udej-stvovanju v vrstah gasilstva in telovadnemu ter vzgojnemu delovanju v vrstah Sokol-stva... Obrni! se je nato g. konzul k močno gi-nienemu g. Turku in nadaljeval med pripenjanjem reda: »Dovolite, gospod svetnik, da Vam predam to častno dekoracijo ter Vas kot viteza češkoslovaškega Belega leva prav iskreno pozdravim in Vam k visokemu odlikovanju najprisrčneiše čestitam!« Po tem svečanem aktu se je g. Turk naj-prisrčneje zahvalil g. konzulu za ooklonje-no odlikovanje ter dal izraza udanosti napram bratski ČSR in njenemu prezidentu. Takoj nato je čestital g. Turku v imenu občine in občinskega sveta župan dr. Puc, želeč mu. da ostane še doiga leta čil in zdrav pri delu za občino in v mnogih društvih. V imenu .fč-!ige je čestital odlikovan-cu predsednik dr. Albert Kramer, povdarja-ioč njegove zasluge na polju slovenskega gasilstva in izražujoč željo, da bi nosil svoje častno in zasluženo odlikovanje še dolgo zdrav in delaven. V imenu mestnega usluž-benstva, kateremu .ie bil in je g. Turk vedno naklonjen, je izrekel čestitke direktor dr. Zarnik. G. Turk se je končno za vse čestitke še enkrat prisrčno zahvalil, nakar so pristopili številni prijatelji in znanci ter mu čestitali. S tem je bila ta intimna in prisrčna slav-nost končana. Ob 1. .ie povabil g. Turk odlično družbo na obed v Zvezdo, ki je potekel v animiranem in prisrčnem razpoloženju. Prisotni so bili g. konzul dr. Resi, župan dr. Puc, zastopnik Češke obce, Jugoslov.-češkoslo-vaške lige. Jugoslov. sokolskega saveza in drugi. Izmenjanih .ie bilo več prisrčnih zdravic. v katerih so se izrekle razne re-miniscence na zasluženo delovanje g. Turka. G. konzul dr. Resi .ie posebej povdaril odlikovančevo idealno delo za medsebojno zbližan.ie Slovencev in Čehoslovakov v duhu velike sokolske ide.ie. Takisto ie bila z vsem odobravanjem sprejeta zdravica g. župana dr. Puca. ki .ie pohvalno omenil dolgoletno in uspešno delovanje g. Turka v prid mesta Ljubljane. Letošnji Materinski dan Narodni ženski savez posveča kot član največje mednarodne ženske organizacije v zvezi s Pomladkom Rdečega križa vsako leto drugo nedeljo v maju kot praznik Njej. ki je dajala in daje vse svoje najboljše moči in vso skrb svoji rodbini, svojemu narodu-materi. Letos bo praznik vseh mater dne 12. maja. Po vsej domovini naj se takrat raz-legne zahvala naši največji dobrotnici — materi! Vsi, mali in veliki, bogati in siromašni. ugledni in preprosti se s hvaležnim srcem vsaj te?a dne spominjajte nje, ki vas je v bolečinah rodila, vas v nočeh brez spanja negovala, za vas trpela in skrbela, se žrtvovala za vas, ki vam je dala vse, dušo in telo ter je vir vaših talentov in uspehov! Vsi dobri, ki smatrate poklic matere za najvažnejši izmed poklicev, vsi, ki cenite delo matere za povzdigo in vzgojo naroda, pa počastite njen spomin tudi še s tem, da se spomnite tisočerih in tisočerih bednih mučenic. ki se za svoj zarod ubijajo od zore in pozno v noč, ki se mučijo v razjedajočih skrbeh, kako nasititi lačno deco: spomnite se najrevnejših med revnimi in darujte svojim premoženjskim razmeram i irnji in primeren prispevek za te bednice. V Narodnem ženskem zavezu včlanjena ženska društva letos v Ljubljani ne bodo nadlegovala ljudi s prodajanjem cvetja, znakov ali sličnega, prosijo pa, naj vsakdo sam stori svojo dolžnost v počaščenje mater. Slovenski del Narodnega ženskega saveza hoče z letošnjim materinskim dnem začeti akcijo za ustanovitev fonda. ki naj nudi pomoč materam v naj-bednejših in najnujnejših primerih. Pozivamo in iskreno prosimo vse, ki imate razumevanje in sočutje za najhujše pomanjkanje: Prispevajte v ta fond po svojih močeh in po svoji dobri volji! Prispevke sprejemata za slovenski dei Narodnega ženskega saveza v ijub-ljani iz naklonjenosti do vseh mater upravništvi »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Imena darovalcev bodo objavljena. V Ljubljani, 5. maja 1929. Za Narodni ženski savez: Franja Tavčar, predsednica. Deset let dela Glasbene Matice v Mariboru Po razsulu stare Avstrije se je vsepovsod pojavilo veselo narodno vrvenje. Tudi Slovencem je enkrat zasijalo solnce svobode. Med prvimi patrijotičnimi društvi, ki so vzklila v tem času in si nadela idealen namen, da med poprej zanemarjenim in tep-tanim slovenskim ljudstvom dvigajo narodno zavest, je tudi največje mariborsko kulturno društvo, Glasbena Matica. Z istimi smotri kakor prejšnja Filharmonija je brez hrupa zasedla njenp mesto in goji kakor ljubljanska Glasbena Matica tri sestavne koncentrično vodene panooe, ki tvorijo celoto. To so: Matična šola, pevski zbor Glasbene Matice in društveni orkester. Po starosti je pevski zbor prvi. Ta se je sestal pred prevozom zemeljskih ostankov Zrin-skega in Frankopana in jih pozdravil na meji osvobojene domovine. Ti pevci so bili nekak kader današnje Glasbene Matice. Pod predsedstvom višjega sodnega svetnika g. Franca Posege se je ob tej priliki osnoval pripravljalni odbor in pripravil teren za današnjo Glasbeno Matico. Idejo pa, da se ustanovi po vzorcu ljubljanske Glasbene Matice tudi v Mariboru sličen muzični zavod, je sprožil neumorni kulturni dela- SKLADATELJ OSKAR DEV Učiteljski zbor Glasbene Matice v Mariboru z ravnateljem Hladkom - Bohinjskim v sredini Prvi odborniki Glasbene Matice v Mariboru Sede od leve na desno: Drago Klobučar, Drago Š-tetin, dr. Rudolf Ravnik (predsednik), Oskar Dev (ustanovitelj) in Ivan Ašič. — Druga vrsta: Fran Pišek, Gabrijel Majcen, Janko Jež, Miško Cizelj, Rudolf Vodeb in Oton Pelan. — Zadnja vrsta: Jo/.e Trafenik, An:on Hobn.icc, Ivan Fabjan, Dragotin Hume k in Emil Gerbac. — Na sliki manjkata župan dr. Alojz-ij Juvan in pokojni Vladimir Premrov. Sedanji odbor Glasbene Matice v Mariboru Od leve na desno sede dr. Josip Tominšek (predsednik), gdč. M. Rozmanova, gdč. Santlova, Jamiko Arnuš (I. podpredsednik) in predsednik pevskega zbora) ter Jaka Novak. — Stoje od leve: Albin Horvat, Drago Stefia (blagajnik), Ciril Toman, Josip Sever, Anton Fagaoeli (tajnik), Franc Stor, Ivan Plevnik, Ivan Zemiljič (načelnik orkestra in II. podpredsednik) ter Avgust Šp ari. vec, znani naš komponist g. Oskar Dev. Njegova ideja je našla vsestransko živahen odmev, seme je padlo na rodovitno zemljo, vse je pozdravljalo novo kulturno društvo, podpiralo ga z denarnimi prispevki in so mu, kakor kaže slika prvega odbora, kumo-vali najboljši mariborski narodnjaki pri krstu. Zibel je tekla, otrok je bil zdrav. Na šolo so naglo iz Češkoslovaške poklicali prvovrstno šolsko osobje in okrog Matice se je začela zbirati ukaželjna mladina. Matica je postala res malica. Število njenih učencev raste od leta do leta. Seveda je tudi ona preživela težke življenske krize. Toda z nesebično požrtvovalnostjo njenih voditeljev in resno pomočjo mariborskega občinstva je srečno prebolela vse otroške bolezni. Brez težkoč seveda tudi danes ni. Podpira pa jo po možnosti mestna občina, oblast, država in zelo velika množica naklonjenega meščanstva; upajmo le, da se ji ne bo nikdar več treba bati za življenski obstanek. Danes obiskuje okroglo 300 učencev šolo Glasbene Matice v Mariboru. Od teh priredi 150 gojencev višje stopnje dne 8. maja v proslavo desetletnice matičnega instituta samostojni koncert vokalne in orkestralne vsebine. _ Na čelu Glasbene Matice so stali v prvih desetih letih g. dr. Rudolf veti in gredo seveda za kruhom po svetu, brez muzikov pa tudi najboljši dirigent ne n ore pokazati svojih zmožnosti. Tudi sedanji ravnatelj ne. Predsedniki orkestralnega dela Glasbene Matice so bili dr. C. Kra-ševec, dr. L. Valjavec, dr. I. Dernovšek in ss. Zeinljič. Toliko o desetletnem delu Glasbene Matice v Mariboru, ki je vsekakor lahko ponosna na svoje uspehe Za bodočnost ji kličemo: Vivat, crescat, floreat _ et mul- tiplicetur. — I. A. Ravnik. Oskar Dev in gimn. ravn. dr. Josip Tominšek. Drugi važni del Glasbene Matice je njen pevski zbor. Tekom 10. let je imel zbor slučajno tudi tri dirigente in tri predsednike. Pevski zbor je prvi dirigiral g. Oskar Dev, nato g. Fran Topič, od leta 19"25 pa ga vodi sedanji ravnatelj Glasbene Matice g. Josip Hladek-Bohinjski. Pevski zbor je proizvajal tekom 10. let svojega obstanka 18 samostojnih koncertnih programov, razun tega pa še nebroj pesmi in skladb, ki jih je popeval ob vseh mogočih priložnostih v Ma- j riboru in izven. Pel je skoraj povsod, kjer je bila le kaka večja dvorana, in je z vso častjo zastopal našo pesem v Beogradu, Novem Sadu, Osijeku, Baslu, Curihu, Luzernu in Inomostu. Dvakrat je koncertiral tudi v Ljubljani. Danes sestoji zbor iz 86 aktivnih članov in nastopi s svojim najnovejšim sporedom dne 9. maja ob priliki razvitja društvenega prapora. Dosedanji predsedniki pevskega zbora so bili gg. Drago Humek, Drago šte-fin in Janko Arnuš. Najtežje stališče pa ima gotovo orkestralni del Glasbene Matice, ki se skozi vsa leta sem vije v smrtnih krčih. Najbrže pa tudi drugod ni nič bolje. Mu;uki morajo tudi ži- i i|g JOSIP HLADEK - BOHINJSKI koncertni mojster in ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru. Požar v Slovenski Bistrici •S/. Bistrica, 4. maja. Včeraj ob pol 4. popoldne ie izbruhnil j v gospodarskem poslopju tukajšnjega go* j stilničarja Frangeša nenadoma požar, ki se ■ je jel naglo širiti na sosedna poslopja, na postranski del hiše gdč. Oračove ter na ledenico gostilničarja Neuholda Združe« nim naporom domačega gasilnega društva ter vojaštva, ki je bilo takoj na mestu ne* sreče, pa se je posrečilo požar lokalizirati. Skoda bo znašala po priliki kakih 100.000 dinarjev. Obup zaradi odpusta iz službe Maribor, 4. maja. Delavec državnih železnic Jo~ip Janžeko-vič iz Studencev, mizar po poklicu, je bil pred mesecem odpuščen iz službe, kar ga je močno potrlo. Ker pa so ga mučile vrh tega še razne druge neprilike, ki so močno zagrenjevale življenje, se je danes odločil, da gre prostovoljno v smrt. Okrog 2. popoldne je odšel v studeniški gozd. Bil je sicer močno razburjen, vendar njegovi svojci niso niti slutili, kaj pripravlja. Jan-žekovič si je v gozdu zadrgnil jermen okrog vratu in se obesil na neko drevo. Baš teda.i pa je prišel mimo gostilničar Schrei iz Studencev. Presenečen nad nenavadnim prizorom ie skočil takoj k o'nupan-cu in mu še pravočasno snel jermen z vratu. Toda Janžekovič nikakor ni bil zadovoljen, da je bil moten v preseljevanju na drugi svet in .ie svojemu rešitelju v zahvalo izjavil, da vse skupaj ne pomaga nič, ker hoče za vsako ceno v smrt. Gostilničar Schrei je takoj spoznal položaj in odhitel na orožniško postajo v Studence povedat, kaj .ie pravkar doživel. To priliko .ie obupni Janžekovič porabil, da poskusi drucič izvršiti svoj načrt, ko ie prišla orožniška patrulja takoj po obvestilu na kraj dogodka, ie našla Janžekoviča zoDet visečega to pot na traku od spodnjih hlač. Orožniška patrulia je trak takoj prerezala in odvedla obupanca domov. Janežekovič je star 44 let. Avtobusne zveze Gorenjske s Koroško Kranj, 4. maja. Eden najbolj aktualnih problemov za razmah tujskega in turističnega prometa na Gorenjskem je ustvaritev cenenih in dobrih avtobusnih zvez. Baš v tem pogle« du je beležiti šele skromne početke. Poleg lokalnih zvez v najvažnejših pro* metnih krajih, kakor n. pr. Bled, Buhinj, Jcsenice, ni bilo daljših rednih avtobus« medkrajevnih zvez. Sedaj obstojata samo avtobusna zveza Ljubljana«Kranj (podiet« je Paar) in Ljubljana«Tržič (podjetje Mal« lv), ki vzdržujeta dnevno po dvakratno zvezo v eno smer. O rednih internacionalnih zvezah dose« daj ni mogoče govoriti. Kakor pa dozna« varno, obstojajo resni načrti, da se usta« novijo redne avtobusne zveze Gorenjske z Avstrijo (Koroško). Brez dvoma je, da imajo te zveze v redni sezoni lepo bodoč« nost in da bodo pritegnile veliko pozornost nase. Jeseniški podjetnik g. Paar namerava uvesti v poletju redno dnevno avtobusno zvezo LjubljanasCelovec. Linija bo iz« peljana Ljubljana«Kranj«Jezersko, tukaj bo prestop na avtobus avstrijskega podjetja, nato preko Velikovca v Celovec. Nedavno se je vršila že komisijonalna vožnja iz Kranja po Kokrski dolini do Jezerskega. Vožnje so se udeležili g. Legat za velikega župana, inž. Porenta za oblastni odbor, inž. Stolfa in dr. Zobec za sreskega po« glavarja. Ker je bil na Jezerskem vrhu še sneg, so morali izstopiti iz avtobusa in iti peš na avstrijsko stran, kjer jih je ča« kal med drugim tudi jugoslovenski kon« Jz elomaciifi vrtov in dotttczcih gred/ •Vero decottto hfage Je v predaji! Vporabno za vsako poletno obleko. ZAHTEVAJTE GA POVSOD! BOMBAŽ ____ m Din 18.— SVILA ...... m Din 35.— RUTA....... Din 37.— SLIKANA RUTA m Din 50.— SLOVENSKO ŽENSTVO! DOKAŽI SVOJO NARODNO SAMOZAVEST Z NOŠNJO DOMAČEGA OBLAČILA NAGELNA, ROlENKRAVTA, ROŽMARINA! Propaganda »Dečve«.----- ----Jugoslovenska Matica. zul g. dr. Mircševič iz Celovca, ki se zeio zanima za ustanovitev zvez Koroške z Gorenjsko. Poskusna vožnja je uspela zadovoljivo. Pričakovati je. da bo zveza vspostavljcna že v juniju. Na avstrijski strani bo vzdr« zevalo zvezo avtobusno podjetje Kchlmann iz Celovca. Ta načrt morajo posebno toplo pozdra« viti Jezerčani. S to zvezo bo omogočeno, da se bo v polni meri razvil tranzitni ka« kor turistični promet preko jezerske ro« mantične kotline. Velik pomen bo imelo tudi za razvoj letoviščarstva na Jezer« skern. ki je že pred vojno slovelo, sedaj pa zaradi pomanjkanja dobrih zvez bolj za« ostalo. Zveza bo odprla pot turistom k Storžiču in Kamniškim planinam. Jezer« čani se bodo gotovo potrudili, da omogo« čijo čim večji dotck letoviščarjev v svojo okolico. Na drugi strani namerava tudi tržiški podjetnik g. Malh- umesti v poletju redno avtobusno zvezo Ljubl.iana=Celovec čez vi« soki ljubelski prelaz Z realizacijo teh na« črtov bodo položeni močni temelji za raz« mah tujskega prometa v obmejnih krajih Gorenjske. Cvetko Golar pri Abrahamu * Kdo bi mu verjel? Pa ie vendar res. Prišla je vršita tudi nanj. Stopil pa bo danes pred Abrahama še vedno mlade-niško čil. veder, domač, nasmejan. Cvetko Golar jc sin majnika, pomladi. poljan, br2t cvetju, škrjančkom in žitu. Zato je vedno mlad in bo tak ostal še dolga, dolga leta. Zapel nam bo še o pisanem polju, obral še ta in oni dehteči cvet z rožnega grma. zasanjal se v valovanje poletnega klasja. Pa bo stop 1 iz paradiža Slovenskih goric, kjer zda.i živi, gotovo še kdajkdaj v svo.'e domače kraje nad Škofio Loko. PGgle-dat. kaj dela vdova Rošiinka in kakšne čudno ubrane povesti pripovedujejo dandanašnji gorenjski očanci. Mnogo lepega nam je napisal, zato ne verjamemo njegovim lete m. marveč njegovi mladosti, ki nam bo še dala novo cvetje. Naj nam bo Cvetko Golar zdrav še pol stoletja!_ Živčno bolnim in otožnim nudi mila, naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni ie vporaba »Franc Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga nai-topleje priporočati. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. - , - - ; .. , , ' * 'J ' - -v ... Največji uspeli in triumf je slavila nepozabna b svojem rojstvu neobičajno pri« godo. Koj nato pa so nategnili godci svoje mehove in se je pričela svatba, kjer se je posebno razigral mladi gospodar. Upravičeno mu je napil starešina: »Fran« Damske pomladne plašče Kasha in Couvercot od Din 400 naprej krasne modne bluze » » 70 » krila sladka in plissč » » 80 » obleke volnene od 220, periine » » 75 » F. ]n I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! cel j. Ie pij! Si fant od fare, ki si postal v pol ure mož iti oče!« Pa recite, če ni to vsekakor romantična prigoda: niti pred oltar priti, pa si poro« čen. Žal, da so poroke v postelji tako — redke. Neveste zapili in se stepli Mllnše, 4. maja. Kakor marsikod, je tudi med našimi Podgorci star običaj, da plača ženin fantom odkupnino, nakar šele sme nevesto iz vasi odpeljati na svoj dom. Podgorski fantje so zadnji čas prejeli kar dve lepi odkupnini in so s tem denarjem priredili zadnjo nedeljo v gostilni svojo veselico. Zbralo se je fantov, da so gostilno napolnili do kraja. Veselo so prepevali, vriskali in izgubo dveh deklet zalivali z žlahtno vinsko kapljico. Vse bi se bilo završilo srečno, če ne bi bili mlajši fantiči starejšim očitali, da so za takšni dve brhki nevesti zahtevali vse premalo odkupnine. Beseda je dala besedo, vnel se je prepir in pričelo se je prerivanje od mize do mize. Mlajši so vpili: »Mi damo svojo kri za koraj/o — vi pa ste zajci!« Tako sramotnega očitka stari fantje Pod-gorčani niso mogli prenesti. Prijeli so mlade razgrajače, jih postavili v vrsto ter jih z brcami nagnali skozi gostilniške duri. Vpitja in smeha .ie bilo dovolj. Občinstvo, ki ie bilo navzoče je kar odobravalo nastop starejših fantov in pouk mlajšim, da bodo v bodoče vedeli, kako se »nevesta« zapi.ie. Belokranjsko pismo Metlika, 4. maja. Na zadnje pismo je dopisnik »Slovenca« prav žalostno reagiral, ker podtika pismu strankarsko obeležje. Indirektno pa on sam priznava, da je prireditev vinskega sejma imela prikrito strankarski značaj. Nimamo namena polemizirati z dopisnikom »Slovenca«. še manj delati ovire zadrugi, ki jih tudi nismo nikoli delali, pribijamo pa ponovno. da je pri ustanavljanju zadrug treba imeti mnogo obzirnosti in odvračati vsako strankarsko primes. Med tednom smo imeli senzacijo s postavljanjem mlajev. Že v nedeljo so jih prepeljali skozi naše mesto in tako tudi v ponedeljek in torek. Seveda je zopet bilo tekmovanja čigav bo večji in lepši. Tudi pri nas so postavili letos kar tri: na Hribu, tia šolskem trgu in ob državni cesti na Ma-jer.iu. a to s kakim tekmovanjem! Mnogo lepše bi bilo. če ne Di bilo prepirov, kakor je bi'o to ravno v nedeljo. V sredo, 1. maja je odpadla običajna tradicijonalna budnica mestne godbe, ki pa ni imela niti prej nikdar značaja kake internacionalne proslave, marveč je to bil vedno le pozdrav prihoda prave pomladi. V nedeijo zvečer je priredil Šolski oder v Metliki Jalnovo dramo »Srenjo«, ki je bila prav dobro odigrana. Vloge so bile zelo dobro zasedene in je v celoti igra nudila velik užitek. Naši sosedje žumberčani hitijo z vseh strani domov v svo.ie vasice, da v krogu domačih proslavijo svoj Uskrs. Letos je pravoslavna Velika noč po koledarju precei za našimi prazniki, zato pa je že narava toliko lepša, da bodo zadovoljni proslavili veliki praznik Vstajenja s prebujenjem narave ter tako utrd.li svojo ljubezen do rodne grude. Iz sosednje vasice Drag pri Suherju se ob teh praznikih poslavlia župnik g. Mirko Goleš, ki je preživel deee-nije v tej župniji ter obenem deloval skoraj ves čas kot učitelj tamošnje šole, ki je bila pred nedavnim časom ukinjena, a šoloobvezni otroci prišolani šoli na Suhor-ju. Za svoje delo ie sedaj nagrajen, da .ie postal arhivar grško-katoliške škofije v Križevcih. kamor se definitivno sedaj preseli. Našim sosedom v Žumberku želimo: Sretan Uskrs! V Črnomlju je nenadoma umrla 35-letna Ana Starihova, ki je bila sicer slabotna, a si je kljub temu služila kruh kot služkinja v Zagrebu. V ponedeljek zjutraj je vstala in vzela predpisana zdravila, nakar ji je po kratkem presledku postalo slabo ter se je zorudila ter kmalu izdihnila. Zadela jo .ie kap V torek je mislila odpotovati v Zagreb v službo, pa se je preselila za večno v Vojno vas na pokopališče. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, a.: Bitka. Izven. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Bitka. B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Nedelja, 5.: Cigan baron. Zadnje gostovanje gosp. Iličiča. Izven. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Črne maske. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 5. ob 20.: Grof Luksemburški. Znižane cene. Kuponi. Gospodarstvo Važne spremembe na svetovnih kapitalskih trgih še pred leti je bila Amerika za evropske države skoro edina posojilodajalka. Posojila, ki so jih (»otrebovale evropske države, so bila emitirana skoro izključno na ameriškem kapitalskem trgu Kapitalski trg Anglije, ki je bila pred vojno največja posojilodajalka na svetu, je bil še vedno slabo-ten. Tudi v Nizozemski so bile emisije posojil za inozemstvo neznatne. Francija pa se je morala še boriti za svojo valuto. V zadnjih letih pa opažamo na svetovnih kapitalskih trgih dalekosežne spremembe. Z ugodno gospodarsko konjunkturo se je 'ani pričela v Zedinjenih državah dvigati obrestna mern, istočasno pa so se pojavile tež-koče pri plasiranju inozemskih obligacij. V prvem četrtletju preteklega leta so znaš-de v Zedinjenih državah emisije inozemskih posojil 404 milijone dolarjev, v drugem četrtletju so se dvignile celo na 645 milijonov dolarjev, poleni pa so se znatno skrčile. V tretjem četrtletju je Amerika dala inozemstvu v novih posojilih le 155 milijonov dolarjev. v četrtem četrtletju pa 284 milijonov dolarjev. V tekočem letu so se izgledi za najetje posojil v Zedinjenih državah še bolj poslabšali. Pričela se je divja špekulacija z delnicami, ki se je od meseca do meseca stopnjevala in je povzročila, da se je obrestna mera za dnevni denar dvignila celo na 10 in še ve? odstotkov. Zanimanje za nalaganje prihrankov v obligacijah in fiksno obrestujočih se vrednostnih papirjih .je padlo na minimum. Številne emisije v zadnjem času niso mogle biti med publiko docela plasirane, kar je dalo emisijskim hišam povod, da so postale opreznejše pri sklepanju pogodb za emisijo posojil. Nasprotno pa opažamo, da se emisije inozemskih posojil v Angliji stalno dvigajo. Tudi Nizozemska se je zadnja leta prav pogosto udeleževala velikih emisij. Nepričakovano naglo sanacijo pa opažamo na kapitalskem trgu v Franciji. Po stabilizaciji francoskega franka se je pričel vračati francoski kapital, ki je bil za časa inflacije plasiran v inozemstvu. Ta dotok kapitala ie Šel v milijarde in je pripomogel, da se je francoski kapitalski trg v kratkem času tako opomogel, da je Francija letos pričela že nastopati kakor pred vojno kot močna posojilodajalka. Polovica ruinunskega stabilizacijskega posojila je bila pred kratkim plasirana v Franciji, kjer moremo v zadnjem času zabeležiti še druge večje inozemske emisije. Navzlic temu. da so te emisije vezale precejšnja denarna sredstva, je likvidnost stala tudi v zadnjem času. ko se je tudi v Evropi pojavila precejšnja napetost, skoro neizprenienjena. L'l(»oročali. smo v prvem tromesečju tekočega leta izvozili 882.41M) ton (na praili 969.970 tonam v istem razdobju 1928 in 1.062.000 ton v istem razdobju 1927) v vrednosti 1810.2 milijona Din (napram 1372.5, odnosno 1547.5 milijona Din). Napram izvozu v prvem troinesečju preteklih let je torej naš izvoz precej nazadoval, tako po količini kakor po vrednosti. To nazadovanje pa je v veliki meri posledica ostre zime. ki je začasno povzročila popoln zastoj v prometu. Les. Tudi letos je bil naš glavni izvozni predmet les. Naš izvoz gradbenega lesa je po količini nazadoval od 347.300 ton v I. troinesečju 1928 na 282.300 ton v I. tromesečju t. 1.. odnosno od 260.7 na 247.6 milijona Din. Zaradi višjih cen je razlika po vrednosti večja. Nasprotno pa se je izvoz drv dvignil od 108.600 na 123.200 ton, odnosno od 21.2 na 27.7 milijona Din. Hrastovih pragov smo izvozili 515.200 komadov (lani 544.50)) v vrednosti 20 milijonov Din (27-3). Ponovno l>a se je povečal izvoz izdelkov iz lesa, in sicer od 10.5 na 22.3 milijona Din. Kmetijski proizvodi. Pšenice smo v I. tromesečju izvozili le 580 vagonov v vrednosti 14.9 milijona Din (lani je bil izvoz pšenice minimalen). Občutno pa je nazadoval izvoz jajc V 1. tromesečju 1. 1927. smo izvozili še 7400 ton jajc v vrednosti 127.4 milijona Din, v I. lrome-sečju pret. leta 6600 ton v vrednosti 129 6 I Oglejte si pred nakupom avtomobile I Glavno zastopstvo Ing. C. R. LUCKMANN, Ljubljana, Ahacljeva cesta 10 milijona Din, lelos pa le 2600 ton v vrednosti 57-8 milijona Din. Izvoz suhih češpelj je padel od 64(MI na 1801) ton. odnosno od 31.4 na 10.0 milijona Din. Sivina. Prav občutno je zadnja leta nazadovanje izvoza živih svinj. V I. tromesečju 1. 1927. smo izvozili še 114.50(| komadov živih svinj, za 121 niilijotiov Din. v istem razdobju pret. leta 78.fK» komadov za 111 milijonov, lelos na le 41.7(10 komadov za G3 milijonov Din. Izvoz goveje živine se je gibal na višini prejšnjih let ter je znašal 32.400 komadov v vrednosti 84 milijonov Din. Tudi izvoz konj se ni bistveno spremenil: napram lani je nazadoval od 12.700 na 9400 komadov, vendar je bil le za malenkost manjši kakor I. 1927. Izvoz svežega mesa pa se je celo nekoliko povečal, in sicer od 51.6 na 61.3 milijona Din. Industrijski proizvodi. Izvoz industrijskih izdelkov se je razvijal v splošnem ugodno. Zaradi neugodne konjunkture se je predvsem povečal izvoz bakra na 4000 ton. odnosno 107 milijonov Din. izvoz svinca pa je dosegel vrednost 11 milijonov Din. Povečal se je tudi izvoz kalcijevega rianamida (na 34.9 milijona Din) in izvoz cementa (na 35.8 milijona Din). Kmetska oosojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani je imela 2. t. ni. svoj 49. redni občni zbor. Iz poročila rav-rateljslva tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani posnamemo naslednje: Upravno premoženje se je v preteklem poslovnem letu dvignilo na 179.576.140.54 Din. Hranilne vloge so se povečale na 171 milijonov 893.172.24 Din. ter so prirastle v primeri s prejšnjeletniin stanjem za okrog 20 milijonov Din. Ker se je povpraševanje po kiedifih v preteklem letu silno stopnjevalo, zlasti zaradi kulantne obrestne mere. ki nudi zavod v zaščito domačega trga. so posojila dosegla ob sklepu leta 150.542.797.23 Din. Povišek posojil proti prejšnjeletn 1niii stanju vsebuje predvsem le kratkoročne, se-zijske kredite Rezervni zakladi so se dvignili na častno vsoto 7,352.330.75 Din. Čisti dobiček izkazuje po strogo izvršenih odpisih 509.929.23 Din. Občni zbor je votiral poleg raznih drugih znatnih vsot za narodne dobrodelne namene tudi 50.000 Din za Univerzitetni sklad v Ljubljani. Število deležnikov je naraslo na 5410. = Eskomptiranje ilmgesa in tretjega olv-roka šved-kega posojila. Od 6%% monopol-skega posojila v višini 22 milijonov dolar-jev, ki ga je naša država sklenila koncem preteklega leta s švedskim vžigaličnim tru-stom. smo doslej dobili izplačan samo prvi obrnk v višini 7 milijonov dolarjev. Po pogodbi ima Svenska Tandsticks Aktiebolaget v Stokholmu izplačati drugi obrok tega posojila v višini 7 milijonov dolarjev 8 mesecev po uveljavljenju pogodbe, to je 22. julija t. 1.. tretji obrok od 8 milijonov dolarjev pa 16 mesecev po tem datumu, to je 22. marca prihodnjega leta. Kakor se doznava. je naša vlada sklenila sporazum z Irvingbanko v Ne\vyorku, po katerem bo ta banka dala naši državi avans na oba še neizplačana obroka tega posojila, ki bosta zapadla julija t. 1., odnosno marca prihodnjega leta. = Slovenija dobi dva rekla macijska odbora. Na predlog Zbornice za TOI je finančno ministrstvo pooblastilo finančno direkcijo v Ljubljani, da postavi na svojem področju dva reklamacijska odbora, enega za ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani, drugega pa za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Reklanincijski odbori imajo po novem davčnem zakonu odločati glede pritožb proti odmeri davkov, v koliko je izpodbijane davke odmeril davčni odbor. Po zakonu se postavljajo reklamacijski odbori na sedežu finančnih direkcij (za Slovenijo v Ljubljani), le za obsežnejše okoliše lahko finančni minister postavi več odborov. Reklamacijski odbori šteiejo 8 članov in 8 namestnikov. Polovico jih postavi finančno ministrstvo na predlog finančne direkcije iz vrst davčnih zavezancev, drugo polovico pa izvoli Zbornica za TOI Za pravično odločanje o pritožbah in o plačilni zmožnosti pritožnikov je torej velike važnosti, da bosta tako ljubljanska kakor mariborska oblast zastopani v reklamacijskem odboru po R članih. — Novo preilsedništvo Zveze industrijcev. Dne 2. t. m. se je vršila plenarna seja odbora Zveze industrijcev. Svoje mesto v odboru sla iz nujnih osebnih razlogov odložila gg. Ivan Avsenek in Franc \Voschnagg. Odbor je uvaževal navedene razloge in koop-tiral v odbor gosp. Janka Jovana, upravnega svetnika Kranjske industrijske družbe, in gosp. dr. Frana VVindischerja, predsednika upravnega sveta Tvornice za dušik d. d. Ruše. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Dragotin Hribar, za podpredsednika pa gg. Janko Jovan in Avgust Praprotnik. Za člane načelstva so bili nadalje izvoljeni gg.: Fran Bonač. Anton Krejči. Josip Lenarčič. .Tean B. Pollak, ing. Anton [Judež. Rihard Skubec. dr. Karel baron Bom, Peter Kozina, dr. Milan Vidmar. = Konkurz je razglašen o imovini Josipa Kuhna. lesnega trgovca v Razvanju št. 101 (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodi-šču v Mariboru 10. t. m., oglasitveni rok do 15. junija, ugotovitveni narok 24. junija). = Postopanje v konkiirzn Preniogokopne družbe »Belokrajina« je bilo na podlagi sklepa višjega deželnega sodišča v Ljubljani odvzeto prislojnemu okrožnemu sodišču v Novem mestu in odkazano deželnemu kot rudarskemu sodišču v Ljubljani. Nadaljnji odtok deviz v Nemčiji navzlic povišanju diskonta. Pretekli te-len je nemška Državna banka zaradi naglega odtoka deviz in zlata povišala diskontno mero od 6y, na iy>%. To povišanje pa ni moglo zaustaviti odtoka deviz in tudi eskompt menic se ni zmanjšal, temveč se je v zvezi z veliko potrebo na ultimo celo povečal. Tz izkaza Državne banke od 30. aprila je razvidno, da so sfc bančne zlate in devizne rezerve v zadnjem tednu aprila ponovno zmanjšale za 230 milijonov mark in znašajo samo še 1991 milijonov mark napram 2885 milijonom v po-četku leta. Zlati in devizni zaklad Državne banke je torej v tekočem letu nazadoval že za 1 milijardo mark. Navzlic povišanju diskonta so kreditne zahteve gospodarstva koncem aprila narasle ter so se menična in loinbardna posojila Državne banke povečala za preko 800 milijonov mark. Kritje obtoka bankovcev je v zvezi s tem razvojem nazadovalo na 43 %. dočim je še koncem januarja znašalo 65 %. kritje skupnega denarnega obtoka (bankovci, žirovne obveznosti) pa .je padlo od 58 % koncem januarja na 39 % koncem aprila. Če se stanje banke po ultimu ne bo zboljšalo, bo morala Državna banka ponovno zvišati diskont, kar bo imelo za nemško gospodarstvo prav neugodne posledice. = Varnostne naprave na strojih. Število težjih in smrtnih nezgod delavstva, zaposlenega pri raznih strojih, narašča od leta do leta. Pri preiskavah, ki jih v tem pogledu vršijo deloma Okrožni urad za zavarovanje delavcev in Osrednji urad, deloma pa Inšpekciji dela v Ljubljani in Mariboru, se največkrat ugotovi, da leži vzrok nezgodam v pomanjkljivosti varnostnih naprav, ki pri nekaterih strojih sploh manjkajo. Naknadna montaža varnostnih naprav, oziroma rekonstrukcije strojev, žag itd. povzroča dekcia-jalcem mnogo stroškov, ki bi lahko odpadli, ako bi bili stroji, ki pridejo na trg. oprem, ljeui z vsemi potrebnimi opažbam). Pri nabavah strojev, žag in drugih naprav se delodajalci ne zavedajo, da marsikateri stroj ild. nima predpisanih varnostnih naprav in se potem silno jeze, zakaj se prodajajo in razstavljajo stroji, ki ne ustrezajo prepisom. zaradi česar jim naknadno nastajajo visoki stroški za montažo predpisanih varnostnih naprav Ti stroški t.i bili odveč in nepotrebni, ako bi stroje, preden pridejo v promet, pregledal kompetentni forum in ugotovil, da-li odgovarjajo varnostnim predpisom. Zato bo stroje, žage in druge naprave, ki jih razstavijo razni produrenti na letošnjem velesejmu v Ljubljani oostaia. banaška po 242.5 Din. Koruza je dalje slaba in stane do 257.5 Din fc nakladalna postaja. Laplatska koruza je zadnje dni nazadovala, včeraj pa se je zopet nekoliko okrepila in notira sedaj 272.5 Din fco Rakek ocarinjena. Konsum je bil pri nas pretekli teden zelo rezerviran ter se je kupovalo le za najnujnejšo potrebo. Pa lud-: dovozi niso bili znatni, čeprav so zaloge pii vojvodinskih producentih še vedno velike in bomo prišli 7. lepo r—nožmo stare pšenice v novo gospodarska leto. Vojvodinski pro-ducenti prodajajo sedaj predvsem koruzo, ki se bo v jeseni prav gotovo znatno ["ocenila. dočim računajo, da pri sedanji nizki ceni pšenice ne morejo več mnogo izgubiti. Izvoz je dalje slab ter so bile odpremljene le manjše količine iz prejšnjih prodaj. V Vojvodini se )>osevki prav ugodno razvijajo in je ludi sedanje vreme za razvoj rastline zelo koristno. Na ljubljanski borzi so cene pšenici ostale nespremenjene. Promptna pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni) notira 287.5 — 290 za 100 kg. moka pa 410 do 415 Din fco Ljubljana (plač. po prejemu Haga). Le baška koruza je nekoliko popustila in notira za promptno dobavo (slov. postaja, plač. 30 dni) 305 — 307.5, za maj pa 310 — 312.5 Din za 100 kg. Domače vesti * HRISTOS VOSKRESE! Vsem či-tateljem in prijateljem pravoslavne ve-re žeii vesele velikonočne praznike. »Jutro« * Zahvala slovenskih zdravnikov. Ni. Vel. kralhi Aleksandru je bila odposlana naslednja zahvalna brzojavka: Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obnavlja izraze globoke udanosti in se iskreno zahvaljuje Vašemu Veličanstvu, da je bas ob proslavi stoletnice smrti našega roiaka Vinka Kerna. profesorja kirurgije na »Medicinskem liceju« v Ljubljani, podelilo ljubljanski univerzi, naslednici popolnega »Medicinskega Jiceia« pokroviteljski naslov z visokim Imenom Vašega Veličanstva »Ahna mater AIexandrina.« * Z ljubljanske univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto kontraktualnega lektorja za nemški Jezik na filozofski fakulteti. Prednost imajo diplomirani absolventi filozofske fakultete nemškega materinskega jezika. ki bi se želeli v Ljubljani obenem posvetiti slavističnim študijem. Konmpetenti naj vlože prošnje, opremljene z dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih, do 1. iuniia pri rektoratu. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Zdravniška zbornica za Slovenijo razglaša da ie bil v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo vpisan dr. Ludovik Šinkovic, zasebni zdravnik v Misliniah. * Imenovanja v naši voiski. V našem vojaškem zrakoplovstvu so imenovani: za diplomiranega pilota inženjerski narednik Josip Štrukeli, za diplomirana izvidnika pa podnarednika-diiaka Josip Lovšin in Man-fred Podlesnik. * Premestitve v carinski službi. Z odlo-kom finančnega ministra so v carinski službi premeščeni: Milan Kuder it Zemunika h glavni carinarnici v Zagrebu: Erich Košir iz Subotice h glavni carinarnici v Beli cer-kvi: Radovan Vucetič iz Preka h glavni carinarnici Dravograd-Meža; Fran Urbas s Sušaka h glavni carinarnici v Zemuniku; Ivan Brence iz Beograda h glavni carinarnici v Zemuniku in Boris Pipuš iz Šibenika h glavni carinarnici v Preku. * Črnogorski učiteljiščniki v Sloveniji. 15 dijakov in 12 dijakinj III. in IV. letnika učiteljišča na Cetiniu ie porabilo oravoslavne velikonočne praznike za poučno potovanje po Jugoslaviji. Odšli so v nedeljo pod vodstvom svojega ravnatelja g. Mihaila Rajn vajna in profesorja g. Mirka Votvodiča s Cetinja si ogledali Dalmacijo. Plitvička jezera iz Zagreb, včeraj pa Ljubljano, kier so si pogledali med drugim tudi uredništvo in tiskarno »Jutra«. Iz Ljubljane odpotujejo danes na Bled. od tam pa v Beograd in nato preko Sarajeva nazaj na Cetinje. Gojenci in gojenke cetiniskega učiteljišča so večinoma kmečki otroci, katerim so požrtvovalni Črnogorci s profesorskim zborom učiteljišča na čelu omogočili šolanje s tem, da so z lastnimi močmi osnovali in vzdržujejo internata za fante in dekleta, kn imajo v njih hrano in stanovanje skoro zastonj. Tudi velikonočni izlet po državi se poleg malenkostnih prispevkov udeležencev finan-sira iz fonda, ki so ga zbrali profesorji. Že. limo bodočim vzgojiteljem črnogorske mladine, da bi ponesli iz Slovenije čim lepše vtise in spomine. * Povratek ameriških izletnikovi Sinoči z večernim brzolovakom se je odpeljalo iz Ljubljane preko Avstrije, Švice in Francije 30 izseljencev v Severno Ameriko. Skupino je tvorila večina ameriških povratnikov, vmes pa so bil tudi taki, ki so odšli iz domovine v nadi, da si ustvarijo v Ameriki bolišo bodočnost. Vkrcali se bodo v Le Havre, 8. t. m. na znameniti brzoparnik »Pariš«, last rancoske poroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique. Srečno pot in obilo sreče! * Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: pfo. ur. II-2 Emilija Gasperin iz Višnje gore na Vič, Roža Šuen iz Loč pri Poljčanah na Maribor 1, Albina Tavčar iz Št. Jerneja v Novo mesto in L. Petovar iz Ivanikovcev v Ljutomer; zvanič. 1. skup. Avg. Vogelari iz Zg. Sv. Kungote na Maribor 2. na Ljubljano 1: Fr. Erčulj iz Vidma-Dobrepolje, Jurij Palčič z Rakeka, Fr. Jamšek iz Moravč, Fr. Hauptmann iz Stične in Marko Gutman iz Toplic pri Nov. mestu: Mih. Peternel iz Gorenje vasi v Žiri; Fr. Šoštarič iz Juršincev v Ptuj, Fr. Gumzelj iz Loč pri Poljčanah v Poljčane: Jos. Kapel iz Mislini v Celje, Rud. Uhl iz Podplata na Ljubljano 2. Iv Je en iz Sv. Petra v Savinjski dolini v čcije, Fr. Šijanec iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Križev-ce pri Ljutomeru in Karel Fras iz 'ioč na Maribor 1; zvan. 2. skupine Ant. Psrašek iz Štor v Sevnico, Rok Kaib-i iz Zg. Sv. Kungote v Mursko Soboto, Mat. Miklošič iz Dr. Joža Ravnik advokat v Beogradu je preselil svojo pisarno v Dobrinjsko nI. št. 5 (na oglu Kraljice Natalije u!.) 6391 Sanatorij „Slavia" Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisica BEOGRAD — Deligradska ulica 12. (Na Slavi!) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni ki-rurgično - ginekološki institut. Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje in nego. Zdravniki - specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. R5ntgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux i. L d.). Kemično bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. I, 2, 10 in avtobusi do sanatorija. So. Tomaža pri Ormožu •<♦. Ljutomer; na Maribor 1: Martin Bezjak iz Slov. Bistrice Fr. Štern iz Račjega ter Fr. Fras in Ant. Kotnik iz Studencev pri Marsom; fr. Kus iz Studenca pri Ljubljani v Hrasmik, Jos. Zitterer iz Štor v Celje, Jos. Lavrsnčič iz Sv. Petra v Sav. dolini v Krško. S. Golinar iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Bel:in;e in S. Polajnar iz Sv. Lovrenci na Pohorju na Maribor 2; zvan. 3. skup. Ant. Potočnik iz Ljutomera v Cankovo, Fr. Pušnik iz Sv. Pavla pri Preboldu v Slov. Bistrico, v Metliko r Martin Bac ;z fvanikovosv in Matej Lovrenčič iz Polzele; na Marib >r i: Jak. Pintar iz Velike Neleii; '-i Jcs. Oeissr iz Hoč; z LJubljane 1: Ki^ni Butala v Črnomelj, Franja Adamič na Rakek, Angela Šarb v Gornji grad, Vida Stadler in Josi-pina Jager pa v Celje; služiteKi 1. skupine: Fr. Goja iz Železnikov v Šk. Loko. Fr. Gutman iz Toplic pri Novem mestu na Ljubljano 1, Al. Esih iz Loke pri Zidanem mostu v Zidani most in Fr. Osredkar iz Gor. vasi na Jesenice na Gor., služ. 2. skup. Jos. Za-krajšek iz Nove vasi pri Rakeku na Rakek, Mat. Kovšak iz Ljubna v Celie. Iv. Kordiš iz Loškega potoka v Kočevje, Fr. Peterman iz Goria pri Bledu na Jesenice na Gor.: Ant. Zupančič iz Višnje gore na Ljubljano 1, in Val. Zandar iz Lukovice na Liubljano 2; pogodb, poštarica Ivana Hočevar iz Gomil-skega v Sv. Peter v Sav. dolini in Josipina Gregorič iz Velike Loke v Hoče. ♦ Telefonska zveza Ljubljana-Deutschlands berg je otvorjena. Za edinico telefonskega razgovora na tej relaciji se plača 3.45 zlatega franka. * Za varstvo redkih cvetlic. Prejeli smo: V Zasavju, posebno v okolici Save in Za-gonia, rase cvetlica dišeča volčin (daphne cr-eorum). Baš sedaj je v najlepšem cvetju, kar daje vsej okolici poseben pomladni pečat. Med izletniki pa je opažati mnoge, ki se kar na debelo založe s cvetlicami in Jih odnašajo domov, da jih potem vržejo na smeti! Komur je do obvarovanja redkih rastlin, se naf poveseli ob pogledu na rastoče volčine, narave pa naj ne pustoši. Opozarjamo, da spada volčin pod zaščito in bo vsakdo, ki bo zaloten pri trganju ali pri odnašanju dišečega volčina, kaznovan Prestopnike javite najbližnji orožniški postaji ali pa Slovenskem planinskem društvu v Litiji, oziroma pododboru v Zagorju. * Klub ljubiteljev jamarjev poziva ponovno lovce, naj mu dobavijo vsaj eno odraslo lisico in dva odrasla jazbeca. Te živali potrebuje za produkcijo psov jamarjev. ki se bo vršila o priliki binkoštne razstave psov v Ljubljani. Ponudbe se naslovi z označbo zahtevane odškodnine na klub ljubiteljev Jamarjev v LJubljani ali pa na Poslovalnico razstavnega odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta.20._ Toplo priporočamo elitno izbero finih pomladanskih oblek in piaščev za gospode po res solidnih cenah pri tvrdki —.....FRAN LUKIČ, Stritarjeva "ulica. * Odbor za prireditev binkoštne razstave psov v Ljubljani obvešča interesente, da ie zaprosil pri ministrstvu saobračaja vozne olajšave in sicer brezplačen prevoz za razstavo prijavljenih psov in znaten popust razstavljalcem in obiskovalcem razstave. Rešitev prošroie še ni dospela, odbor pa je prejel zagotovilo, da bo prošnja ugodno rešena. * Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca . ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceneno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prosipekte! * Otvoritev kavarne Kazino na Bledu. Z današnjim dnem je bila otvorjena kavarna Kazino na Bledu, kjer bo od danes naprej vsak večer koncertirala prvovrstna godsba. * Huda nesreča žagarskega delavca. Na žagi v Mošeniku pri Savi je bil zaposlen 33 letni Alojzij Peršin. Ko ie skladal hrastove deske, se le prevrnila skladovnica. Peršin, ki je vojni invalid, ni mogel urno odskočiti in deske so ga podsulg. Ko so dvignili ponesrečenega Peršina. je krvavel iz obeh nog. K poškodovancu so poklicali iz Litije zdravnika, ki ie ugotovil, da ima delavec obe nogi zlomljeni, eno v členku, drugo pa pod kolenom. Peršina so odvedli v ljubljansko bolnico. Mož Je 60 odstotni invalid ter ima ženo in dva otroka. * »Targa Florio« za motorna kolesa 1929. Tudi ta mednarodna prireditev je zopet podala dokaz za sposobnost in zanesljivost pnevmatike Continental za motorna kolesa. Vozač Koppen je zmagal na B. M. W. s pnevmatikami Continental v razredu preko 500 cm in je postal tako nagradnik »Targa Florio«. Koppen je vozil obenem najboljši čas dneva (5 ur 23 minut, 38 sekund — povprečna urna hitrost 60.074 km). Zmaga je še posebno pomembna zaradi tega, ker je tekima »Targa Florio«. ki se vrši na 324 kilometrov dolgi izredno težavni madonij-ski progi na Siciliji bila sedaj trikrat zaporedoma dobljena na pnevmatikah Continental. * Opozarjamo na oglas o otvoritvi elek-trotvrdke Bergodac & Comp. v Šelenbur-govi ulici._ Klobuke zadnje pomladanske novosti v najrazličnejših modnih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in slamnike nudi bogato založena specijalna tr-—: govina klobukov :— JOS. POK nasl. M. BOG A"T A J Ljubljana. Stari trg štev. 14 Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežba! Binkoštnn prodaja moškega sukna v največji izberi, dalje obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samoveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. * Klobuke Iz klobučevine (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za '»enslavljo pri I Medved manuf?ktura. ITO — zobna pasta najboljša! * Zoper mole je najboljše sredstvo TAR-MOL, ki se dobi v vseh lekarnah in dro-gerijah. Izdeluje ga »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skabrne). 554 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v LJubljani NVollova ulica 12. 186 * Olja za razkuževanje stranišč, pissoir-jev Itd. ima stalno v zalogi tvrdka »Che-motechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 619 * Novi vozni red »Ekspres« je izšel Cena 10 Din. 655 * Apotheke »Zum heliigen Gelst«, Wien I., Operngasse 16, je prevzela generalni de-po za Avstrijo od lekarne Bahovec v LJubljani proizvajanega zdravilnega čaja »Pla-ninka,« 633 * Birmanske oblekice v vseh velikostih po zelo nizkih cenah dobite edinole pri tvrdki Belihar in Velepič, Ljubljana, Mestni trg 13, Oglejte si zalogo. 646 * Tombola Sokola v Bohinjski Bistrici se bo vršila 14. julija z zeio bogatimi dobitki. 651 * Tečaj prlkrojevanja, šivanja moških, damskih oblek in perila. Pričetek 10. maia. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče. Ljubljana, Stari trg 19. 653 * Zanimiva Je statistika iz svetovnega kopališča Piestany na Slovaškem. Po izkazu leta 1928. je kopališče Piestany tekom minulega leta imelo 22.000 bolnikov. Med njimi je bilo mnogo takih iz naioddalienej-ših krajev sveta. V tem številu pa niso všte ti oni številni tisoči obiskovalcev., ki vsako leto obiščejo kopališče Piestany zgolj zaradi oddiha. Značilno je, da je minulo leto bil pri 80% pacijentov opažen trajen uspeh. Kopališče Piestany ie priljubljeno v toliki meri ne samo zaradi svojih velikih uspehov, marveč tudi zato, ker premore naj-udobnejša stanovanja po zelo zmernih cenah. Za nas leži kopališče Piestny prav ugodno, ker je od Dunaja odidalieno samo 3 in pol ure, \ 5609 * Nekoliko besed o potni opremi. Mišljenja o potni opremi so zelo različna. Dočim se mnoge os«be, zlasti dame. ne odločijo na potovanje brez, potrebnega komforta, odnosno velikega,-števila kovčegov, se dobe tudi osebe, zlasti gospodje, ki so srečni, ako vse potrebno spravijo v mal kovčeg. Vprašanje Je sedaj, kdo je bolje opremljen za potovanje. Oseba z veliko aH ona z malo prtljago? Na to vprašanje je res težavno odgovoriti. Na nekaj je treba Dri tem opozoriti, da je potni opremi ali komfortu potrebno na vsak način dodati kakšno dobro sredstvo proti glavobolu, ki nas večkrat nadleguje na potovaniu in nam kvari ves užitek. Tako dobro sredstvo ie na pr. aspirin ali piramidon. Oba preparata ie potrebno v lastnem interesu vedno zahtevati v originalnem omotu. 48 V nedeljo S. maja t I. se vabijo vsi prijatelji gasilstva na gasilsko veselico v Škofljici. Pristne domače riževe, jetrne In mesene klobase se bodo zalile s pristno kapljico._5558 Flor nogavice rokavice, damske torbice, moderne obleke, bluze, razno da.msko perilo po najsolidnejših cenah pri ŠTERK nasl. KARNIČNIK, Ljubljana. Stari trg 18. Med. Univ. 636 dr. Ivo Bafželj specijalist za kožne in spolne bolezni je začel ordinirati na Miklošičevi cesti 7 (palača Vzajemne posojilnice) od 10—1234 in —4. Zdravljenje kožnih bolezni z rontgen-žarki. vo Izvršuje uvozno, izvozno, tranzitno ccarinjenje ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča opravila. JOSIP SIKOŠEK, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 Naznanilo. P. n. občinstvo in vse cenj. odjemalce vljudno obveščamo, da smo s 1. majem t 1. otvorili v Š~ELENBURGOVI ULICI ŠTEV. 3 (poleg trgovine J. Meinl) detajlno trgovino s splošnim elektro-mate-rijalom, svetilnimi armaturami, lestenci, žarnicami itd. ter z vsemi RADIO potrebščinami. Najmodernejši vzorci, solidno blago, konkurenčne cene. Priporočamo se za cenj. obisk. Elektroindustrija BERGODAC & Comp., družba z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Iz LJubljane OPOZORILO! Zvedeli smo za naslednji dogodek: K nekomu, ki je bil pred sodiščem obsojan, je prišel po razpravi neznan moški, se iadal za novinarja in izjavil, da lahko prepreči objavo poročila o sodni razpravi v ljubljanskih listih. Zahteval je za to »uslugo« denarno odškodnino in res izsilil manjši znesek. Ta član ne more biti član uredništva nobenega ljubljanskega dnevnika in sploh ne novinar. Ker ni izključeno, da se taka izsiljevanja ponavljajo, svarimo pred izsiljevalcem ali izsiljevalci. Kjerkoli se še kdo pojavi i enakim ali siienim predlogom, ga izročite najbližjemu stražniku. Hvaležni vam bomo tudi, ako o takih primerih obvestite uredništva ljublanskih dnevnikov ali pa novinarsko društvo, da energično preprečimo, da bi novinarji s takim grdim postopanjem blatili ugled pravih novinarjev in našega časopisja. u— Spored večera slovenske umetne in narodne psemi, katerega priredi operni pevec g. Banovec v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani: Ostre: Tri pesmi in Pesem o devici Peregrini; Kogoj: Če me ne maraš; Lajovic: Mesečina; Škerjanc: Večerna in Mlada pesem; 16 narodnih pesmi v koncertni priredbi Josipa Pavčiča s klavirskim spremljevanjem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Koncert ge. Pavle Lovšetove v sredo 8. t. m. bo eden najzanimivejših koncertov letošnje sezone v Ljubljani. Spored: 10 umetnih samospevov različnih ameriških avtorjev, zamorske duhovne pesmi (ki se pojejo v dialektu), dve pesmici iz zbirke indijanskih pesmi, indijansk iljubavni klic in stara mehikanska ljubavna pesem. Prav posebej še opozarjamo občinstvo, da se dobi v predprodaji poleg podrobnega sporeda tudi tiskano besedilo vseh pesmi tako, kakor se bodo pele, deloma v slovenskem prevodu. deloma pa v originalu. Prevode sta oskrbela dr. France Lavše v Clevelandu in dr. Josip Debevec v Ljubljani. Koncert bo v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Nedelja, S. mala, Stadion, Dunajska cesta. Veliko skakanje konj čez zapreke (Concours bit>piqtie.) Prvovrstna prireditev. Godba. Krasni konjL Začetek ob 3. uri popoldne. Stojišča 4.— in 8.— Din. Sedež Din 20.—. Kolo iahačev in vozačev. „Dečva" Novo Dečvino blago je razstavljeno v izložbah tvrdke Urbane, Skaberne, Mayer, Fabiani & Jur-jevec in Souvan. 6344 u— »Modri Natan«. Ob priliki proslave 200-letnice rojstva slavnega nemškega pisatelja in dramatika bo predvajala ZKD film, ki je posnet po njegovi znameniti drami »Modri Natan«. Predstava bo v prostorih Elitnega kina Matice ob 11. dopoldne. u— Pomotoma pri današnjem poročilu o koncertu Glasbene Matice ni navedena interpretacija tenorskega parta v Laiovičevem psalmu, ki je bila poverjena našemu tenoristu g. Svetozarju Banovcu. Njegov glas, ki ga odlikujeta posebna zvočnost in mehkoba, se je z veliko lahkoto dvigal tudi nad najmogočnejši orkestralni tutti in pe. vec je pesnikovo tožbo poda! z vso poglobitvijo, ki jo zahtevata besedilo in skladba G. Banovec je v nemaii meri pripomogel k velikemu uspehu dela na koncertu Glasbene Matice ter Je bil deležen prisrčnega aplavza. — L. M. Š. u— Narodno gledališče. Prva repriza »Bitke« v drami bo danes v nedeljo ob 20. Izven abonmaja. Običajne cene. — V operi se bo zvečer s »Ciganom baronom« poslovil g. Ljubiša Iličič in odšel zooet v Prago. V ljubljanski operi je za časa svojega gostovanja z najlepšim uspehom odpel 20 opernih in operetnih predstav. Premijera Kogojevih »Črnih mask« bo 7. t. m. Opera ima pet slik. Libreto je napisan po drami Leonida Andrejeva. Muzikalno vodstvo: ravnatelj Polič. Režiser Kriveoki. Vloge imajo: Primožič (Lorenzo), Thierryjeva (njegova žena donna Francesca), Rus (dvorni norec), Betetto (Christoforo), Pov-he (Petruchio), Kovač (Romualdo). Maidiče-va in Španova (dvorni dami) Grba (Lorenzo II.), Staglierjeva (rdeča maska), Poli-čeva (kmetica), Mohorič (kmet). Majdiče. va (lepa maska), Španova (nova maska), Drenovec, Peček, Ribič, Pavlič. Magolič in Sekula. Baletni zbor. n— Nov zdravnik v LJubljani. Naselil se je na Miklošičevi c. 7 specijalist za kožne bolezni dr Ivo Bajželj. ki se ie specializiral na univerzitetnih klinikah.v Gradcu, v Pragi in Strassbourgu pri prof. Pantrieru. u— Izročitev odlikovanja. Ljubljanski žu-g dr. Puc Je izročil včeraj dopoldne red sv. Save V. stopnje bivšemu dobrovoljcu-poročevalcu, sedaj novinarju v Ljubljani, g. Francu Radeščku. a— Skavtinje v LJubljani so velikodušno prostovoljno izrazile željo, da bi od 6. t m. nabirale staro obleko in perilo z« revne otroke, ki jih obdaruje Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipi-čeva ulica Občinstvo se uljudno naproša, če ima taka darila, da to 9poroči na naslov Društvo izvidnikov in planink. poštni predal Ljubljana Lepo prosimo vsakogar, naj po svoii moči pomaga. u— Večer slovenske pesmi prirede na praznik 9. t. m. ob 20 v salonu »pri Jerneju« na Sv. Petra cesti pevski zbori »Moste«, »Sava« in zbor nižjih poštnih uslužbencev. Na koncert opozarjamo že danes vse prijatelje petja. n— Angleški aeroolan v Ljubljani. Iz Beograda ie preiel ljubljanski Aeroklub vest, da prispe danes v Ljubljano na svojem propagandnem poletu po Jugoslaviji angleško letalo »Mis Dalmacija« Letalo starta danes na beograjskem letališču in prispe v LJubljano okoli 16., kjer se ustavi na aerodromu ZA PPANJE TENIS OBLEK v Šiški. Letalo »Dalmacija« je opremljeno z motorjem »Cirrus Mark II.« s kakršnim je bil izveden tudi uspešni polet iz Londona v Kapstadt. Enak motor Je naročil ljubljanski Aeroklub tudi za svoje novo letalo, ki ga gradi inž. Stanko Bloudek. Kogar zanima angleško letalo, nai pride na letališče k spre Jemu. člani in članice Aerokluba naj vsekakor pridejo na letališče. u— Cenjeno občinstvo želimo seznaniti z našimi novimi poslovnimi lokali v Šelenbur-govi ulici št. 1 in pokazati naše nove električne šivalne stroje vsem, ki se zanimajo za modernizacijo in napredek gospodinjstva. Dobrodošli so vsi in vse. Singer, šivalni stroj, d. d., Šelenburgova ulica 1. u— Lepo, zanimivo in zabavno bo danes popoldne na Stadionu, kjer se bodo vršile velike skakalne tekme. Nastopile bodo tudi dame, ki bodo skakale čez zapreke morda še bolje ko moški, seveda na iskrih vrancih. Zagrebški Boltek je tako temeljito izuril svojo kobilico, da bo skakala nalik žogi. Godba dravske divizije bo skrbela za razvedrilo, a v hipu, ko bo skakal Boltek s svojo kobilico čez najvišjo zapreko, prileti nad Stadion angleški aeroplan, da bo Bolt-kova kobilica lažje skočila, ko ji zapoje nad glavo propeler. Ne zamudite torej te atrakcije! Začetek prireditve ob 15. u— Zveza kulturnih društev nas naproša za objavo, da ni v nobeni zvezi z notico v včerajšnji številki »Jutra«, ki govori o tem, da se bodo njeni udeleženci Dosiužili za vožnjo na Bled ugodnosti, ki Jo je dobila neka druga organizacija. Udeleženci Prosvetnega dne bodo ostali nasprotno ves dan pri posvetovanjih v Ljubljani, se bodo vrnili takoj na svoje domove in niso nameravane nobene prireditve, naimani pa kaki izleti. u— Društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, 6. L m., ob 20. v Francoskem inštitutu v Narodnem domu, pritličje, vhod iz Tomanove ulice. u— Materinski večer se bo v tej sezoni vršil zadnjič 8. t. m. točno ob 20. v Zavodu za zaščito dece. Vstop prost, nadaljuje prof. dr. Zalokar o temi: »Od deklice do žene«. u— Sadjarski tečaji Kmetijske družbe. Kmetijska družba je priredila v sredo, dne 1. t. m. popoldanski tečaj za obrezovanje špalirjev in pritlikavega sadnega drevja. Družbin tajnik g. Kafol je na vrtu nekega člana razložil bistvena vprašanja, ki jih mora poznati vsak umen sadjar, in številnim udeležencem praktično pokazal, kako je treba drevje obrezovati. Od take praktične učne ure ima vsak posestnik vrta v kratkem času neprimerno več koristi kakor od dolgotrajnega študiranja raznih knjig. G. vodja tečaja je dajal na vsa vprašanja stro-kovnjaške odgovore, ponazorjene takoj tudi s škarjami ali nožem. Zahvaljujemo se Km. družbi za njeno skrb, g. tajniku Kafolu pa še posebej za njegov trud. Obenem prosimo, da bi se taki tečaji vršili še večkrat v raznih delih Ljubljane. Ker bo treba v kratkem začeti z zatiranjem sadnih škodljivcev, prosimo, da bi nam priredila Kmetijska dr. kaj kmalu še tečaj o škropljenju sadnega drevja, pozneje pa še zlasti tečaj o pincira-nju. Udeleženec. u— CMD jurjevanje na Gradu danes v nedeljo, 5. t. m. Kdor čuti narodno in uva-žuje pomen naše odlične naroanoobrambne šolske družbe, se bo zanesljivo udeležil te prireditve. Mal položi dar, domu na oltar! u— Nagla smrt. 43 letno soprogo sodar-skega pomočnika gospo Ivano Modrovo, stanujočo na Karlovški cesti št. 16. so našle sosedne stianke mrtvo na tleh v njenem stanovanju. V hiši stanujoča Elizabeta Ho-čevarjeva je omenila stražniku, da Je Mo-drova malo pred tem pila čaj. zaradi česar so pričeli misliti, da se ie morda zastrupila. V stanovanje sta prišla policijski zdravnik dr. Avramovič in nadzornik g. Močnik. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne slabosti. Modrovo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— Novorojenček v greznici Ko so včeraj zjutraj mestni delavci izoraznievali greznico v vojašnici Vojvode Mišiča Je eden izmed njih opazil v gnojnici trupelce novorojenčka. Delavci so najdbo takoj prijavili vojaškemu poveljstvu, ki ie odredilo v vojašnici preiskavo. Obenem ie bila stvar javljena policiji. Trupelce novorojenčka, ki je bilo najbrže zadavljeno, so spravili v mrtvašnico k Sv. Krištofu. To ie v zadnjem času že tretji primer najdbe zadavljenih Moške srajce spod. hlače, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, modne pasove, palice, po najsolidnejših cenah pri ŠTERK nasl. KARNICNIK, Ljubljana, Stari trg 18. (4$hman&&a dariCa v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 ZA BOTRCE IN BIRMANCE priporočamo veliko izbero ravnokar došlih krasnih čevljev najmodernejše oblike v vseh modnih barvah. Cene skrajno soj i dne. Državni nameščenci dobe iste tudi proti mesečnemu odplačevanju. VOIKA —Krekov trg 6379 novorojenčkov in ie bila izsledena le ena brezvestna mati, ki je izpostavila zadavljenega otroka v Fužinah poleg Ljubljanice. u— Kolašice! Udeležite se tečaja za bol-ničarsko-samaritansko službo pri gasilskem reševanju in prvi pomoči ponesrečencev. Prijave je nasloviti na Jugoslovensko gasilsko zvezo do 8. t. m. 657 u— Kani pa danes? Na Laverco, na gasilsko vrtno veselico. Tam boste dobili dobro kapljico, pečeno jagnje, turško kavo in druge jestvine. Vljudno vabi odbor. 652 n— Tatvine in vlomi. Pred dnevi ie bilo vlomljeno v zaklenjeno pisarno tvrdke Zum-bolovič na Miklošičevi c. in ukradenih 290 Din. Francu Klevišarju je bil pred par dmevi ukraden na Miklošičevi cesti temnosiv površnik vreden £50 Din. Vrtnarju Andreju Pavlinu je bilo z vrta v Verovškovi ulici v Spodnji Šiški ukradenih več cepljenih vrtnic in drugih cvetlic v vrednosti 170 Din. Na ženski licealni gimnaziji je bilo te dni ukradeno iz zaklenjene mize okoli 400 Din kovanega denarja, last šolskega sluge Josipa Omota. Xa binkostno nedeljo in pon-delfek si oglejte krasoto Zupanove jame pri Grosupljem. Vrši se tudi veselica s pestrim sporedom. Pridite vsi! Pridite vsi! Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440 a— Občni zbor Tujsko-promctne zveze za mariborsko oblast v Mariboru se je vršil včeraj. Po pozdravu podpredsednika dr. Stera in po poročilih odbornikov o poslovanju v minulem letu se je vršila volitev predsednika, ker je bivši predsednik dr. Oton Pirkmayer zaradi vpoklica na mesto načelnika v notranjem ministrstvu odložil svoj mandat. Za novega predsednika ie bil izvoljen dr. Fran Rataj, sekci.pski svetnik pri velikem županu v Mariboru. Nadalje ie bil na novo izvoljen kot zastonniik maribor-ske oblastne samouprave dr. Vladimir Ku'k. man. a— »Mis Dalmacija« v Mariboru. Na povabilo mariborskega Aero-kluba bo prispel v ponedeljek 6. t. m. v Mribor pilot kape-tan Armer na športnem aeroplanu »Gipsy Moth«, imenovanem »Miss Dalmacija, ki je te dni priletel iz Londona. »Miss Dalmacija«, bo pristala okoli 12, na Teznu in odletela po 15. Namen prihoda je, da demonstrira tvrdka de Havilland svoi športni aeroplan, ki je uporaben tudi za šolske svrhe, zlasti ker si maribors/ki Aeroklub namerava v kratkem nabaviti lastno letalo »Gipsy Moth« je menda najpopularnejši aern plan Angleške, ki ie odnesel celo vrsto na. grad v svoi i kategoriji na veliki izložbi v Londonu in se uporablja skoro v A^seh vojaških in civilnih šolah Angleške in tudi drugih držav kot šolsiki aparat za učenje v pi» lotiranju. a— Evgenetka gospa Juta Baumgartner bo priredila v ponedeljek ob 8. zvečer v veliki kazinski1 dvorani Ljudske univerze intimen ženski večer pod geslom: Bodi zdrava, lepa in srečna! Dostop dovoljen samo ženskam nad 18 let. a— Zanimiv poskus na vinarski šoli. V petek popoldne se ie vršil na mariborski vinarski in sadjarski šoli ob navzočnosti strokovnjakov, bližnjih posestnikov in novinarjev poizkus z Fglovim aparatom za molžo krav, ki ie v Nemčiji že zelo razširjen. Prednost tega aparata obstoia v tem, da je mogoče molsti ž njim več krav naenkrat. Uporabljanje aparata ie silno enostvno in ga lahko vrši tudi mladina. Demonstracija je popolnoma uspela in navzoče naravnost presenetila. Ves čas molže se nobena krava ni premaknila, kar je pač najlepši dokaz, da ta način molže nanje ugodno vpliva. Po-moteeno mleko ie bilo tudi absolutno čisto in prosto bakterij. fri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Chinoferrjn Dobi se v vsaki lekarni. 3-a Pozor! Pozor! BINKOŠTNA PRODAJA! Radi poznejšega reaoviranja izložbenih oken, bom prodajala vso zalcoo od 4. maja do 10. junija t. 1. 10% do 20% ceneje in sicer 5555 moških klobukov vseh vrst, 1999 damskih slamnikov najmodernejše oblike in barve, 1555 otroških svilenih in pupjin klobučkov. Ne zamudite ugodne prilike. Razpošiljam tudi po pošti 6362 IVANKA ŠMALC, Ljubljana, Marijin trg 1. I f rt I • lz Celja Celjska redakcija »Jutra* ima telefon šte> vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 e— Prodaja mestnega Otroškega vrtca. Na zadnji seji je sklenil mestni občinski svet, naj se proda mestno posestvo ob Mariborski cesti, na katerem se nahaja otro-ški vrtec. Za izkupiček bo mestna občina kupila potrebno zemljišče na levem bregu Savinje na Otoku, kier bo prihodnje leto zgradila moderno kopališče, ker se mora v smislu načrta za regulacijo Savinje sedanje damsko kopališče na desnem bregu odstraniti. Te dni je magistrat razglasil, da se bo prodalo mestno posestvo »Otroški vrtec« ob Mariborski cesti, najugodnejšemu ponudniku do vštetega 15. maja. e— Letošnia gradbena akcija. V mestu samem se letos ne bo gradilo skoro nič novega. Več gradbenega življenja ie opažati na teritoriju okoliške občine celjske. D^vt-šenih pa bo v mestu več večjih adaptacij in preureditev že obstoječih obiektov. Te dni se je vršil komisijonelni ogled skladišča trgovca Karla Loibneria, ki bo povečal svoje trgovsko skladišče na Kralja Petra cesti, in pa ogled lesene ute na tovarniškem dvorišču Fianca Vehovarja v Kersnikovi ulici, ki io bo lastnik preuredil v moderno mizarsko delavnico e— Preveliko zaupanje. Krojaškemu mojstru M. Z. se zauipaniie v razne odjemalce ne obnaša dc-bro. Trgovski potnik France P. ie prejel cd njega lepo moderno obleko, kratko nato pa se ie izselil iz Celja in ostal dolžan na obleki 577 Din. Mojster ga je čakal potrpežljivo pol leta. zdai pa se ie naveličal in vložil proti Frncetu ovadbo zaradi suma slepaTStva. Med. dr. JOS. Čerin špecijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira 9—11 in 14—16 v CELJU, Breg, vila Janič _(čez Kapucinski most.) 63S3 Iz Škofje Loke šl— Puštalska brv, ki je znana izletni* kom tudi pod imenom Hudičeva brv, je gotova. Škofjeločarri imajo zopet najpri* pravnejšo pot v prekrasno javno kopali* šče, ki ga tudi tujci vedno bolj obiskuje* jo. Z romantično brvjo je pa odprta bliža njica tudi prijaznim hribovcem in pa iz* letnikom, ki prihajajo iz Ljubljane čez Osojnik v mesto. Visoko brv je odnesla zadnja povod en j in z njo tudi sv. Janeza. Valov je ga je neslo dve uri daleč, kjer so ga med hlodi našli šele čez tri tedne po povodnji in prinesli nazaj. Libogi svetnik sedaj gostuje pri gostoljubni Šturmovi Franci. Prosimo torej za varuha brvi, ki so se s spoštljivostjo na njega ozirale oči naših prednikov skozi stoletja. Gotovo bo s prijaznim kipom pridobila tudi vsa ro* mantika okolice na mičnosti, električna svetiljka, ki bi jo elektrarna pač še zmogla, je pa na dolgi brvi že sama ob sebi nujno potrebna. Na podstavku naj bo naznačena črta, kako visoko je segla voda in pa da* tum strašne povodnji. Iz Kranja r—• Vprašanje gasilskega depozitorja res šeno. Lansko jesen je vložilo domače ga* siisko društvo na mestno občino prošnjo, da dovoli pregradbo starega gasilskega do* ma v Roženvenski ulici v večjo, moderno, enonadstropno stavbo. Proti temu načrtu se je pojavil v občinskem svetu pomislek, češ da je ta pregradnja odveč, ker ima društvo na razpolago nov depozitorij v Narodnem domu, ki se sedaj skoro ne uporablja v to svrho. Preteklo soboto se je vršil ogled obeh poslopij, katerega so se udeležili občinski svetovalci z županom Pircem, starosta JGZ g. Josip Turk iz Ljubljane ter odborniki gasilske župe in društva z gg. Sajoveem in Mavrjem. Dose* žen je bil sporazum v tem smislu, da se bo staro poslopje preuredilo v toliko, da bo shranjena v njem mala motorna biiz* galna, ki jo namerava društvo nabaviti; tu bo nameščen tudi rešilni oddelek s poseb* no sobo in posteljami. V glavnem se bo uporabil novi depozitorij v Narodnem do« mu. r— Osebna vest. Te dni odhaja na služ* beno mesto h komandi v Beograd orožni* ški major g. Telemah Jankovič, komandir 8. orožniške čete v Kranju. G. komandir ki je prišel komaj pred pol letom v Kranj, se je prav dobro vživel v naše življenje in bil v družabnih krogih vedno dobro do* šel. Bil je zvest podpornik teženj nacijo* nalnih in kulturnih društev in prireditev. Na njegovo mesto prihaja kapetan go* spod Milan Kovinčič, dosedaj komandir čete v Bihaču. Novega komandirja dobro poznamo in toplo pozdravljamo v Kranju kot znanca in prijatelja, ko je bil v Kra* nju že več let komandir voda. r— Danes popoldne priredi društvo So« kol pešizlet čez Goriče, Golnik v Križe. Povratek z vlakom. Odhod izpred Narod* nega doma točno ob pol 2. uri. V primeru slabega vremena se pešizlet preloži na pri* hodnjo nedeljo. 654 r— Akademski klub za Društvo narodqy na ljubljanski univerzi priredi 22. t. m. zvečer v kinedvorani »Talija« predavanje o Društvu narodov, o ustroju, delovanju in nalogah v bodočnosti. Skioptične slike bodo spremljale predavanje. f 7 s— Pred gradbo Prosvetnega doma na Jesenicah. Že pred 5 leti se je pričelo z gradbo Prosvetnega doma. ki pa se je mo* rala prekiniti, ker so pešla denarna sred* stva. Med tem je bil odbor za gradbo Prosvetnega doma pridno na delu in član* stvo Sokola ga ie krepko podpiralo pri na* biraniu denarnih sredstev, tako da se bo z gradbo lahko pričelo v najkrajšem času. Te dni se jc vršil v salonu restavracije pri »Mesarju« občni zbor Društva za do* graditev Prosvetnega doma. Zbor je bil izredno dobro obiskan. Pri volitvah so bili izvolieni v odbor naslednji gg.: predsednik-dr. Emest Rekar. lesni industrijep na Je* senicah; podpredsednik dr. Maks Ober* snel, prokurist KID: tainik Frarrjo Klavo* ra: namestnik Črnko Viktor; blagajnik in kniigovodja Čop Srečko; gospodar Mirko Štcb;h: namestnik Kerstein Franc- kot fradfceni tehnični vodia ing Ivan Golob; kot odborniki pa: Humer I.ovro. Kerstein Anton, dr. Kogoj Frančišek, Os\vald Ru* I dolf in Piber Josip; kot preglednika Me* siček Hugon in Šega Ivan. Sklep občnega zbora je bil, da se v najkrajšem času na* daljuje gradba. V ta namen se je sestavil gradbeni odsek, kateremu načeljuje ing. Ivan Golob, in finančni odsek, ki ga vodi agilni blagajnik Srečko Čop. Prosvetni dom, ki se bo gradil po načrtih arhitekta g. Faturja, bo impozantna stavba, ki bo v okras Jesenic: v njem bo poleg številnih drugih prostorov po velikosti druga naj* večja dvorana na Gorenjskem. Agi-lni čla* ni Sokola marljivo nabirajo denarne pri* spevke za dom ter so se nekateri ugledni Jeseničani odzvali z lepimi denarnimi pod* porami, kakor tudi s stavbenim materija* lom. Celo izven Jesenic, tako v Ljubljani, Kranju, Škofji Lokii in drugod so ugledni rodoljubi obljubili znatne podpore. s— Prosvetni odsek Sokolskega društva na Jesenicah bo priredil v torek 7. t. m. poučno filmsko predavanje »Divje zveri in njihovo življenje v afriških džunglah«. Po* poldne ob 16. bo posebna predstava za šol* sko mladino, za odrasle pa zvečer ob 20. Udeležite se! Iz Litije i— Cepljenje koz. Jutri, v ponedeljek po* poldne se bo vršilo ob 15.30 cepljenje koz. Lokal v litijski osnovni šoli. Običajni pre* gled se bo vršil teden dni pozneje ob istem času in na istem kraju. i—• Florijanov sejem. V soboto se je vr* šil v Litiji tradicijonalni Florijanov sejem. Zavoljo lepega vremena, ki je vladalo ves dan, kar je ob litijskih sejmih prava red* kost, je prišlo precej ljudi iz vse okolice. Po izjavah sejmarjev pa ni bilo kaj dobre kupčije. Pomanjkanje denarja po hudi zi* mi se občuti prav povsod. Iz Zagorja z— Sokolsko gledališče se z veliko vne* mo pripravljal na četrtkovo vprizoritev »Dobrega vojaka Švejka«. Delo zahteva tehnične in režijske popolnosti, kakor tu* di rutiniranih igralcev. Treba je bilo oder igri primerno izpopolniti in napraviti no« ve scenerije. Slike se bodo vršile nepre* trgoma, brez pavz, pri dvojnem zastoru. Med scenami bo obseval Švejka z galerije reflektor. Želeti bi pa bilo, da se tako ob* činstvo kakor igralci drže točne napovedi začetka. Iz Trbovelj t— Novinar Hlebec in tovariši v Moskvi. Iz Moskve so prispela v Trbovlje pisma, v katerih sporočajo znani komunisti Hlebec, bivši urednik »Enotnosti« ter njegova so* druga Princ, ki je bil udeležen pri znanem trboveljskem spopadu z Oriunaši, in gdč. Čečova, bivša nameščenka Delavske zbor* niče, da se nahajajo v Moskvi. Hlebec in Princ se v Moskvi udeležujeta tečajev za boljševiške agitatorje, čečova pa je name* ščena v propagandnem oddelku za Balkan. t— Apel jia človekoljubnost. V naši bolnici leže čestokrat prav težko bolni ljudje, ki potrebujejo absolutnega miru. Vsak hrup s ceste jim je v nadlego in jim povečuje trpljenje. Na to bi se morali ozirati tisti ki se vračajo ob nedeljah z raznih izletov in gostiln domov. Po poti kriče in prepevajo, da jih včasi še zdrav človek težko prenaša. Ker stoji naša bolnica skoro ob cesti, je čisto gotovo, da bolnikom to kričanje težko de in da jih čestokrat zbudi iz spanja, ki so ga mnogi tako potrebni. Apeliramo lia one, ki so jim te besede namenjene, naj opuste grdo navado. To jim bo tem lažje, ako pomislijo, da ni nihče siguren, da sam ne bo danes ali jutri ležal v bolnici in sam poskušal prijetnosti takih ponočnih krava-lov. t— Divjega petelina, krasen eksemplar, je ustrelil gostilničar g. Gvido Počivavšek. To je bil menda letos prvi v naših lovskih revirjih. t— Rože je kradla na grobeh. Grobar je opazil nekdo starejšo tujo žensko, ki je na grobeh kradla cvetlice s koreninami. Izročil jo je občinski policiji, ki jo je po zaslišanju oddala žandarmeriji in ta sodišču v Laškem. Ženska je trdila, da je doma nekje od Rogaške Slatine in da je nameravala porabiti nakradene cvetlice za domače grobove v Slatini. Iz Laškega 1— Nov vozni red bo uveden na želez* niči s 15. majem t. 1. Železniška uprava se tudi to pot ni prav nič ozirala na upravi* čene prošnje in želje železniških frekven* tantov na naši postaji. Nočnih vlakov ne dobimo, ne dajo nam postanka ponočnih brzovlakov in ne dovolijo nam nedeljske* ga popoldanskega vlaka, za katerega je naša občina v družbi z drugimi interesenti naslovila prošnjo naravnost na prometne* ga ministra. Sedaj pa jc z novim voznim redom popolnoma ukinjen še popoldanski tkzv. šolarski vlak. Ta je odhajal doslej iz Celja ob 13.20 uri ter je spravljal do* mov dijake in šolarčke iz Celja v Laško, Rimske toplice. Zidani most in Hrastnik, bil pa je posečan tudi od drugih pasažir* jev iz Celja v Laško (poset kopališča), iz Laškega proti Trbovljam (stranke od raz* nih uradov) in je bil važen tudi, ker je nu* dil edino zvezo proti Zagrebu s popoldan* skim vlakom. Najprej je bil ta vlak uki* njen za nedelje in praznike navzlic vsem ugovorom Celjanov in Laščanov, sedaj ga odpravljajo popolnoma, kar je razvidno iz tega, da v voznem redu ni nič omenjeno, Tooartiiška zaloga in sam-pršdaia za Slomifo svetovn h tovarn Homocord11 prasuofsnou in eleftfroplošc po originali ih cenah samo pri Elektrof msKI družil! z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c 7 | Največja zaloga in izbira! £ i. da bi imel vlak št. 575 osebne vozove in ker v Rimskih toplicah sploh nima postan* ka. Odhaja pa iz Celja tudi pozneje nam» reč ob 13.56 uri. Torej je pametnejše, da se okrog 120 otrok potepa po Celju mesto da bi se odpeljali domov, ali je prav, da se razvijajoče se zdravilišče ovira na pro* cvitu, prav. da nimajo deželani prilike, po« sečati gledališče itd., ker ne morejo pono* či domov? Vsa naša javnost odločno pro« testira! — Laščanje. I— Iz občinske seje. V torek se je vršila zopet seja občinskega odbora, pri kateri so bili voljeni v davčni odbor kot člani gg. K. Elsbacher, Koschier in Tadina, kot namest* niki pa gg. R. Dergan, BI. Zupane in I. Ka* čič. Sklenilo se je zgraditi javno stranišče po projektu in pogojih stavljenih od Iligi* jenskega zavoda v Ljubljani. V občinski odbor je imenovan mesto izselivšega se g. Starca g. Danimir Fr. Pačnik, vinski tr* govec in posestnik. Oba sta bila izvoljena na listi bivše SDS. 1— Stavbeno gibanje. Dogotavljajo se nove hiše gg. Osolina. učitelja Benka, zi* darskega mojstra Srebota, renovirati so za* čeli hišo advokata dr. Roša, prenovljene bodo v kratkem preko železnice ležeče vile našega kopališča. Te vile so dane za več let v najem TPD, ki hoče v njih nastaniti svoje uradništvo. Nove zgradbe je priča* kovati tekom leta od gg. dr. Čede in nad* upravitelja Pleskoviča. G. hotelir Henke se peča z mislijo, dograditi k svoji dvorani podaljšek, da bo oder lahko stalno ostal v njej. To idejo toplo pozdravljamo. 1— Novi živinski sejem bo v ponedeljek 6. t. m. v Laškem. Živinorejci in kupci vljudno vabljeni. 1— Posvetovanje prizadetih občin glede regulacije Savinje bo 6. t. m. ob 10. na po« vabilo oblastnega komisarja g. dr. Natla* čena v Laškem. To delo je nadvse potreb* no in je upati, da se bo kmalu pričelo. 1— Razburljivi prizori na Savinji. V so* boto proti večru je naglo drčala skupina splavov na precej narastli Savinji mimo Laškega. Eden izmed njih je trčil v Šmar* jeti ob ostanke tamošnjega mostu in se razbil. Enega izmed obeh splavarjev je voda odnesla naprej ter se mu je posrečilo priti na suho pod gostilno »Pri lipi«, dru* gi pa se je ujel za še stoječi mostni steber, ob katerega ga je les pritisnil z vso silo tako, da je visel tam v obupnem položaju in glasno klical na pomoč. Prihiteli doma* čini so ga z veliko težavo z vrvmi spravili iz vode. Iz Novega mesta n— Redni letni občni zbor podružnice društva »Soče« v Novem mestu bo 12. t. m. ob 13. uri v restavraciji Žic, Novo me* sto. n— Med eskorto napadel stražnika. Pre* tekle dni so se sprli delavci — Hrvati, uslužbeni pri gradnji novega šolskega po* slopja. Na lice mesta poklicani policijski stražnik je enega razgrajača prijel, da ga odvede na stražnico. Med eskorto se mu je ta izmuznil, pograbil za nož ter sunil z njim stražnika v meča, kjer mu je zadal globoko rano. Ker je pretila nevarnost, da se vname splošen pretep, so bili alarmirani orožniki, ki so vzpostavili mir in več rogo* viležev zaprli. Iz Prekmurja mr— Prememba posesti. Tukajšnji vin* ski veletrgovec Nadav je kupil hišo umr* lega odvetnika dr. Czifraka (menda za 750 tisoč Din) in se je s prvim t. m. že tudi vselil. Hišo misli novi posestnik nekoliko preurediti in sezidati na dvorišču še večje skladišče za svojo zalogo vina. mr— V sredo zvečer se je usula nad Mursko Soboto in nad kraji proti Muri, debela toča, ki je kmalu pobelila ceste in polja. Edina sreča, da pomladna setev, za* radi neprestanega mrzlega vremena, še ni tako velika, da bi mogla napraviti toča ob* čutnejšo škodo. mr— Mrliški vozovi. Kakor pri nas po deželi je tudi tu navada, da nosijo mrliče na ramenih k zadnjemu počitku. V zad* njem času so pa začele občine kar nekam tekmovati, katera bo prej imela svoj pose* ben mrliški voz. Več občin ga je že naro* čilo in prva ga dobi že baje v nekaj dne* vih. mr— Avto gradbene sekcije se je nekaj polomil in pripeljali so ga z vozom v So* boto. Tako da sta zadnja kolesa avtomo* bila bila še na cesti, dočim jc prvi del po* čival lepo na kmečkem vozu. Pa se je ob tej priliki spomnil ugleden gospod intere* santnega juridičnega slučaja. Evo ga: Ni dolgo, ko je bil še v Soboti znan sodnik, ki je bil prvovrsten jurišt in tudi tako* zvanega »Hausvcrstanda« ni imel ravno malo. Pa se je zgodilo, da je bil v Soboti sejem. Na soboške sejme pripeljejo oko* liški lončarji mnogo robe. (Saj je znano, da lončarstvo v Prekmurju cvete.) Pripe« ljal pa jc star očanec tudi svoiega bika in neki drugi kmet lepo telico. Bik ni ostal miren, odtrgal se je kmetu iz rok. in tudi krava je pričela bežati. Ravno sredi med lonce... Pridejo pred sodnika. Kako se naj poplača škoda? In sodnik razsodi: lastnik krave plača dve tretini, lastnik bika pa eno. Kajti štiri noge so gotovo pohodile več, kakor pa samo dve ... Planinarstvo v Zasavju Litija, v maju. Pi aninarska speciialiteta .ie gotovo običai litijskega Dlaninskega društva, ki orireia svoje občne zbore le v kočah na svoiih planinah. Letošnji občni zbor na Sv. Gori pri Litiji je dokazal, da ie Jena planinska ideja v Zasavm tako razvita, da niso mogli vsi številni udeleženci, ki so Drišli iz vseh krajev Slovenije, pid krov. Zato se ie vrši! občili zbor kar na prostem in se ie raz-v.la unreditev ob navzočnosti okoliških kmetev v pravcato planinsko slavie. Tajnik Jože Župančič ie podal izvleček iz delovanja podružnicc. Omenil ie korake, ki jih ie podvzel od'bcr zaradi urepotrebne koče na Jančah. kamor zahaiaio tudi turisti iz Ljublčane. ki so dobili z novim ievni-škim kolodvorom nafkra.išo zvezo do Janč. V preteklem letu ie kupil odbor Železnikovo parcelo na Sv. Gori. kjer bo stala nova Dre-potrebna koča. Zadevam na Sv. Planini ie bila posvečena vsa pozornost. Z novo osnovano trbovelisko podružnico SPD se ie našla baza za oriiaieHsko sodelovanie. Med letoni je bilo marikiran:h več novih potov. Maia bo otvoriena nova Dot iz do-staic Kresnice v Moravsko dolino in na Limbarsfoo goro. Stiki, ki iih eoie hrvatski turisti z našimi slovenskimi, so menda baš naiibolj prisrčni z litijsko podružnico. Na obisk k litijski SPD so prišli tekom leta člani HPD zagrebške središniice. Slieme-naši. Runolistovci in »Priiatcliii prirode«. Vsak obisk ie bil za naše članstvo velik praznik in ie še boli poglobil že itak iskrene vezi hrvatskih sodrugov. Lepa manifestacija bratstva oa -ie bil obisk litijskih nlaninariev ob otvoritvi nove hrvatske koče na Bijelih Stenah v primorsko -krariški oblasti, v okolju Kleka. kicr sniva pravljični naš kralj Matjaž. Litiislka planinska dcoutaciia ie bila takrat edina slovenska zastopnica pri pomembni proslavi in ie poklonila novi koči veliko sliko Sv. Gore. Po smučarskem tečaiu na Sv. Planini se je pričel ta lepi zimski sDbrt na teritoriju SPD prav hvalevredno razviiati. in ie upati da bo število smučarjev stalno naraščalo. Od strani Jiti.isike SPD izvedena oodnorna akciia za pogorelce v Potoku Dod Sveto Goro ie bila snreieta s pozornostjo in ie našla baš med kmeti hvaležno priznani e. V prihodnjem letu si osnuie podružnica foto-odsek. K sodelovanji so vablicni vsi člani, ki imajo lastne kamere, za posnetke pa so naprošeni vsi turisti, ki so posneli kako sliko v Zasavšu. O delovanju zagorskega pododbora ie poročal z. Lavoslav Mrnuh. Ni etrov o poročilo ie naštevata vse izlete, ki so iih naredili zagorski člani. Hvalevredno ie n i i h nrizade-vaniie za uvedbo avto zveze do Koiredeža. od koder je naibiižia pot na Sv. Planino. Takisto se pogaiaio za redno avto-zvezo med zagorskim kolodvorom in kopališčem Mediio. Blagainiško poročilo ie podal blagainik g. Franio Robar. S prevdaraim gospodarstvom ie naložila podružnica zonet nekai kapitala za svetegorsko kočo. Po odborovih poročilih so govorili še predsednik osrednjega odbora g. dr. Tominšek iz Liufo'/ane ki ie povdanl, da ie litiiska podružnica na glasu kot ena izmed naiboii družabno razvitih planinskih organizacij v SPD. Tudi lepi uspehi Litiičanov nai služi i o vsem ostalim podružnicam za vzgled. Dr. Senior iz Maribora ie ocenil delovanie odbora kot nadzornik podružnic v SPD. Podal ie več prav lenih nasvetov, ki iih bo odbor vsekakor upošteval: Ob zakliučiku svoiega iz-vaiania pa ie povabil litiisko planinsko Po-sestrino na obisk v pohorsko kraljestvo. Predlog je bil z navdušencem SDreiet. S sklepom, da pobite litiiski planinaril maia meseca na izlet na zagrebško Slieme. ir.nra pa na skupen izlet na Golico, se ie jepo planinsko slavi zaključilo. Najboljše, naftrsfnejše, zato 13 najcenejše! VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 4. maja 1929 Višina barometra 308 8 m. Kraj ! Cas Barom. Temper. Opazovanja l.]ub!]ana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7617 " 759.7 761-4 76P5 10 11 12 19 Skoplje 7. 761-2 14 Split 76f2 16 I o Gi > 86 90 40 10 4 Smer vetra ta brzina v m in sek. W 2 ENE 6 SE 1 SE 4 SE 10 o 52 ti 8 8 10 2 8 Padavine Vrsta dež dež dež t mm do 7. ure 12 1 Solnce vzhaja ob 4.46, zahaja cb 19.9, Najvišja temperatura danes v Ljubljani Končno smo dobil pravo pomlad, zeleno«, bratenje in cvetje; nastopiti bi morala v tej obliki vsaj žc dva. tri tedne poprej. Prevlada toplega južnega zraka se je uveljavila šele. ko se je ustanovila velika depresija nad severnozapadno Nemčijo, severno Francijo ter bližjiijim Severnim morjem. Kadar ie središče depresije v tem predelu, takrat je njen vetrovni vrtinec za nas' najugodnejši; smo namreč v onem sektorju, ki ima južnozapadni veter, ki dovaja k nam vedno toplejše zračne plasti ianad Sredozemskega morja od Afr.jke sem. Taka vremenska situacija je bila letos spomladi in pozimi s-ilno redka; prav za prav jc nismo imeli, razen za kak dan ali dva, žc od konca decembra dalje. In to jc eden poglavitni i h vzrokov, da smo imeli tako mrzlo zimo in tako hladno pomlad. Za toploto v zimski polovici leta je tedaj za nas izvor na Sredozemskem morju, toda motorna sila, ki io transportira k nam, je na severozapadu, v vetrovnem sistemu v sosedstvu mirno luna vzhaja ob 3.1, zahaja ob 13.19. : 17 C, najnižja 9 C. Severnega morja. Slično kot naši kraji so dobili toplejše pomladansko vreme tudi dežele srednje Evrope. Tudi v Rusiji je v teku tega tedna prevladala pomlad, seveda šele s prvimi početki. Šele sedaj sc je tam temperatura zvišala nad ničlo, mraza je konec. Toplino pod ničlo ima samo še severni del Rusije, centralni in južni deli pa so se ogre- li. Odtod nam ne bodo več prihajale mrzle reakcije, \razen če bo Rusijo samo še preplavljal mraz od Severnega Ledenega morija. Pred obnovo hladnejšega vremena in pozebe 'pa še vedno nismo zavarovani, samo da ga io odslej pričakovati neposredno iz severne smeri, mimo Skandinavije. Mrzla reakcija ie prav v maju zelo običajna," kakor je dovolj znano in želi se, da nam ne bo treba dolgo čakati nanjo. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Spmva še spremenljivo, tekom dneva najbrže naglo zboljšanje. * 1.4.^ in sveta Smrtonosna zastrupljenja z radijem Tragična useda peterice Američank, ki so pomagale pridobivati. radij in so se s tem obsodile na smrt V nekem ameriškem mestu se je vršil pred kratkim proces, kakršnih je dosti po vsem svetu, a čigar predzgo-dovina je dovolj nenavadna celo za Ameriko. Ga. Mc. Donaldova je tožila svojega moža, da zapravlja nje denar in je zahtevala, naj bi zasigurali njej kakor obema otrokoma, ki jih ima, ostanek od vsote kakšnih 500.000 Um. Gospa je bila pred poroko tovarniška delavka in tudi nje mož ni imel nikoli lastnega imetja. Kako prideta torej do tega pol milijona? Odgovor na to vprašanje razkriva strašno tragedijo, kakršna je mogoča §>imo v naših dneh. Žrtve radija. Bilo je v vojnem času, ko je iskala United States Radium Corporation delavce in delavke za svoje delavnice v Oranju (država New-Jersey), kjer je proizvajala v velikanskih množinah sa-mosvetilne številčnice za žepne ure vojakov. Med onimi, ki so se javili za delo, je bilo tudi pet brhkih deklet, ki niso imela nobenega pojma o nevarnih učinkih radija. Vojna je minila, tri izmed treh deklet, čijili nobena ne šteje danes še 30 let. so se poročile. Nekega večera — dolgo potem, ko je izstopila iz tovarne — je opazila ena med njimi, baš sedanja ga. Mc. Do-naldova. v zrcalu, da se ji obraz sveti v čudni zelenkasti luči. Šla je k zdravniku, ki je napravil skrbi poln obraz in izjavil, da je ta čudni pojav znamenje zastrupljenja z radijem. Prestrašena reva je obiskala svoje nekdanje tovari-šice in je zvedela, da nosi vsaka izmed njih na svojem telesu znamenja strahovite snovi. A to so tudi one zvedele šele sedaj, ko je zdravnik ugotovil pravega povzročitelja bolezni na ge. Mc. Donaldovi. Vprašale so zdravnike. kako naj se ozdravijo. Ti so skomignili z rameni. Današnja veda ne pozna nobenega učinkovitega sredstva proti zastruplienjem z radijem. Edino, kar so jim mogli priporočiti, je bilo to, da naj tožijo družbo za odškodnino, da bodo imele vsaj še nekaj od življenja, preden jih pobere smrt, ki mora priti najpozneje v petih letih. Res so tožile in so dosegle vsaka pol milijona odškodnine in po 3000 Din mesečne rente. Tako je prišla tudi ga. Mc. Donaldova do denarja, ki ji pa tudi ni bil v blagoslov. Mož je prenehal delati in je začel zapravljati. Kako pričakujejo smrti. Tekom sedanjega procesa, pri katerem so vse štiri prijateljice ge. Mc. Do-naldove nastopile kot priče, so prišle na dan pretresljive podrobnosti, kako se pripravljajo uboge žrtve te tragedije na smrt. Najmlajša med njimi, miss Grace Fryerjeva, noče verjeti, da bo umrla, trdno upa. da bo veda še pravočasno našla uspešno sredstvo proti njenemu počasnemu razpadanju ob živem telesu in uporablja odškodnino in rento za vsa mogoča zdravljenja. Druga, miss Schaubova, je izplačala z delom odškodnine star dolg, ki ga ima nje oče, kupila si je avto in majhno farmo, pa prebije svoj čas večinoma s čitanjem, sama zase. Znamenja kažejo, da si jo bo smrt izbrala med prvimi. Nekoč ji je hipoma izpadel popolnoma zdrav zob in od takrat so ji morali že kakšnih dvajsetkrat operirati čeljusti. Poleg tega se ji je skrajšala ena noga. Nikomur v svoji okolici ne toži nikoli o svoji nesreči. Tretja, sestra ge. Mc. Donaldo-ve, veruje v smrt, a hoče svoje življenje dobro prebiti. Kupila si je avto in živi z možem veselo tja v en dan. Rodila je dva mrtvorojena otroka. Četrta, ga. Hussrnannova, ne misli na sebe, samo na svojega moža. da bi bil po njeni smrti čim bolje preskrbljen. Lasje so ji čisto osiveli. Peta končna, ga. Mc. Donaldova, ima najtežje življenje, že zaradi svojih dveh otrok. Sicer so do-sedaj zdravi, a nihče ne ve, da-li ni njena bolezen morda podedljiva. Dela od jutra do večera, da bi pozabila na svojo usodo. Toda mož se ji je sprelevil v popolno zverino, zapravil ji je dober del odškodnine in jo pretepal, čeprav je bednica od bolezni že vsa skažena. Ena noga se ji je skrajšala, boki, kolena, noge in komolci so ji otekli, zobje ji izpadajo drug za drugim. Ko je opisovala trpljenja svoje bolezni in v zakonu, so se poslušalci v sodni dvorani jokali in moža bi bili skoraj linčali. Sodniki so poskrbeli, da ne bo mogel nikoli več izkoriščati nesreče svoje uboge žene in škodovati svojim otrokom. V sezoni Izletov Turistika je resen šport, ki Pomladni čas, čeprav ni vedno najprimernejši za izlete v gorsko prirodo, privablja v prostem času vendarle že tisoče in tisoče iz nezdravih mest v svobodno solnce in zrak. Nekateri se napotijo samo v nižje ležeče kraje, v gozdove, med travnike, drugi si ne morejo kaj, da bi ne šli dalje in višje, tja, kjer se kameniti orjaki dvigajo v nebesno višino. Tem .ie zagotovljen večji užitek — vendar le tedaj, če se znajo izogibati vsakemu pretiravanju. Kakor je obiskovanje gora zdrav šport, tako je lahko nezdrav in nevaren. Treba je imeti zanj nekaj časa na razpolago. Če si ga lahko privoščimo samo kakšen cel ali poldrag dan, tedaj si ne izbirajmo daljših tur, ker v tem slučaju bi se nam morala tura spremeniti v dirkanje, zlasti po gorah, pa je ima tudi svoje senčne strani. 1 zdravju v vsakem slučaju nevarno. J Najmanj, kar lahko odnesemo v takšnih ; okoliščinah, je razširjenje srca, tako zvano »športno srce«, ki se da v prvem stadiju s počitkom in digitali-som sicer lahko ozdraviti, a pozneje vedno težje. Vsekakor pa je pametneje zavarovati se pred to nerodnostjo prej, nego sploh pridemo do nje. Torej manjše ture v normalnem tempu in preden se lotimo večjih, za katere nam mora biti še več časa na razpolago, nekaj previdne trenaže z lažjimi turami, da se utrdimo proti pojavom utrudljivosti. Vzemimo si za vzgled stare gorske vodnike, ki jim ne bo padlo nikoli na um, da bi stopali drugače nego v počasnem koraku, a vendar pridejo dalje nego tisti, ki se hočejo izkazovati s Nenavadna avtomobilska nezgoda V Vogezlh J« pred nekaj dnevi padlo drevo na mimo vozeči avto. ki se ]e prevrnil !n naposled jbslal v legi, kakor ]o kaže naša slika, — V vozu Je bilo pet potnikov in Je pravi čudež, da se prj nesreči nj nihče ubil: samo tri osebe so bile ranjene. hitrostjo svojih nog! Zlasti Če se pojavijo znaki utrujenosti, omotice, šumenje v ušesih itd., jih ne spreglejmo. Takoj se ustavimo, ležimo na tla, dokler ne preidejo. Če bi se še ponavljali, tedaj turo sploh prekinimo. Včasih nas zamotijo lahkotno dihanje v višinah, krasote narave, oddaljenost od vsakdanjega življenja, da preslišimo klic utrujenosti. Tudi to ne sme biti. „Prohibicija" v papeški državi Za časa papeža Leva XII, pred sto leti, je bila v tedaj še obsežni papeški državi prodaja opojnih pijač omejena na najnižjo mero. Vstop v gostilno je bil sploh prepovedan, skozi okenca so dobivali ljudje malo pijače, katero so morali stoje popiti na ulici. Stražniki niso dovoljevali, da bi se ljudje gnetli okoli gostilniških oken. To je bila sko> ro prohibicija. Ljudje so bili nejevolj« ni in tudi v vrstah kardinalov se je zametavala odredba o točenju vina. Lev XII. je umrl in kardinali so izvo« lili Pija VIII., ki je moral takoj po svojem nastopu razveljaviti Levov »prohibicijski« zakon. Inženjer Eiifel Letos slavi znameniti Eiiflov stolp v Parizu svojo štiridesetletnico. Ob tej priloinosti so v Parizu odkrili Eifilov spomenik. Kamen s poprs-Jem velikega tehnika stoji tik stolpa. Koliko vrst kamgamov producirajo različne tovarne je težko ugotoviti, ali ugotovljeno je, da ima najboljše in moderne angleške uzorce na zalogi samo DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Srečni in nesrečni dnevi za trgovino Že stari Rimljani so verovali, da so nekateri dnevi za trgovca srečni, drugi pa nesrečni. Ameriški trgovci trdijo, da so nekateri dnevi v tednu za nje tako neugodni, da se nc da na take clni napraviti nobene dobre kupčije. V Evropi pa je takole: Za Berlin je nc« srečen dan ponedeljek, za London to« rek. V Londonu ostanejo ob torkih nekateri trgovci kar doma in ne otvo« rijo svojih lokalov, kar se kaže tudi na podzemski železnici, kjer se vozi ta dan najmanj ljudi. V Parizu pravi« jo, se nikar ne spuščaj v trgovanje ob sredah! Milijonski fond za vzgojo otrok Senator James Couzens v Michiga« nu je ustanovil fond desetih milijonov dolarjev, kateri se porabi za dobro in zdravo vzgojo otrok iz Michigana. Fond bo upravljala korporacija, kate« ri bo načeloval Couzensov zdravnik dr. Hugo Freuntl. Po ustanovnih do« ločbah se ima kapital z obrestmi vred izčrpati v 25 letih. Tako bo na leto za otroke na razpolago 700.000 dolarjev. Couzens je bil družabnik H. Forda ali leta 1919. je prodal akcije za 30 mili« jonov dolarjev. Mula podedovala zemljišče in dolarje V Chieskashavvu v Zedinienih drža« vah je umrl bogat trgovec W. H. Dra« per, ki je zapustil 27 hektarjev zem« Ijišča in par tisoč dolarjev muli, kate« ro je imel posebno rad. Mula ne sme več delati in stroški za njeno vzdrže« vanje se bodo krili iz dohodkov po« sestva po upravitelju, imenovanem v oporoki. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. ZaK. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. ko! za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren m trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, Arogerijam. parfumerijam, brivnlcam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Ameriška vseučiliška mladica se zabava i najrazličnejšimi stavami. Tukaj vidimo, kako skupina univerzitetnih slušateljev žaga drevesno deblo. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini in zmagala bo lista, ki bo deblo prej prežajjala na dvoje. Tri tisoč avtosrafov kraljev, predsednikov republik Anton Hauptmann iz južne Tirolske, nizek, čokat človek, s solncem vseii kontinentov ožganega obraza, z brado kostanjeve barve, prikupljivih, mirnih oči, star 35 let, ima album, v katerega je nabral tri tisoč avtografov. Podpisanih je 8 kraljev, 10 predsednikov republik, nad sto princcv, 62 ma-haradž, nad 20 vladnih načelnikov, 52 armadnih poveljnikov, 260 ministrov, 30 kardinalov, 400 poslanikov in osebnosti svetovnega slovesa Einstein, Su-derman. Shaw, Bode. Rabindranat Ta-gore, Gandhi, Primo de Rivera, Wu-Pei-Eu, princ Carol, voditelji mehikan-ske revolucije, Mistinguett pa tudi Jo-sephine Backer, državniki, umetniki in tako dalje. V Italiji so mu rekli, da manjka samo še podpis Boga očeta... Doživljajev ima za seboj nebroj. Cesto je visel med življenjem in smrtjo, ponovno je bil v zaporu, pa so vedno upoštevali njegov album in ga izpustili. Avtografi so napisani v 5-1 jezikih, tudi in drugih zna-nenitih osebnosti v sanskritu, hebrejščini, japonščini in perzijščini. Hauptmann je odšel od doma 1. 1913. z namenom, da začne novo življenje v Ameriki. Leta 1921. mu je v San rran-ciscu prišla v glavo misel, da nabere podpise najznamenitejših oseb po celem svetu. Šel je na pot in jih res nabral. Te dni se nahaja Hauptmann v Italiji. V Rimu je dobi! vse polno podpisov in tudi Mussolinijevega. V Turinu so ga vprašali, kaj bo storil s svojim albumom? Odgovoril ie: prodal ga bom. Potrebujem deset tisoč dolarjev. Polovico tega denarja bi dal materi, za drugo polovico pa bi si ku-nil veliko barko, s katero bi pre;skal Prelivni tok. in kadar izvršite to svoio željo, kaj boste počeli potem?... To ve same Bog! Odpre album in čita v njem: »On ne trouve le bonheur ou'a la condition de ne pas le chercher.« Avtograi nosi podpis Bergsona. Živali se zabavajo George Blore, najstarejši strežnik v londonskem zoološkem vrtu, opisuje na sledeči način svoje doživljaje z živalmi: Živali zelo sličijo otrokom. Vse bi na podoben način hotele razumeti, kar se dogaja okrog njih, kažejo iste nenadne izbruhe slabe volje in predvsem igrajo iste igre kakor otroci. Seveda njihova umetnost zabave ni zelo razvita, vendar v takšnem stadiju, da dokazuje njihovo razumnost, kar nekateri še vedno zanikujejo. Vsi smo že videli medveda, ki pleše za kos pogače, in opice, ki se igrajo z raznimi predmeti. Ti primeri niso osamljeni. Nič ne razveseljuje otrok bolj, nego če zdrčijo s sankami po bregu navzdol. Isto veselje pozna tudi vidra. Izbere si strmino o?) bregu, jo očisti vseh kamnov in vej. spleza počasi do vrha in zdrči potem v vodo. To igro izvaja po cele ure. Čim hitreje drči, tem večje ji je veselje. Žal. da poznajo lovci to njeno strast do igre, pa ji baš ob taksnih prilikah nastavijo pasti. Opica - jezdec. Poznal sem opico, ki ji je bila največja radost, če je jezdila prašiča. Ni je bilo spraviti s »sedla«, če je že sedela v njem. Druga opica se je igrala tako, da je plesala kakor nora okoli prijatelja - bobra in ga od časa do časa udarila po repu. Vsak, ki pozna afriško džunglo, ve, kako se lovijo opice po vejevju. »gredo se lovce«. Isto lahko opazuješ po velikih kietkah v zoologič-neni vrtu. Podobno se lovijo tudi veverice po parkih. * Prekopicavanje in plesanje. Jazbeci se kaj radi prekopicavajo in isto delajo medvedi med plesom. Medved pa ni edina žival, ki rada pleše. Tudi premnogi ptiči poznajo to zabavo. Skalni petelin Južne Amerike daje cele predstave pred občudujočo množico operutenih gledalcev. Mnoge živali imajo rade igrače. Neki medved je cele ure presedel ob starem kotlu in ga svečano pomival. Kavke zbiraio vse mogoče predmete. Isto de- yy lajo podgane, ki pa imajo čudno navado, da puščajo na mestu ukradenega predmeta vedno kakšen, drug predmet — kakor da uganjajo pošteno izmenjal-no trgovino. Po gozdovih Avstralije boš naletel na stotine slamnatih hiš, ki jih gradi neka ptičja vrsta, ne zato. da bi v njih gnezdila, temveč samo radi igre. A živali nimajo rade samo igre :n ignač, temveč se zabavajo včasih s tem, da nas ljudi opazujejo. Jaz vsaj poznam opico, ki posnema naravnost moj.strsko kratkim je ukradla nekemu obiskovalcu svojega gospoda, kadar kiha. Pred žepni robec in to ji je dalo priliko, da se je poskusila z umetnostjo usekavanja. Znanstveno skuhana kava" Profesor biologije na tehničnem za« vodu v Massachuscttsu dr. Samuel E. Prescott sc posveča že tri leta štu« diju za kar mogoče najboljšo pripravo kave in v to svrho deluje ves tehnični aparat njegovega zavoda z glavnico 30 000 dolarjev. Profesor Prcscott je prišel na misel znanstvenega varenja kave, ko je uvide!, kako slabo kavo kuhajo po Zedinjenih državah, da po« nekod niti ne zasluži imena kave. ker nimajo pojma o dobri pripravi kave. Samo Turki in Arabci so se doslej povzpeli do visoke dovršenosti v pri« pravi in kuhanju kave. Prcscott pravi, da jc kava slabo zvarjena, ako je sta« novanje polno kavinega duha, pri nas pa mislijo ravno narobe in še ponaša« jo se. kako lepo diši kava in da bo iz« redno dobra. Učenjak Prcscott pravi, da je dala priroda kavinemu zrnu iz« redne lastnosti, ali nerazumni ljudje jim odjemljejo vso vrednost. Prescott študira dalje kavin problem in napo« veduje reccpt. da si bo mogel ves svet pripravljati in kuhati dobro kavo. POZOR! Kdor hoče sobno slikarije po najmodernejših vzorcih ;n prvovrstno izvršitev, se bo o?! a sil le pri J, MARTINCU (*>rei F Ks' Starč). — Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Tavčarjeva ul št. 12 Cene solidne. Krvavi majski dnevi v Berlinu Berlinske ulice so bile te dni zopet oškropljene s človeško krvjo. Prišlo je do spopadov med delavci in policijo, ki se Je v svoji obrambni akciji posluževala tudi brizgaln in z vodo razganja- la demonstrante. Urejuje dr. Milan Vidmar V soboto' 27. aprila je slovensko šahovsko moštvo vrnilo avstrijski štajerski šahovski zvezi obisk v Gradcu. Pravilno je i-ilo, da je revanšna tekma imela natančno isto formo kot lanska prva tekma v Mariboru. Zopet je vsaka stranka postavila 10 mož, zopet je bilo na programu predavanje dunajskega mojstra prof. dr. Beckerja ■n zopet je imel urednik rubrike igrati izven konkurence z dr. Beckerjem. Sestavljanje slovenskega moštva je zad-/ije tedne delalo precejšnje težave. Ljubljana, ki ima še vedno le šibko šahovsko organizacijo, ni s pravim navdušenjem prijela za stvar. Mariborčani so imeli od po-četka dobro voljo, energično vodstvo in dosti vztrajnosti. Na koncu je vendar Ljubljana postavila 6 igralcev: gg. Furlani, Ga-brovšek, inž. Tekavčič, C. Vidmar, M. Vidmar jun. in Vogelnik. Maribor .ie poslal predvsem slovenskega mojstra g. V. Pirca, razen tega znanega predsednika svojega kluba sodnika g. C. Kramerja in solidnega borca g. prof. M. Stupana. Iz Celja je prišel še mladi mata-dor g. Švab. Na kolodvoru v Gradcu nas je presenetil svečan sprejem. Pozdravil nas je predvsem zastopnik župana mesta Gradca, za njim pa predsednik avstrijske štajerske šahovske zveze. Takoj po teh dveh repre-zentantih se je oglasil govornik slovenskih visokošolcev. Slovenska pozdravna beseda v Gradcu nam je vsem šla do srca. Pozdravili so nas potem na kolodvoru še jugoslovenski visokošolci. g. geri. konzul naše kraljevine in zastopnik g. gen. konzula češkoslovaškega. Ob sedmih zvečer v soboto smo imeli skupno večerjo v »Thaiiji«, kjer me je pozdravil tudi še zastopnik rektorja graške tehnične visoke šole. Gostoljubnost gra-ških krogov je bila vzorna. Stanovanja so dobili Slovenci vsi v hotelu Wies!er. Ob osmih zvečer je pričelo zanimivo predavanje prof. dr. Beckerja. Govoril je o vprašanju organizacije šaha in obširno ori-soval težave, ki jiii dandanes povzročajo številne neodločene partije velikih mednarodnih tekem. Poročal ie o predlogih dr. La-skerja. ki jih naši šaiiisti že poznajo. Zagovarjal je Laskerjeve zahteve. Po predavanju je pričela simultanka proti 31 igralcem. Igrala sva s prof. Beckerjem skupno, kar seveda zelo otežkoča igro. Morala sva brez sporazuma, menjaje se, ab-solvirati poteze na posameznih deskah. Vrhu tega je še prof. Becker proti koncu produkcije onemcgel. Rezultat te simultanke je bil vseeno zadovoljiv. Dobila sva 19 partij, 10 jih je bi-so neodločenih. 2 sva izgubila. Simultanka se je vlekla skoro do prve ure zjutraj in k počitku smo prišli prvi večer zelo pozno. Občinstva je bilo v veliki dvorani »Thali-ie« dovolj. Gradec takih prireditev še ni imel. V nedeljo zjutraj je na 10 deskah pričel ob pol 10. boj med Slovenijo in avstrijsko Štajersko. Ob pol 10. sva pričela tudi s prof. Beckerjem svojo partijo. Prekinila pa sva io že ob pol 12., ker sem moral absol-virati potrebne oficijelne obiske. Ob 1. uri popoldne je končala dopoldanska berba. Takrat situacija ni izgledala preveč ugodno za Slovenijo. V opoldanski pavzi, po skupnem kosilu, sem igral s prof. Beckeriem tri brze partije, ki sem jih dobil vse tri. Pred pečet-koin popoldanskega nadaljevanja tekme nas je mučil dalj časa fotograf. šele ob pol 4. smo prišli zopet na delo. Takoj nato sta padli prvi dve odločitvi. Milan Vidmar jun. je odnesel prvo zmago. V poziciji, ki .ie zelo kazala na remis, .ie žrtvoval figuro za kmeta in eksaktno odigral končnico. Na žalost je takoj potem kapituliral v brezupni poziciji Ciril Vidmar. Prof. Stupan je med tem metodično ob-legoval da m s ko krilo svojega nasprotnika. Pomirjen sem zapustil njegovo mizo. Gospod Furlani je solidno igral na napad. V mučni poziciji se je izmotaval g. Kramer. g. inž. Tekavčič se mi ie zdel izgubljen, g. Vogelnik tudi ni obetal mnogo. Zelo močno partijo pa je imel že opoldne naš mladi mojster Pire. Moia partija s prof. Beckerjem je popoldne šele prišla v pravi tek. Ustavil sem napad v centriimu in kmalu začel s proti- Pavla Lnvšetova: Kako se zabavajo Američani? O Arnerikancih. k'i so nafiboli oodietni in zato naiboli zaposleni 11 udi e na svetu, navadno mislimo, da so pusti flesrmatični Angleži. ki iim ie »bwsiness vse. za drueo pa da nimajo niti časa. niti smisla. Toda temu ni tako. Že na ladii. kier se sestane toliko različnih narodnosti, spoznaš na prvi pogled Amerikanca: način niego-vega občevanja s športniki priča iasno. da za niega ni nikjer tuiine. Brez vsake usi-!«'ivosti se pridruži, pozanima, kavalirsko pomaga iz morebitne zadrege. sploh se izkaže povsod gentlemana. Ker sam liubi ugodno potovanje, deda. da tudi drugim ni nepriietno. In tako ie za časa nrekomorske vožnie v vsakem oziru presikirbNeno. da se potniki počutiio kar naibolie. Ob lepem vremenu se zabavaio na krovu: golf. croquet. žogomet. popoldne kinooredstave. v igra!n:ci damo in gospodie nri kartah in dominu ter razn:h družabnih igrah, v telovadnici mladeniči, v plesni dvorani oa vse-polno ženskih parov in sem in tia kot bela vrana kak niošk' plesalec. V salonu ob kla-viriii Pa . : ■ : < . : . - • •* • Malgajev spomenik nad Gu-štanjem pričakovano napadli vas. Naše slabotne četen so se jadrno umikale iz vasi. V hipu so se Nemci pojavili ob hišah, odkoder so streljali za bežečimi. Kopica jih je vdrla tudi v Grilovo hišo, kjer se je nahajal Srečko Puncer. Brez orožja je izjavil, da je ujet, saj je bil vsak drugi izhod izključen. Ali tolpa je bila žejna krvi in Pun-cerja spoznala. Strel mu je prodrl prsi in Srečko se je zgrudil.Še puškina kopita so padla po njem. skozi njegova usta pa se je zajedla bajonetova ostrina še globoko v lesena tla... Podivjanci so njemu in še štirim tovarišem pobrali vse, kar je imelo kaj vrednosti, tudi obleko. Nato so vseh pet zakopali v skupnem grobu ob starem cerkvenem zidu vovberške cerkvice. Za mesec dni je bila naša Koroška zopet vrnjena pravemu lastniku. Sedaj šele je bila vest o težkem dogodku docela potrjena. V septembru je bilo Pun-cerjevo truplo izkopano in v pretresljivo svečanem sprevodu, ki so ga tvorili vojaki in mnogobrojno ljudstvo, na vozu prepeljano v Sinčo ves in dalje z Vlakom v domače Braslovče. Tu je bil junak pokopan na izredno slovesen na- čin ob globoki ginjenosti velikih množic. Tako se je vrnil v Savinjsko dolino, ki mu je študentu dala toliko lepili in vedrih ur in jo je ljubil in opeval v pesmih in črticah. Te so še ostale za njim, nekaj znanstvenih esejev in književnih ocen. Tako je bilo prerano zaključeno bogato, mnogo obetajoče mla do življenje, ki je že zgodaj zaoralo globoke brazde povsod, kjer se je pojavljalo. Zakrvavela so srca rodbine, mati in oče sta sklonila glave v bolečini, ki jj ni besed. Tako je Srečko Puncer z žrtvovanjem lastnega življenja dokazal veličino svojega idealizma in optimizma, s katerim je služil svojim visokim ciljem. Cez teden dni je Puncerju sledil tovariš Malgaj, človek z jasnim čelom, samozavesten in junaški, globok v sebi, vkoreninjen v domači zemlji, oboževalec njenih lepot, krepak in prešeren slovenski fant od Šentjurja pri Celju. On ie vodil prvi slovenski vojaški oddelek iz Celja na Koroško že 6. novembra. Povsod je odstavljal nemške eksponente z javnih mest in prodiral v smeri na Celovec. Z malo, a junaško četico je vršil čudeže in si je v kratkem pridobil sloves legendarnega junaka. Njegovo ime je imelo težak in poln zvok tudi v ustih nasprotnikov. Zavrnil je izpred Velikovca štirikrat močnejšo nemško moč s korajžno gesto. Toda slednjič je padel kot žrtev posledic nesrečne naše pomladne ofenzive 1919. Na večer 6. maja ga je na Tolstem vrhu pri Guštanju zadela granata. Tako se je dopolnila tragika te smele mlade generacije, ki io je — komaj v početku njenega razmaha — zajel val vojnih viharjev. Ugasnila .ie vrsta dragocenih dvajsetletnih življenj, da nam more si jati dan. Da bi nam dan bil lep. kakor ste ga sanjali v svojih najvišjih sanjali, tovariši! Mir vam in spomin! Srečko Puncer Malgaj na Koroškem Na dan proslave narodnega ujedinje-nija v Celju, novembra 1918., se je Tra njo Malgaj, najpopularnejši slovenski častnik iz bivšega celjskega 87. pešpol-ka, prvi odločil za obrambo slovenskih rojakov na Koroškem. Z bivšim svojim vojaškim slugo, ožjim rojakom iz Št. Jurja ob j. ž., sta hodila po celjskih gostilnah in nagovarjala odpuščene vojake za pohod na Koroško. Zbrala sta 30 narodno zavednih korenjakov, katerim se je pridružilo še 10 Teharčanov z dvema strojnicama. To je bila vsa Mal-gajeva armada, ki jo je peljal na Koroško. V Guštanju je Malgajevce sprejel predsednik Narodnega sveta, isto-tako šentjurski rojak Andrej Oset, danes hotelir v Mariboru. Malgaj je takoj začel nastopati ne le kot preizkušen častnik, marveč tudi kot diplomat in organizator. Sestavil je sezname vseh zavednih občanov v Guštanju, Mežici in Črni, nakar je zaprisegel nove orožnike, prejšnje zagrizen-ce pa interniral. V par dneh je že bil s svojo četo v Pliberku. Imel pa ni ne hrane, ne denarja za vojake. Na brzojavno prošnjo mu je »celjski Narodni svet« odgovoril: »Pomagajte si. kakor veste in znate«. Srečno zaključje je naneslo, da so prispeli v Pliberk trije vagoni konservne kave. namenjeni za Celovec, Malgaj je pošiljatev zaplenil. Dva vagona je poslal v Celje, en vagon pa zamenjal med kmeti za najnujnejša živila. Iz Pliberka ie zavzel Velikovec. ki ga je po pardnevnlh praskah z avstrijskimi vojaki obdržal v svoji posesti. Polagoma se je začela njegova čet.i množiti, prostovoljno so prihajali k Malgaju stari tovariši iz Celja in Slednjega Štajerja. pohitel .ie k njemu med prvimi Srečko Puncer, s katerim sta začela izdajati »Jugoslovenski Korotan«. Malgaj je bil izdajatelj, Puncer urednik in agitator v vojaški suknji. Ker so bili Malgajevci noč in dan v naporni službi, so tudi njim. pravim Špartancem, začele moči pešati, M^al-gaj je tedaj naprosil generala Maistra za pomoč in v par dneh je prispel na Koroško bataljon mariborskih domobrancev, nakar se je Malgaj s svojo hrabro četo lahko podal na oddih v Citi-štanj. Ko pa so kmalu nato začeli Nemci ^opet prodirati proti Guštanju. se je Malgajeva četa odločila, da se ne umakne s koroških tal. Napravili so postojanko na Tolstem vrhu nad Guštanjem. odkoder so ure in ure krepko odbijali nemške napade. Kmalu pa je Malgaje-vim začelo primanjkovati streliva. Malgaj je telefoniral v Dravograd in v eni uri je že pridrdral avto, ki pa je namesto streliva pripeljal — konserve. Morda bi se bila hrabra Malgajeva četica po onem žalostnem porazu na Koroškem še držala, če bi dobila ojačenje. '1'oda našel se je baje med vojaki izdajalec, ki je zbežal k sovražnikom ter iim izdal obupni položaj Malgajeve čete. Ko je junak Malgaj dne 6. maja 1919. stopil iz kritja, gq je raztrgala granata. Junaško smrt Frana Malgaja in Srečka Puncerja je pred leti podrobneje opisalo »Jutro«, Kaj sta veljala za nas, kaj vse storila v onih usodnih mesecih na Koroškem in koliko obetala za bodočnost, to bi veljalo opisati in oceniti v knjigi, ki naj bi bila vzorna vzpodbuda današnji mladini. Enako bi ne bilo odveč zbrati v'drobnem almanahu literarne proizvode nekaternikov iz »celjske generacije«, ki jim ni bilo dano dočakati slutenega in željenega velikega preporoda, vstajenja Jugoslavije. Iz zapuščine Srečka Puncerja Snežinka (21. 1. 1915) Snežinka bela. srebro neba, snežinka hladna in lahka kot smrt, oj. pridno tkeš mrtvaški prt, zakrivaš zlo in bol srca. Snežinka svetla, poljub Boga. ti gre ješ zemlio. naš tihi vrt. ogrevaš človeka, ki kakor krt na severu rije z zamrzla tla. Očeta mi kriješ in moža, odevaš mi s prtom brata dva. Snežinka srebrna, še nas pokrij, nebeške moči nam v telo nalij, glej, beda že sili v koče k nam, beračiti, krasti nas je sram. Od juga (1916) Od juga nekaj zveni, vo noč zveni, vso noč ihti, kakor da ranjen mož ječi, kakor da bolen otrok kriči, jo j, in temu zvonenju konca ni in moje srce me tako teži! Pa mine noč in luč zatli, tam od daljnega vzhoda zažari, in z juga zvonenja več slišati ni, le žica jeklena še nekaj brni in njen glas zveni in k srcu hiti: »Tvoj mož pa sredi krvi leži...« Iz zapuščine Arka Videmška Zimski sonet (1915) Težko se zganil je noči ovoj, čez vrt beži skrivnostno šepetanje, kot pravila bi jablan svoje sanje, šušti od vseh strani glasov nebroj... Tak sem se zmenil jaz s teboj nocoj, srce je mirno; boli nekedanje, nemir in strah — kedo se meni zanje? Glej! lahka pot se vije pred menoj. Bom li ugledal kdaj veliki dan? Bom li zaman preromal hrib in plan?, Bbm li zaman se z vetri bojeval?. Ne bom nikdar zazrl blesteče zarje? Bo prej izmučen mi korak obstal...?. — Pa zbogom, angel — — — jaz grem med viharje. Pticam (1914) Ka jug, na jug jesen vas že podi, pobran že sad je, njiva že požeta; a tam na jugu se vam raj obeta, ker tam nanovo vam pomlad vzcveti. Ve, ptičke, odletite. — Toda mi ostanemo, kjer deda in očeta in tla teptal je tujec naša sveta iz starih časov pa do naših dni. Nekdaj še sanjali smo o daljini —• ne, to ni sen, to niso le spomini, ne, ne, jaz vem, da pride tisti dan, ko zemlja naša bode časa priča, ko zavihtel naš narod buzdovan s krepko roko bo Marka Kraljeviča. Kmetijski vestnik Koruza Koruza se prideluje pri nas že stoletja, in sicer povsod, kjerkoli je dana možnost za njeno kulturo. V Sloveniji jo sejemo na preko 53 tisočih ha površine. Letni pridelek znaša nekaj nad 10 tisoč vagonov pri nas v Sloveniji. Produkcije bi se lahko zvišala na dvojno, če bi se uporabljala pri kultiviranju moderna sredstva. Čudno je, da so cene koruzi sedaj višji od pšenične. Pšenica se prodaja po 300 do 305 Din, a koruza po 340 do 350 Din za 1 q. Te številke dovolj povedo, da se bo treba te kulture pri nas bolj poprijeti, kajti koruza je izredno važna rastlina bodisi za hrano, bodisi za krmo domačih živali. Imamo različne koruzne vrste, ki se pri nas gojijo. Te se ločijo po obliki in velikosti klasja in tudi po debelosti ter barvi zrnja. Na splošno pa delimo vrste koruze v zgodnje in pozne. Kot zgodnjo sorto sejemo činkvantin, in sicer navadno po rdeči detelji ali inkarnatki. Je to koruza, ki hitro zori in ki ima jolj kratko klasje z lepo rumenim drobnim zrnjem. Dalje imamo navadne pozne domače vrste, ki dajejo mnogo večje klasje in debelo okroglo ali pa jolj ploščnato zrnje. Med pozne sorte spadajo tudi razne ameriške vrste, na l>ritner konjski zob z dolgimi klasji in debelim konjskemu zobu podobnim zrnjem. Koruzo sejemo takrat, ko se zemlja že segreje ter se ne bojimo več hudega mraza. Letos se je setev nekoliko zakasnila. Setev samo pa izvršujemo najbolje ob lepem vremenu in v suho zem-jo. V mokro zemljo koruze ne smemo sejati. Pa tudi, če jo bolj zgodaj sadimo, s tem nič ne pridobimo, ker mnogo počasneje kali ter rase tudi slabeje, taco da jo prehiti v rasti pozneje sejana voruza. Važen pogoj za kulturo koruze je. da zemljo globoko in dobro obdelamo. Najbolje je, če njivo v jeseni globoko pre-orjemo. ker pomladno oranje nikakor ne zadostuje. Koruzi gnojimo s hlevskim gnojem. Prav dobro storimo, če ji gnojimo še z umetnimi gnojili, zlasti če je hlevski gnoj slabši ali če ga nam primanjkuje. V tem primeru vzamemo na oral 70 do 80 kg kalijeve soli. 150 kg superfosfata in 100 do 120 kg čilskega solitra ali apnenega dušika. Izborno gnojilo je tudi mešano gnojilo — nitro-foskal. ki se ga rabi 250 do 300 kg na 1 oral. Veliko pozornost je posvečati tudi odbiri semenja. To storimo že v ieseni. ko spravljamo koruzo. Za seme odbere-mo naileoše klase, ki iih ie tudi hraniti na suhem prostoru. Sredi klasa se nahaja najboli razvito zrnje, zato vzamemo kaj radi prav to za seme. Letos ie bilo treba velike previdnosti pri izbiri koruze za seme, ker je v raznih krajih zrnje zmrznilo. V novejšem času so prišli že tudi pri nas do prepričanja, da je bolie sejati koruzo v vrste, ki so 65 do 70 cm narazen. Važno je pri setvi, da ne sejemo pregloboko; kvečjemu 3 do 5 cm globoko. Med letom je koruzo pridno oskrbovati. Ako seme ni izkalilo na nekaterih mestih, se prazna mesta ponovno pod-sejejo. Mlade rastline je takoj okopati, ko se pokaže plevel ali ko so za 1 pe-denj visoke. Okopavanje naj se izvrši bolj plitvo, toliko da skorjo odstranimo in plevel zatremo. Ce rastline slabo odganjajo, jih je ob deževnem vremenu zaliti z gnojnico ali pa se potrosi po vrhu čilski soliter (na 1 oral 50 kg). Končno se še enkrat okoplje, ko je za čevelj visoka, in nazadnje osuje. Prav praktično orodje za okopavanje in ogre-banje koruze uporabljamo sedaj »Planet juin št. 8«. Ta okopalnik ie izredno praktičen ter se rabi tudi pri okopava-n.iu vseh drugih okopavin. Ker ima različne lemeže, se da uporabiti za vsakovrstno okopavanje in se da uravnati tako. da se ž njim lahko bolj plitvo ali pa globoko ali za ožje ali širše vrste okopava. Okopalnike si lahko vsakdo ogleda pri Kmetijski družbi v Liubliani. Fr. K. Nameravate zidati novo hišo? Predno oddaste delo stavbe, si preskrbite načrte in proračune od nas, ki jih izdelamo natančno po vaših željah, na podlagi 'tega zahtevate več ponudb od stavbnikov, nakar oddaste dela najugodnejšemu. Da se bo res solidno gradilo, nadzorujemo mi strokov* njaško vs-. dela — Informacije da Tehnični biro »TEHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trr 2511 Telefon 25—80. 4028*a P1LARNA turpijabna Strokovno izdelovanje in popravila vseh VTSt pil (tuirpija) in rašpel po najnižjih cenah. Zalo-za vseh vrst pil (turpija) in rašpel F1GAR I. Ljubljana. Gosposvetska cesta -Vošniakova ul. 6 v bližini restavracije • »Novi Svet«. V Kaj se je zgodilo tisto majniško noč _ Roman dveh sester — Pregreha in pokora — Žrtve ljubezni — Kjer je dragi dom — Kako je detektiv preizkusil novinarja — Pregnani hudič Zdaj se je vse pojasnilo. Zagonetka ie rešena, taina razodeta. In zdaj približno tudi vem, kakšno je prav za prav opravilo gospoda Pankracija Klopa, doktorja bogoslovja in privatnega detektiva, s kakšnimi sredstvi dela m v kakšen namen se je posluzil mene. Moram pa reči, da se je zadeva, Ki me ie vanjo bil zapletel ta skrivnostni človek in ki me je skoz tri tedne držala v čedalje večji napetost;, razvozlala vse drugače in tudi vse preje nego sem to pričakoval. Ko sem v prejšnjem nedeljskem »Jutru« opisa svoi obisk v hiši, kjer na dimniku sedi hudič in s vira na frulo, sem bil pri- pravi ieu na to, da dobim od Klopa tret je pismo, ki me pošlije spet bogve kam. Saj sem po dosedanjih izkušnjah v tej zagonetni zadevi občutil, da se nahajam takorekoč šele na prvih sledovih in da bo treba še mnogo potov in iska-n;a, preden jo doženem do kraja. In res prišlo je tretje Klopovo pismo. Ni prišlo že v ponedeljek kakor obe prejs-nj! njegovi pismi, ampak šele tretji dan ;ri s" temle presenetljivim sporočilom: »Zadeva, v kateri ste se tolikanj potru-d II, ie srečno dokončana. Pojasnilo ustmeno. Jutri ob 6. zvečer v .Evropi. Zanesljivo!« !/J m- »4 - »Tolikani potrudil.« ta je bila pa res dobra! Ali me ta človek hoče imeti za norca? Vendar sem bil točen na minuto. In ko sem prišel, me je že čakal v svojem kotu. On je bil še točnejši. Pozdravil me je nad vse prisrčno, malo kar me ni objel, in je bil videti zelo dobre, naravnost razigrane volje. — Najprej, je reikel, ko sem se bil usedel, in mi je vnovič stisnil roko, gledaje me s smejoeimi očmi, — najprej vam imam sporočiti prav lepe pozdrave od obeh sester, Jele in Maje, obenem z najsrčnejšim povabilom — — Aha! sem ga prestregel in se udaril po čelu. — Zdaj mi je pa naenkrat jasna vsa ta reč! Kaj-ne. pomagal sem hiši. kjer na dimnku sedi hudič, najti dob resa kupca! Slišal sem, da so se v nedeljo ljudje kar trumoma vozili tja. da vidijo to zanimivost. Koliko pa dobim zdaj provizije, he? Detektiv se ie veselo zasmejal, nato pa zresnil obraz in rekel: — Provizijo ste res zaslužili in še dobro, toda v drugem smislu. Ta hiša namreč ni in ne bo prodana, ampak je zdaj rešena, hvala Bogu. — ohranjena ie rodbini! In to je nemalo tudi vaša zasluga. — Nikar tako, ljubi doktorček! sem odvrnil, že nekoFko nervozen. — Nikar me ne spravljajte v zadrego. Rajši mi vse od kraia in po pravici povejte. — No, da. saj že pripovedujem, je dejal mehko in mi iskreno pogleda! v oči. — Videli boste, da je šlo tu za vse bolj'važno in plemenito stvar. Zvedeli boste življensko dramo dveh nesrečnih sester, ki ste jo v nekoliko že sami zaslutili, ki pa vam ie njeno tako tragično ozadje še nepoznano. Torej poslušajte. V tem trenutku je prišel mimo najine mize mlad človek s knjigami pod pazduho, očividno d'jak, pa sem videl, kako je pozdravil detektiva z lahnim naklonom glave in pri tem dvignil levico k srcu. In detektiv mu je odzdravil enako. To sta naredila skoro ne-opaženo. Mladenič se je podal na drug konec kavarne. Povsod ima svoje ljudi! sem pomolil, napeto zroč Klopu v obraz, kaj mi bo vse razodel. — Torej, je pričel, počasi kadeč svojo pipico. — Rodni dom teh sester ste videli sami. Recite, ali ni to krasna domačija? In ali bi je ne bilo krvavo škoda? — Jaz bi kaj takega ne dal iz rok za nobeno ceno, sem mu pritrdil. — Kaj-ne? In to je bilo tudi glavni nagib, da sem se tako zavzel za to zadevo. Zavzel sem se v interesu tiste višje naloge, kateri služim... Tragedija^ je to vselej, kadar je kmečka domačija na prodaj, naj bo majhna ali velika. Meni segajo take reči na srce... Zvedel pa sem za to zadevo takole po naključju, ko sta se v vlaku c "ra možakarja pogovarjala o tej do-mac:ji. Zvedel sem nekaj stvari, ki so takoj vzbudile moje največie zanimanje In potem sem si šel t0 domačijo pogledat. Tako sem dobil tam prve stike. A da boste imeli stvar bolje pred očmi, moram poseči malo nazaj, na tisto, kar se je zgodilo pred petimi leti — Ko ie v življenje teh dveh sester tako usodepolno posegel on. On, ki ste ga videli v vsej njegovi sedanji sirot-nosti... Takrat je bil dekletoma umrl oče — mater je bila že preje položila v grob žalost nad izgubo sina-edinca, ki je padel v vojni — in nasledstvo na domačiji ie nastopila starejša, Jela. dočim ie mlajša. Maia. takrat še bHa v zavodu. Notabene: dekleti sta obe uživali jako dobro vzgojo, stari v tem pogledu ni štedil denarja. Sploh.je to povsem gosposka hiša, saj ste videli. Tako je torej pričela gospodariti Jela, a zdaj si predstavljajte: tako velika domačija pa na šibkih ramah mladega dekleta! Naravno, moža je bilo treba, gospodarja, in oglašali so se seveda tudi snubci, a Jela ga še ni našla pravega, ki bi mu zamogla podariti srce in roko. Do tistega časa si je hotela pomagati z oskrbnikom in je čez čas dala v časopisje oglas. — Ponudil se je on. — On, sem vprašal vmes, — ki je zdaj Majin mož? — On, je potrdil detektiv in močno vlekel na pipi, ki mu ni hotela goreti. — O, zdaj se mi pa že malo svita! sem rekel. — Tukaj se pričenja roman dveh sester, kaj-ne? In zdaj ni težko uganiti: Ta simpatični mladi mož, ki je znal tudi lepo slikati in tako dalje še marsikaj, kar je za ženske nevarno, si je kmalu pridobil naklonjenost svoje gospodarice — — Tako je bilo, je prikimal detektiv. — In ne kmalu, ampak že prvi dan. — Njeno plamtečo ljubezen... Kombinirajte dalje! — In potem se je vrnila na dom mlajša sestra, pa se je med njo in njim — Dalje! — No, in tako je pač moralo priti do katastrofe. Lahko si vse to zamišljam, sern rekel. — Do katastrofe, da, je potrdil detektiv. — Kaj se je zgodilo v tisti maj-niški noči, to bo pač za vedno ostalo tajna med njimi. A v tisti noči je Jela pobegnila z rodnega doma, s svojega lastnega doma in z detetom pod srcem, njegovim detetom... V tisti noči pa je udarilo tudi njega — krivca... _ — Kaj? sem se s:lno začudil. — Ze . takrat? In je ona. Maja, potem poročila tega... tega živega mrtveca? — Da! je potrdil detektiv. — Pomislite: taka žrtev! Sploh: to sta dve čudoviti, heroični ženski! In je težko reči, katera je večja po značaju, po srcu. Obe pa pravi mučenici ljubezni, ali ne? — Pripovedujte dalje, gospod doktor! sem zaprosil. — No. in potem sta živela onadva na domačiji in gospodarila, kakor se pač da gospodariti v takih okoliščinah. Sicer pa sta biLa vsa ta leta večinoma zunaj po raznih sanatorijih, kjer je on zaman iskal zdravja. To je seveda požrlo veliko denarja. In ko je bila potrošena tudi vsa njena dokaj znatna dediščina pO materi, je njun položaj začel postajati kritičen. Tedaj je ona sklenila zahtevati od sestre izplačilo svojega deleža po očetu in se z bolnim možem preseliti trajno v kako zdravilišče. In je pooblastila mene, da posredujem pri sestri. Ko pa sem poiskal Jq1o v njenem prostovoljnem pregnanstvu in ji vse razložil, je samo hip premišljevala, nato pa izjavila odločno: Prodati! Moja noga ne bo nikoli več prestopila praga te hiše. kjer —. Dalje ni rekla nič več. Jaz sem opozarjal na Mikca, da ima to vendar biti nekoč otrokov dom, nakar je rekla: »Svojemu otroku lahko kupim drug dom. Na tem domu pa ne bi bil nikoli srečen, kakor nisem bila jaz.« Videl sem: rana je še presveža; tu treba potrpljenja, previdnega zdravljenja. Nisem dvomil, da se mi bo ko-nečno le posrečilo izpreobrniti Jelo v znamenju srca in rešiti otroku dom njegovih dedov. Toda stvar je po drugi strani nujno zahtevala odločitve: Maia je potrebovala denarja, domačija pa 'ie med tem propadala čedalje bolj, vsa pridnost in poštenost starega zvestega Martina ni biLa v stanu tega zadržati. — In tako. tako... detektiv Klop je začel spet veselo pomežikovati, _ tako mi ni preostalo drugega, kakor tvegati drzen eksperiment s pomočjo vas novinarja. Saj brez novinarjev ne gre dandanes nič! se je pošalil, nato Da z vso resnostjo pristavil: — In to je bila obenem tudi vaša preizkušnja. Prestali ste jo odlično. Zdaj imam v vas popolno zaupanje. In vam bom rad poveril še druge take in enake naloge. — Lepa hvala! sem se priklonil. — To mi silno laslka. Ampak še zmeraj ne vem, kaka je prav za prav moja zasluga v tej zadevi? — To vam bosta povedali sestri Jela in Maja. kadar ju ob:ščete, mi je odgovoril. — Jaz vam imam pojasniti samo še tole: V nedeljo popoldne sem se vrnil iz Maribora in takoj pohitel tja v Moste k Jeli. Našel sem jo doma — in en sam pogled na »Jutro« v njenem naročju in v njene objokane oči mi je zadostoval, da sem vedel, kako .ie z njo. Pa sem se na peti zasukal in tekel po avto. Pa sem posadil noter njo in Mikca in poleteli smo, poleteli ko La- stavice tja na lepo, drago domačijo... Svidenje med sestirama po tolikem času in tolikih hudih preizkušnjah s: lahko mislite. In zdaj ima Mikec kar dive mamici. In zdaj ve Mikec tudi, kaj je to ,atek' in kdo ie njegov atek. S tem je detektiv Klop konča! svoje poročilo, jaz pa sem se zamislil. In potem sem dejal: — Rad bi zdaj vedel samo to, ali gori na dimniku še sedi hudič! — Hudič? se je zasmejal Klop. — O, ta je še isti trenutek izginil! Ali ve«te. da smo si šli takoj pogledat tisto sliko? A kakor smo jo obračali, hudiča ni bilo videti nikjer. — Pa jaz sem ga takrat dobro videl! — Tudi Maja ga je takrat videla... Da. so tajne sile. ki se igrajo z nami, včasi dobrohotno, včasi zlohotno, kakor jih je volja... ie pomodroval detektiv Pankracij Klop. doktor bogoslovja, in si vnovič nabasal pipo. Josip Fr. Knaflič. ' Koncert Glasbene Matice v Ljubljani V petek. 3. t., m. se ie vršil nrvi letošnii koncert Glasbene Matice Dod vodstvom opernega ravnatelia g. M. Poliča. Sodeloval je celokupni pevski zbor Glasbene Matice. oDerni orkester, del Orkestralnega dru. štva Glasbene Matice, oiačen z coienci državnega konservatoriia. ter ooerna Devca tenorist Svetozar Banovec in baritonist Pavel Grba. v celem torei iako močan in zvočen aoarat. ki se ie vseskozi odlikoval. Soored ie obsegal tri velika iueoslovenska dela: Laiovčev »Psalm« za tenor-solo. zbor in orkester. Baranovičevo oesensko suito »Z moiih bregov« za bariton-solo in orkester. ter Gotovčevo suito iz scenične glasbe k Guiiduličevi pastirski igri »Dubrovka«. za zbor in orkester. Glavna točka večera sta bila Laiovčeva 41. in 42. psalm Ta skladba ie bila že pred leti izvaiana ood Štritofovo taktirko: žal. takrat dela nisem oni. Zato ie napravilo tem večii vtis name že ori generalni vaii in podvoieno še pri koncertnem izvajanju. Delo ie globoko emocionel-nc: v komnoziciiskih sredstvih dokai pre-prosto, a vendar izbirčno, vseskozi očituioč živo, buino melodiko. ki ie značilna za vsa Laiovčeva dela. Hrepenenje pesnika ie izraženo z globokim občutiem: poslušalec se vda zanosu skoz in skoz lirične glasbe, ki posebno v zborovskih oartiiali doseže velike kulminaciie. Enotnost skladbe bazira na nekaterih glavnih nruzikalnih ideiah: predvsem lirična melodiia. ki io že uvodoma prinese orkester, dalie ritmični intertnezzo v slogu nekake koračnice ter skladateliu posebno priljubljeni 5/4 motiv. Vse delo odlikuje biiino-pestra. polnozvočna instrimien-taciia. oziroma bolie orkestraciia. kaitj instrumenti pri Lajovctt ne nastonaio toliko kot samostojni nosilci barv. temveč kot registri velikih orgel — orkestra. Zato ie mogoče boli občudovati tcmelino barvitost skladbe ko posamezne barvne efekte. Kon-cepciia skladbe ie v bistvu trodelna. ter io krona grandiiozen zaklitiček. V vsem eno največjih del, naše.literature in vredno, da io ie dirigent na iiovq naštudiral in tako otcl — arhiva, kaiti po svoii krepki živlien-ski sili kaj malo spada vani. Skladatelj sam ie bil deležen iako presrčneea aulavza ter mu ie bil poklonien šopek cvetia. Izvaianie ie bilo brezhibno. Dirigent ie znal stvar podati popolnoma v slogu, orkester ie ubogal na vsak migljaj, delo ie bilo v vseli potankostih naštudirano ter ni izvaianie nikier kazalo niti najmanjšega napora. Primeroma iako dolgi stavek ie bil podan s tako spontanim stonnievantiem. da ie treba dirigentu čestitati. Zbor ie bil na višku: niegove vrline so znane ter so bile znova dokumentirane na naiboli časten način. Tudi dirigentu ie bil poklonien zasluženi lovoriev venec. Drugi del sporeda ie bil posvečen dvema hrvatskima skladateliema. Baranoviču in Gotovcu. Baranovič ie uglasbil tri iako občutene in značilne pesmi v mediimur-skem narečju, naslaniaie se na mediimursko narodno pesem. Vse tri pesmi (»Pozdrav-lienie« »Mediaš« in »Kum Martin<-) se odlikujejo boli po instrumentalnih kot no melodičnih domislekili. V nasorotiu z La.iov-cem. ki instrumenfira boli v celoti, rabi Baranovič detajlne instrumentalne efekte ter doseza z niimi lene uspehe. Predvsem tretja pesem, v kateri nastopi tipična me-d^imurska nopevka. očituie skladatelievo stremlienie. zadeti kar naiboli narodni duh: pri tem še ni megoče reči. da se mu vseskozi posreči izreči sintezo narodne glasbe; preveč se naslan;a na niene površne, ztinanie karakteristične znake. Enako Gotovac. Niegova osemdelna suita op. 13a k »Dubravki« ie vzlic rafinirani. na.imoderneiša sredstva uoorabliaioči in-strumentaciii. v kateri ie velik moister. le nekoliko enolična zbog ponavliania enakih, iz selske glasbe posnetih melodičnih in ritmičnih floskul ki se nikier ne morejo razviti v večie. organične forme. Karakteristični pastirski motivi izborno rišeio temerni rriljč pastirskih iger ter s podnoro scene gotovo napravliain globlij doiem. kot ga moreio zapustiti v koncertni dvorani, kier ie med posameznimi deli le premalo kontrasta. Končna himna svobode se dviga visoko iznad dotleišnie povprečnosti ter i. velikim zanosom in ogromnim zvokom orkestra in zbora triumfalno zakliučuie delo. ki bi ga morda sicer kazalo v sredini nekoliko skrai-šati. Pri Baranoviču ie T)cl bariton-solo operni pevec Pavel Grba z lc>oim občutiem in vzorno izgovaniavo. Skladateli Gotovac. k! ie bil pri koncertu navzoč, ie bil deležen viharnega aplavza. Dirigent, ki nosi naiveč-ie zasluge za uspeli koncert, ie bil do pravici mnogokrat pozvan na oder ter ie z zborom in orkestrom žel kar naiveč iskrenega odobravanja, ki ie velialo ne le ocrom-nemu delu in trudu, temveč predvsem vzorno uspelemu izvaianiu in izvaianim delom adekvatni interpretaciii Bil ie to srotovo eden redkih velikih koncertov v Liublia.nl. ki zasluži, da ga mmzikalna kronika beleži kot pomemben dogodek L. M. Š. Rešitev križanke »Lastavica« Vodoravno: 3. ko: 5 sa: 6. sen: 7. fi: 88. Oto: 9. it: 10 Dana: 11. Ilino: 13. slika: 14. rudokop: 18 Danilo: 1". snop: 21. Iri-da: 22. ironija: 25 ai: 26. rana. Navpično: L sto: 3. Kanon: 4. pritok; 5. Seta: 6. sod: 7. Filipeion: 11. ilo: 12. na: 13. skovir: 14. rapil: 15 un; 16. dika; 18. Dora: 20. ni: 23. ra: 24. na. eniatx rdgovc umlhvvy bfskpz 2)6F,um Marija Grošljeva: Pri palčkih Deželo vso pokrije tvoja dlan, deset minut je ondi noč in dan, in palček ljubi svojo očetnjavo, poseben red ima in svoje pravo: naprstnik zbral si palček je za hiško, za slona ceni in spoštuje miško. Pritlično drevje tenko je ko las, pet hišk - naprstnikov je cela vas. Svilena nitka je debela vrv in som orjaški nežna je postrv. Donebne gore poljske so krtine, peščena zrna — gruče in skaline. Požrešni jastreb je brenčeča muha, drobtinica je palčku hlebec kruha-Je morje nedogledno žabja mlaka, mogočna vojska — palčka dva, vojaka. Šivanka ni, da vdevala bi nitko, ž njo palček se poda v krvavo bitko. Po travicah se milostiva huška, če tehta le en gram, je debeluška. Na travnih bilkah rosa je poplava, gorje, gorje, če vtone vsa država. Naprstnik zbral si palček je za hiško, pri igri brca mesto žoge — šiško. Rose Fy!eman: Vila, ki je padla v pisemski nabiralnik Nekoč je živela pritlikava vila, ki je pomotoma zašla v pisemski nabiralnik. Ker je bila precej radovedna, je poskušala pogledati v nabiralnik, kar je nekdo potisnil skozi odprtino veliko pismo, ki je pahnilo vilo v notrino. Iz pisemskega nabiralnika se ni lahko rešiti, a vrh tega si je pri padcu raztrgala krilce. Pisma niso bila nič kaj vljudna napram njej. »Nič nimaš opraviti tukaj,« je dejalo debelo modro pismo z rdečim pečatom. »To ni dovoljeno. Uradniki so zelo strogi.« »Prav žal mi je, gospod,« je odvrnila vila, »a ne morem pomagati«. »Ne vem, kaj poreče poštar, ko te bo zagledal,« je dostavilo močno dišeče pismo v bledem, nageljčkastordečem ovitku. »Pridi in sedi poleg mene. gospodična,« jo je povabil debeluhast časnik. »Pazil bom nate, da te ne poškodujejo.« Vila je šla in sedla poleg njega in časnik jo je ščitil pred pismi, ki so frčala v nabiralnik. Časnik ie kmalu sprevidel, kak ljubek stvorček je vila in je na vse pre-tege izmišljal pripomočke, da bi jo spravil iz nabiralnika. »Kaj je s tvojim poškodovanim krilcem?« je vprašal. »Ali se bo dalo popraviti?« »Lahko si ga dam popraviti doma,« je odgovorila vila. »Pajek zna krasno krpati. Ampak razparek je velik in tež-ko.^da bi mogla leteti s takim krilom.« Časnik se je globoko zamislil. »Ena izmed mojih znamk je dokaj slabo prilepljena,« je dejal. »Ali bi bila ta za to?« »O seveda,« je rekla vila. »Ali jo pa lahko pogrešiš?« »Kot nalašč, prilepili so mi pol dinarsko znamko preveč,« je odvrnil časnik. »Ali jo moreš odlepiti?« To je rekel zgolj iz vljudnosti. Vedel je, da so njegove znamke v redu in vsakemu pismu je mrzko, če ni pravilno opremljeno z znamkami. To povzroča ljudem, ki sprejmejo pismo, veliko nejevoljo. Ali časnik je imel rad majceno vilo in ji je hotel pomagati. Vila je z njegovo pomočjo in nasvetom odlepila znamko in jo prilepila čez zev na svojem krilu. Bila mu je zelo hvaležna. Krilo je bilo sicer sedaj precej nenavadno, ali lahko je odletela, čim je poštar odprl nabiralnik. »Smešno,« je dejal poštar ženi tisti večer. »Za trdno mislim, da je bil metulj danes v mojem nabiralniku.« »Dobro, jaz pa ne! Kaj se vse ne pripeti!« je odvrnila žena. Ampak, če prejmete kako pismo, ki ni pravilno označeno, nikar se hudo-vati! Moglo bi biti baš tisto, ki je dalo svojo znamko vili. J. Trojan: Palčkovo potovanje Zarana odrine v širni svet palček od drznih nad prevzet. Previdno stopica prek mahu. »O kolikšen zvonček raste tu!« Pod strešico gobe se pomudi. Pred pajkom splašen najprej zbeži. Ob kamenu smukne, trepečoč: martinček se sonči tu zehajoč. Rdeče jagode dvanajsti del je za prigrizek h kosilu vzel. Cašo mu rose ponudi mah, z njo žejo prežene si bled in plah. Ko sonce zatone, se zmrači, v vresju visokem pot zgreši. Ne pota, ne kota ne pozna — kar zlato-zeleno pred njim zamiglja. »Kresnica je — »Kresnica, glej tu je človek pot zgrešil, posveti mu!« Kresnica prijazno pred njim leti, mu pravo pot kaže prav h kočici. Sred grčastih jelkovih korenin zre palčkova kočica iz duplin. »Hvala ti!« reče in že je doma. Prav majhen je kajpak bil palček ta. Lisjak - pastir (Finska pravljica.) Nekoč je živela kmetica, ki je potrebovala pastirja; šla je z doma. da ga poišče. Hodi, hodi, pa sreča medveda. »Kam pa, kam?« pobara medved. »Ej, pastirja si iščem,« odvrne žena. »Mene vzemi v službo!« »Zakaj ne, če le znaš čredo prijazno vabiiti.« »Uuuh, uuuuh!« zapoje volk. »Ne, ti nisi za to, reče kmetica in gre naprej. Hodi. hodi, pa sreča lisjaka. »Kam pa, kam?« pobara lisjak. »Ej, pastirja si iščem,« odvrne žena. »Pa mene vzemi v službo!« »Zakaj ne, če le znaš čredo prijazno vabiti.« »Dil-dal-holom,« zapoje lisjak s tenkim. vabečim glasom. »Da, ti si zame,« pravi kmetica in ga vzame v službo. Tako je postal lisjak pastir njene črede. Ko je prvič gnal na pašo, ji je požrl vse koze in kozličke, drugega dne ji je podavil ovce in ko-štrune, a tretjega pomoril krave in vo-liče. Ko se je na večer vrnil, ga je kmetica vprašala, kje je pustil čredo. »Kože v hosti. a kosti v potoku,« se je odrezal lisjak. Kmetica je baš medla maslo, a mislila je, da mora takoj pogledati. In ko je odšla, je zlezel lisjak v pinjo in polizal vso smetano. Ko se je kmetica vrnila, jo je to tako ujezilo, da je zgrabila pinjo z ostankom smetane in jo vrgla za lisjakom. A zadela je le rep, po katerem se je razlil ostanek smetane. Od tistih dob ie konec lisjakovega repa bel. »Huuui,« zapoje medved. »Ne, ti nisi za to.« reče žena in gre dalje. Hodi. hodi. pa sreča volka. »Kam pa, kam?« pobara volk. »Ej, pastirja si iščem,« odvrne žena. »Mene. vzemi v službo!« »Zakaj ne, če le znaš prijazno vabiti čredo.« B. Vaschide: Romunska legenda Med zadnjimi, ki so še ostali živi Šteianu Velikemu, je bil hrabri kape-tan Dan. Le-ta je bil že star in si je želel mirnega življenja. Zato je odšel v hribe, kjer si je zgradil dom. Edino tega si je še želel, da bi pomagal dragi domovini, če bi bila v nevarnosti. Prekmalu je prišel zaželjeni dan. Nekoč je prijezdil k njemu vojni tovariš Ursan. Naznanil mu je žalostno vest, da so prišli Tatari, ki plenijo, požigajo in more po deželi huje od samega vraga. Zopet hitita dva junaka domovini na pomoč. Glej — v daljavi že vidita krvavo bitko. Divja drhal je udarila na mirno moldavsko vasico. Kmetje se branijo na žive in mrtve, saj vedo, da se bore zase. Tedaj planeta junaka na sovraga in Ursan s svojim kijem. Dan pa z mečem, razbijata plenilcem glave. Nenadoma prodre smrtonosna stre-lica Ursanovo srce. Dan obleži ranjen na bojišču. Po dolgem boju so končno zmagali seljaki, toda Giraj-kan je odpeljal ranjenega Dana. Cez nekaj dni ga pokliče predse. »2e dolgo poznam tvojo slavo. Poglej, krvnik je že pripravljen! Darujem ti življenje in bogastva, če prestopiš v našo vero.« Dan mu odgovori: »Kakor trdno stoje Karpati, tako tudi mene ne boš uklonil! Kaj bi z bogastvi, ki mi jih ponujaš? Ako pa že hočeš, dovoli mi, da poslednjikrat poljubim domačo zemljo!« Kan mu dovoli, še lastnega konja mu posodi. Stari Dan, dospevši v svojo domovino, poljubi domačo zemljo, nato se, zvest dani besedi, vrne v tatarski ostrog. Toda še preden pride do kana. se zruši na tla in umre. Giraj-kan vzklikne ves ganjen: »Srečen oni, čigar življenje in smrt sta tako lepa kakor življenje in smrt tega junaka!« Mlad je oni, kdor to hoče biti. V udobni sobi v prijetnem razgovoru se starčki spominjajo svoje mladosti. Pijača, ki jih je spremljala vse življenje jim je tudi tu dobro došla družba. To je skodelica čiste, nepotvorjene zrnate kave. Julio Meinl, nvoz kave osnovano 1862. Ksenija Prunkova: Otroška predstava Cez pet minut se predstava prične. A pred okencem blagajne se gnete še cel otroški vrtec — mali ljudje, ki imajo važno, imenitno opravilo: kupujejo listek za »Krojačka junačka«. O, to ni kar tako. Za to je bilo treba prosjačenja in moledovanja pri mami, tetki ali stričku. Siromak, komur mama ni mogla dati. kdor nima tet ne stricev! Ostalo mu je le eno upanje: ioarovček. Hudo je bilo pri srcu, škoda lončenega prašička, gladek je bil in svetel, smešen in prijazen. In šele zadnji Miklavž ga je bil prinesel. Saj pravim. hudo je bilo. A ko je sosedov Slavko povedal, da je poleg »Krojačka junačka« videti še dva strašna razbojnika in »hecnega« kralja s pravo zlato krono, se je odločilo in lončeni prašiček se je razletel na kosce. Nato še težki trenutki — sešteti vse desetice in petdesetice — ali bo dovolj za vstopnico? Ta denar, ki so ga dali mame, tete, strici in šparovčki, tišče otroci v svojih potnih ročicah. Obrazi so razburjeni in rdeči kakor mak, telesca se prerivajo, vroče je, vmes pa stoji še policaj; res čudno — med pobiči, de-kliči in mamicami policaj, ko bi človek pričakoval kvečjemu sv. Miklavža . Zvonec že prvič kliče, vabi, straši: le še minuto do začetka. Še hujša gneča. A v svetlem blagajniškem okencu se mahoma prikaže beseda, neprijazna in trda: RAZPRODANO! — in okence se rezko, neusmiljeno zapre. Trumica razočaranih, potrtih otrok stopica proti domu. A v temno okence blagajne strmi pobič (eden tistih, ki so razbili šparov-ček). V pesti krčevito tišči pet vlažnih vročih dinarčkov. Oči so svetle, kakor z maslom namazane, lica rdeča in vroča; ko bi človek oslinil prst in se dotaknil lička, bi gotovo zacvrčalo. Poltema je v veži, zamolkla, daljna muzika in govorjenje: tam notri so že začeli, a deček še vedno stoji in strmi v okence. Ej, krojaček-junaček, ta pobič te je danes posekal v junaštvu. Zakaj lažje je ugnati velikana, ujeti razbojnika, premagati orla, nego za-treti solze v mračni, prazni veži. V dvorani pa je svetlo, toplota, šuš-ljanje. brbljanje in pričakovanje. Otroci so srečni: Mamice tudi. Vsaki mamici se zdi, da gse druge mame z občudovanjem gledajo njeno zdravo, rdečelično hčerko, krepkega sina, nove, zlikane, praznične oblekce. Kakor v pravljici je. Lože so lasta-vičja gnezda, v njih cvrči in plahuta. Parter njiva polna rož, a rože so otroške glavice. In vsi so si kakor znanci, pogovarjajo se, vsevprek, si mežikajo, kimajo, se vabijo s prstki v obiske, si delijo sladkosti, pokušajo vsevprek, šume s papirnatimi zavoji in hrustajo. Da, vsi so si kakor znanci. Tudi mame. Vsaka pripoveduje o svojem, o njegovi navihanosti. razumnosti, boleznih, praskah in šolskih uspehih. Poleg mene sedi tetka. na vsakem kolenu paglavček, štiri in pet let. Tetka je še mlada, naibrže hodi še v gimnazijo. Prepričana je, da vsi vedo, da je tetka. To se ji zdi imenitno, zraven pa se veseli na predstavo prav tako, kakor pobiča v njenem naročju. Na njenem levem kolenu, tik mene sedi štiriletni; kuštrava glavica, nosek zafrknjen. usteca odprta, ušesca kakor dve majhni rožnati perotnici. Tih je in miren, gleda in opazuje. Ognjega-sec na stojišču in lestenec pod stropom sta mu najbolj po godu. Oba se leske-četa. Pogled mu roma od enega do drugega, Eetletneg* g* zanima U »kdaj pojde gor« in »kdaj bo tema«. Slednjič »gre gor«. Na mah je bolj tiho kakor v šoli pri najstrožjem učitelju. Sto in sto otroških oči strmi na oder. Vse je lepo tam gori, čarobno in novo. Živa pravljica. A živa pravljica tudi v dvorani. Nikjer kritika; saj ni premijera. In tako ni nikogar, ki bi se dolgočasno držal, hladno in pomilovalno nasmihal, po-kašljeval in godrnjal: »Kraljeva krona ni zlata, pločevinasta je, in še njegova ni, izposodil si jo je od pikovega kralja »Treh oranž«. Konec. Sto in sto otroških ročic ploska. Poseben zvok je to. Ne tak kakor ploskanje odraslih. Kakor da se je splašila jata vrabičev. In ko človek misli, da so že vsi odfrleli, zloti še tukaj eden, eden-tam, iz dobre volje in pre-šernosti .V dvorani pa diši tako, kakor v šoli: po otrocih. Iz gledališča se usuje na vse strani v temo. Čeblja in pripoveduje se. se smeje in vprašuje. V stotera otroška srca so se vselili krojaček-junaček, kraljičina, kralj, norček in baron, celo razbojnika in velikan. Saj je otroško srce za vse dovolj široko. Marija Grošljeva: Uganke, zvite zanke Dve tiči 1. Jaz pa vem za čudno tico, ne spodi od nas je mraz, nima kljunčka, ne peroti, pa je pridnosti dokaz. (P3J - 'BOIJ-Sd] 2. V vročem gnezdu se zvali, pesmi sladkih ne žgoli, saj je sama sladka. Glejta, Ljubče, Vladka, nič ne skače, ne frči, kar na mizici čepi, našopirjena od slasti; skoro, skoro vama bo gugala se bradka. (eoij-od) Besedna igra. 1. Prečitaj prav jo in narobe, beseda se ne spremeni in slišiš ga, če konj krdelo po cesti lahniii nog hiti. A če besedo razdeliš, besedi novi dve dobiš. Beseda druga — dva pomena, naporna je, bolezni znak, ali te vodi vsepovsodi, kamor nameriš svoj korak. jod oj 'jodoj V mestu dosti običajno moško krstno je ime. če razstaviš ga na zloge, dve besedi ti pove. Druga — poljska je cvetica, ki neguje jo kmetica, umna, dobra gospodinja, da se ji napolni skrinja. Vso besedo preokreni — zdaj k zaključku ti želim, da nikoli ne nasedel, nikdar ne bi šel-- iuji BU 'uemy 3. Pet črk ima in zloga dva, okreni črkam red, spremene ni, imaš kot prej besedo isto spet. V davnini bil nekoč — za greh je strašna kazen in skoro bi zgodilo se, da bil bi svet ves prazen. Le drugi zlog — grozotni glas rohni čez hrib in plan, njegovo žrelo je pekel, in nosi tisoč ran. doj 'dojod M. Gr. Križanka „TuIpa" Vodoravno: 1. Bog zore; 2. zemljepisnJ pojem; 4. okrajšava; 7. židovski pisatelj: 9. predlog: 10. podzemeljski hodnik; 11. Pariški dnevnik; 13. nit; 14. števnik: 15. moško ime: 17. veznik: 18. igralna karta; 19. medmed; 21. veznik: 24. pritrdilnica; 25. ime iz grške mitologije: 27. mesto v sev. Italiji: 30. ptič: 33. obžalovanje; 35. del suhe zemlje: 37. bog vojne; 3'». egiptovski bik: 41. začetek molitve. Navpično: 1. mesto v Mali Aziji; 2. poklic; 4. ptič: 5. mati Apolona in Artemide; 6. kazalni zaimek: polotok v Sredozemskem morju; 9. žensko ime; 1-. velika skala: 12. izraz za prerivanje; 13. zemljepisn« pojem; 16. del voza: 20. ikavski predlog; 22. ribja zalega; 23. žival: 26. afgansko pleme: 29. kratica: 31. del glave: 32. egiptovska boginia; 34. reka v Jugoslaviji; 36. okrogla oblika; 38. vrsta barve; 40. svojilni jaiffielb »JUTRO« št. 104 19 Kri je nosilka življenja ker obavlja izmenjavo snovi v človeškem telesu. To pa je mogoče tamo čisti in zdravi krvi. Zaradi tega očistimo svojo kri 3 prirodnim ..Planlnka" zdravilnim čafeni pripravljenim večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. »Planinka« zdravilni čaj čisti, osvežuje in obnavlja kri in ves organizem. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ..P I. A X I X K A" zdravilni čaj. ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg. Depot za Avstrijo: HeiHgen Gelst Apotfceke, Wien I., Operngasse 16. Družabnika j Nova hiša e kapitalom iščem v svrho enodružinska, v okolici po povečanja dobro vpeljane 1 ceni naprodaj. Takoj po mizarske obrti. Naslov v, trebilo 50.000 Din. Naslov osladnem oddelku »Jutra«, v oglasnem oddelku Jut 12120 12189 Travnik oddaljen 2 uri od Ljubljane , ,. ... prodam. Ponudbe na oglas leh p osojna Din 22.000 za odde,„k ,Jutra< pod |ifr0 S mesecev ped izvrstnimi >TravDikl. 12145 pogoji a:i soudeležbo. Pisma na oglasni oddelek Jutra pod ^Ekonomija«. 12053 Dvoriščni lokal Stanovanje . 2 sob in pritiklin, r sre-oddam za delavnico ali dini m=sta j 5 g „ starejša skladišče. Naslov v oglas, gospa brez družine — za oddelku »Jutra«. 11603 avgust, event. takoj Plača eno leto naprej. — Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista«. 11053 Lokal v Crikvenici najpripiavnejši za kavarno-slaščičarno (tudi za restavracijo), nova hiša v centru . , na obali, pritikline, vodo- HlSnl p0sesttll&i! vod, elektrika, mali sa'on Stanovanja, ki jih oddajate v I. nadstr., takoj oddam, bodisi za maj ali poznejši Naslov v oglasnem oddelku termin, prijavite za oddajo Jutra«. 111541 tvrdki »Posest«. Miklošiče va cesta 4. — Prijava ln v. . . posredovanje za oddajalca Klet popolnoma brezplačno uha In svetla, velika 5 X I 78 17 m, pripravna za delav nico ali skladišča, oddam > takoj v najem. Vo^al Le- StanOvanje podvorske in Medvedove ul. treh sob in vseh pritiklin — Sp. Šiška. Naslov pove išče trgovec za avgu«. oglasni oddelek »Jutra«^ Ponudbe na oglas, oddelek 11724 »jutra« pod »Avgust«. 11G98 Delavnico in pisarno v novi hiši oddam za september. Ponudbe na oglas Rentabilna ekonomija Z 80.000 Din pristopim kot družabnik z ©»chnim sodelovanjem. Cenjene dopise na oglasni od- Realitetna pisarna Ljubljana, Kongresni trg 4 prodaja razna posestva, tr-gov.-ke hiše. gostilne, žage. zemljišča, vile v Ljubljani, Bledu, Mariboru in na de- delek Jutra pod »Eksistenca | želi. — Sprejem za oddajo zajamčena 193"!)«. 11932, stanovanj za hišne posest i nike brezplačno. 12181 Družabnika ,T . . , oziroma družabnih s 00.000 Lepo stavb, parcelo Din. iščem za dobro vpe'ja-12000 m2, na Brinju ob Du-110 podjetje. Sodelovanje je j najski cesti, vis a vis hiše pogoj. Ponudbe na oglasni Pokojninskega zavoda pro-oddejek »Jutra« pod "šifro 1 da Ivan Dobnikar, Stožice »Kapital 50.000«. 12080 št. 101. 12117 Kdo posodi dobro situirani gdč., ki je momentano v hudih škripcih. 2VKT0 Din. Ponudbe pod »Kešitelj v stiski« na ogl. oddelek" Jutra. 11958 Stavbne parcele v mestnem logu, pripravne tudi za velika podjetja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11815 Prodam več lepih stavbnih parcel v Dravljah. — M. Svajgar, Dravlje 74 pri Ljubljani 7. 12150 Stavbno parcelo 502°*- 11595 I Deset let najemnice prosto Stanovanje Gostilno obstoječe iz. 3 sob, predso iščem V najem, event. vza- be, kuhinje, jedilne shram mem tudi na račun takoj be. z uporabo pralnice in ali pozneje. Imam osebno kopalnice, 20 m2 kleti ter pravico ter sem kavcije nekoliko vrta dam tistemu zmožen. Ponudbe na ogla.«, ki prispeva 50.000 Din. Vo-oddelek »Jutra« pod šifro dovod iq elektrika v hiši. »Gostilna takoj ali pozne- Starejšima zakoncema dam je 25«. 11S60 'udi dosmrtno Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Okolica Ljubljane«. Kovačnico I 12135 želi mlad kovaški mojster najem. Ponudbe pod i Clannvonio »trezen mojster« na. oglasni Stanovanje oddelek lista. 11756 [lepo in solnčno, 2—4 sob, z balkonom, kuhinjo in pri-. tiklinami oddaai snažni in prazna prostora mirni .stranki. Pojasnila iz pripravna za skladišče od- prijaznosti v Cerkveni ul. dam takoj na prometni to- pt. 25, Trnovo 12111 Veliko prazno sobo s |>osebuim vhodom oddam v Gubčsvi ulici 17, blizu gorenjskega kolodvora. 12102 čki. Noč Josip, Sp. Huii-nja. 41. 117611 Trgovino n f Tanim blagom ki »b-t-ija že 8 let, oddam i.a prometni cesti v Mariboru Stanovanje 2 sobic, ali velike sobe, kuhinje in pritiklin, v mestu išče za čimpreje boljša vdova drž. uradnika, brez otrok Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod radi preselitve v la=tno hi- .>dut,ra' P°" šo. Resna vprašanja na znacko ID Glavno pošto v Mariboru pod »Dobra bodočnost 201 tisoč«. 11921 Malo posestvo ali večje gospodarske pro store s stanovanjem želim za manjše industrijsko podjetje v najem za daljšo dobo v bližini kolodvora med postajama Laško in Slov. Bistrica. Ponudbe z natančnim opisom, če. je voda za dve sobi e kuhinjo,, želi P! e!." trif-nn -iln „ 1.11^.1 I trncr\-i Voalnt. nn^rn.ln. 10993 Stanovanje sobe, kuhinje in kabineta išče mlad zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Soliden parček«. .,-12131 Stanovanje sredini mesta, eno ali Lepo sobo v mestu oddam solidni go spodični. Naslov v ogla? oddelku »Jutra«. 12103 Sobo s kuhinjo in pritiklinumi oddam 15. junija za Bežigradom tistemu, . ki plača za eno leto naprej '6000 Din. Poizve se v oglasnem oVJd Jutra. 1199U- V lepo sobo sprejmem e 15. majem na stanovanje in hrano solidno boljšo gospodične. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12049 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takej. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra. 121U0 ospa električno "silo v bližini in z navedlo najemnine na | valniei Mrak. podr. Jutra, Maribor, pod pameten« 11920 Naslov v posredo-■" " 12089 Realitetna pisarna Arzenšek, Celje Kralja Petra cesta 22 ima naprodaj raznovrstna posestva kaker hiše, vile. go-tilne, trgovine, kmečka posestva itd. V najem odda lepe lokale v mestu in kmečko posestvo (12 oralov) v lepem kraju pod ugodnimi pogoji. 12059 Enonadstropno hišo prodam v Ljubljani VII. 6 stanovanj, katerih vsako obsega po 2 lepi sobi. kuhinjo. svoj vodovod, stranišče in snažilni balkon. — Cela hiša je visoko podkle-tena, dvorišče in lep vrt. Hiša je v najboljšem stanju. 1'godni plačilni pogoji. Cena 220.000 Din. — Ponudbe na posredovalno ni-sarno Hinko Privšek. Dunajska cesta 7. 12179 Sanatorium za gg sestre u-miljenke ali gg upokojene duhovnike si uredite za mal znesek, če kupite lepo enonadstropno hišo s 15 par-ketiranimi lobami, krasnim parkom eb vodi. hlevom in če treba s travnikom in njivami, v majhnem trgu na Gorenjskem. — Krasna točka za letoviščarje! — Pojasnilo o tem dobite pri L. Rebolju v Kranju. 11325 Stanovanje Dve gostilni 2—3 sob, V bližini obrtne oddam na račun Eno za ?0,e *eIi tričlanska družina pni leta. drugo za trajno takej-ali pozneje. Plača llinko Privšek, Ljubljana tu,h nekai m^ecev naprej. Dunajska cesta 7 i°tsn Ponudbe na oglasni oddelek 1 jod šifro »Točen Oglas. Kr. Direkcija. Suma u Zagrebu dana 27,-juna 19 9.1 javnom ofertalnom licita cijom izdaje u desetgodišnji I zakup piavo kopanja ruda-če barita u šumi Petrova Gora, 20 klm. daleko od | | Jutra plačnik o5«. 11962 Stanovanje petlokalno,' uporabno za obrt oddam takoj na pro metnem vogalu gorenjskega letoviškega mesta mirni boljši stranki. Vpra.šanja željezničke'stanicT Topusko I f1,0.'1 *n.izka najemnina — Svi pobliži uslovi mosu se T;u, Ljubljane« na oglasni saznati kod potpisate Di- I oddelek Jutra. 12093 rekcije. — Iz kancelarije Kr. Direkcije Suma u Za-1 0. rebu. Broj: 5.509 — 1029. »tanOVanje 12091 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam 1. junija Naslov oglasnem oddelku Jutra 12092 Gostilno dobro idočo, oddam e 15. majem na prometnem kraju i ^. , na račun. pozneje tudi v olanOVanje najem. Josipina Noč, Sp. 1 ali 2 sob ter kuhinje želi Hudirija 41 pri Celju. 120601 mirna stranka 2 oseb v St. Peterskem okraju za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek Lepe prostore IJutra p0'1 >Mima-avgust«. za trgovski lokal dam v' 12084 najem na zelo prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1206315 / Abonente po 10. 15 in 20 Din dnevno Klimatično višinsko^ - restavracija Sofa" Petra cesta letovišče Ramsau pri Schladmingu, Štajersko, Penzija »Alm-friedeu«, 11U0 m, kra.-no, v igličastem gozdu ležeče, elektr. luč. kopelji, dunaj- štev. 5. 18183 Kdo sprejme starejšega vpoko- ......._ _______ jenca stalno? 6000 zasigu- ska"" kuhinja.""maščobne in I ran0 (sobo). Domačo hrano ležalne kure. 102721 dogovoru, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifrp Stalnost«. 11643 »Penzija Sedmach« Pirano pri Portorose Abonente krasno ob morju ležeča, I sprejme na doliro domačo elektr. luč, dunajska ku- hrano hotel »Bellevue« v hinja, nizke cene. 120401 Ljubljaui. 12106 Za stanovalko i-prejmem gospodično. Cena 150 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12083 Opremljeno sobo in kuhinjo oddam takoj. Po dogovoru lahko tudi prazno Oddam zakonskemu paru brez otrok. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 12082- Sobo želi uradnik najrajše v novi hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod silro: »cista 44«. 12074 V priprosto sobo sprejmem gospoda za 150 Din. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 12042 Gospoda sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 11956 Preprosto sobo s hrano želim. Greni tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »magistratni uradnik« n aoglas. oddelek »Jutra«. 11950 Inteligenten obrtnik vdovec z odraslo hčerko, v lepem kraju Štajerske, želi znanja z go-podično ali vdovo, ki poseduje nekaj premoženja, v svrho razširjenja vpeljane obrti. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« v Celju " pod »Idealna ljubezen«. ,11913 Simpatična dama vdova, stara 45 let, želi Znanja, njej primernega, iz-bbraženega gospoda. Ne-anonimr.e ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Skupno življenje«. 11686 Gospodična izobražena. 27 let stara, želi resnega znanja z mornariškim častnikom ali državnim uradnikom od 30 let naprej, kateri ne gleda na premoženje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča 27«. 12158 Devojka lep«, dražestna in inteligentna. želi znanja z zna-čajnim gospodom, ki bi ji financijelno pomagal. Dopi-se pod »Majska roža« na oglasni oddelek »Jutra«.. 12140 Znanja želim z inteligentnim gospodom, starim do 60 let. Stara sem 32 let. posedujem nekaj premoženja in sem strogo vzgojena. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »Prodajalka«. 11917 Gospodična do 22 let stara, z 1,000 000 Din dote, polovica v gotovini, dobi fest fanta s sigurnim podjetjem. Neano-nimnj dopisi na cgla-ni oddelek Jutra pod »Diskrecija strogo zajamčena«. 11910 Jugosloven 28'eten čvrst fant, želi poročiti pametno dekle, ki bi imela veselje preseliti se v Nemčijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11885 Trgovsko In gospodarsko izobražen z manjšim kapitalom, 32 let star, se želim poročiti t gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Štajerske«. 11836 Mlad vdovec čedne zunanjo ti z enim otrokom. hišni posestnik, diž. poduradnik in puleg dober obrtnik v Ljubljani, s "preko 350.000 Din premoženja, želi znanja v svrho '.žeiiitve s gospodično v starosti do 30 let, čedne zunanjosti, srednje postave, sim patično in zdravo, dobro gospodinjo, ki bi bila do bra mati otroku in ima pri merno premoženje. Samo resse ponudbe s sliko iu pravim naslovom Dopise na oglasni- oddelek Jutra pod šifro »lah'ko starši posredujejo«. 11630 Posestnik Ljubljani, star 30 let. želi znanja z gospodično od 18—30 let, s 40—50.00(1 Din gotovine, v svrho takojšnje ženitve. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod Kmečko dekle«. 11993 Obrtnik premožen, 25 let star, želi znanja z gospodično primerne starosti, v svrho ev ženitve. — Prednost imajo premožne. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Knialo«. 11925 Gostilničar in posestnik vdovec, star 44 let, išče v svrho ženitve vdovo v starosti 35—45 let, z nekaj premoženja. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra kuharica« 11981 Čistokrvnega psa volčji pa-me, do 3 mesece starega kupim. Piane Jeri na v Lazah, Dol jkjJ Ljub Ijano. 11806 Morskih prešičkov dolgodlakih, angor^ke pas me kupim nekoliko komadov. Cenj. pismene ponudbe na Buttlar, Pišece pri Brežicah ob Savi. 11736 Malih kokoši (Zwergliennen) kupim nekaj komadov. Pismene ponudbena Buttlar. Pišece pri Bre žicah ob Savi. 11737 Papiga ki zna govoriti. « stojalom za 500 Din naprodaj v Pri-sojni ulici 1/II1, vrata 22 12079 Krasno papigo ter »Wellensitt:che« proda Vinko Vidmar, pekarna Zeleni jami 197. 12138 Mlade psičke in 1 leto staro psico volčje pasme, dresirano za čuvaja in cpremljevilko poceni proda Vinko Vidmar, pe karna v Zoleni jami 197 12139 Doberman čistokrven, mlad, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Doberman št. 74«. 12078 Dva konja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12175 2 psička 7 tednov stara, volčje pasme in psico dobro čuvajko prodam na Trnovskem pri-stanu 22. 12110 Rujavo psico leti .-taro debermanko. iz-borno čuvajko prodam. Inkret. Ljubljana, Klirunova ulica 10, Trnovo 15. 12061 Pes doberman naprodaj Naslov v osla«1 nem oddelku Jutra. 11946 Vodno turbino za žago venecijanko na 3 liste, na visok pritisk ali sesalno turbino 6—10 konj skih sil, v dobrem stanju kupim Dobava čimprej. — Cenjeno ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Turbina«. 11605 Starejša gospodična osamljena, želi znanja z dobrosrčnim boljšim gos polom.. z drž. službo — pred-nost imajo železničarji — tudi vdovci niso izključeni, v svrlio ustvaritve mirnega doma Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra, po I »Državna služba«. 11936 Gospod v stalni službi, z mesečno plačo 2300 Din. star 28 let, se želi seznaniti z boljšo deklico, v svrho ženitve. Le resne ponudbe na oglas, 'oddelek »Jutra« pod šifro Življenje 28«. 11S94 Zaseb. uradnik tar 30 let. lepega značaja n plemenitega srca. v življenju nesrečen, želi poročiti premožnejšo gospodično z dežele, ki je dobra go-podinja in bi mu pomogla do skromne sreče Le resne ponudbe pod »nvalež nost« na oglasni oddelek Jutra. 12066 Motor na vrtilni tok. 380 X 220 X 50. 4 do 6 PS. 1 nihalko (Pen-delsftge), Stutzžago za pri-žagovanje hlodov, rabljeno, toda v dobrem porabljivem stanju takoj kupim Mi-klavžina, lesna industrija, Braslovče. 11915 Pozor zdelovalci prešitih odej! Prodam .-Jkoraj nov stroj za cufanje vate in volne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. - 12147 Krajevne razglednice I r>o najnovejših fotografijah, izdelane v -zornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zalitevai-te vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«. 63so Pietilni stroj S.60; radi opu.-titve obrti poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 12075 V Rožni ulici 19 izdelujem in popravljam odeje z vato, puhom in volno. 12169 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj precizneje Frane W81fing. urar, Gosposvet«k» c 12 12159 Damska krojačica Anica Miklavc, Celje, Prešernova ulica štev. 5-11. se priporoča cenj damam v mestu in na deželi 7a ohi len obis'k. Izvršujem damske obleke in plašče ter vse v to stroko spadajoča dela po novejših krojih in nizkih cenah. 12058 Karkoli želite kupiti ali prodati oglasite na poštni preda! 216 Ljubljana. 12043 Kdor ve zs bivališče Viktorja Mi-helčiča iz Novega me«ta. naj, prosim, javi njegov na slov na oglasni oddelek Jutra pod »J. B.«. 11897 KLAVIRJI pianjni: »Oiendorfer. llolzl, Fflr -ter. StlDgl SteiU«"a| etc n> najmanjše obroke *dino » velikanski talog) Alfonza Breznika Oi* učit Glasb Matice. Ljubljana. Mestni trg ti. J Uglašcvanje (»opravila o»> cenejša Izposojevalnica ŽIMNICE untrace), post*ljn» drete, ielezn« oosteljt (zložljive), jtoman«. divane in ta*»-tnl-«k» iz.lelk* nud> najceneje Rudolf Radovan tapetnik Citajte vedno naše ogh^e! LAVIJ A"MLIN VUKOVAR (SRi|EM) i iJESglEi Samo v gostilni na Mestnem trgu »Pod Skalco« se toči čez ulico pristno rdeče vino po 10 Din ter mnogo drugih prvo vrstnih vin. Sprejemajo se abonenti na izborno celo dnevno hrano po 12 Din 11332 Dobro poznana gostilna Kramar toči od danes naprej dobra dalmatinska bela in črna vina ter Opolo. Topla in mrzla jedila. Se pri;*>roča gostilničar. Dolenjska c 5 12125 Gasil, društvo Barje vabi na vrtno veselico dne 12. maja t. 1. pri Vrbineu. 12109 Več kot 21 let se uporabljajo Larucin kap sule z najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), be jem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnah škaUjira po 25 Din — Po pošt' pošilja lekarna Blum. Subotica 13 115 Foto Staut majem znižane cene 11811 Polnojarmenik 65 cm z garancijo kupim; prodam večlistno venecijanko. Ponudbe: »garantirano brezhibno« na oglasni oddelek Jutra. 12*194 Lokomobilo 15 k. s., s prednjim kuriščem na lesne odpadke, v dobrem stanju pnidam. Na -lov pove ogla-ni oddelek »Jutra« 12119 Univerz, skobelnik (Hobelmaschiiie) če mogoče s priključenim vrta ni ni strojem kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12088 Skobelni stroj malo rabljen, skoraj nov. tridelni in krožna žaga do 700 mm premera, oba stroja za pogon z jermenom, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri« 12161 Razpis Krajevni šok-ki odbor v Narap'iah. srez Ptuj razpi suje oddajo vseh del za nadzidavo prvega nadstrop ja pri šoli v Narapljah Tozadevna javna zmaii.iševalna dražba se vrš' dne 20 maja 1929 ob 2 uri popoldne — Načrti, proračun in i ogoji so na vjKJgVd vsak dan v šoli. — Krajevni šolski od bor Naraplje, dne 29. aiTila 1029. 11790 Gojitelji kanarčkov! gojitelju vsakem:: n e o b h o d n potrebna jc 1 sloven ska knji ga o bo j iezni. o prehrani in o vzgoji kanav-čka, ki jo razpošilja Viijein Zupan, Ljubljana. Bohoričeva 16. lena broširani 15. v platno vezani 20 Din 11947 Lisičje, polhove kože n rseh dragih diviih ii vali ktituir stalno »kozi eelo leto D Zdr»vl6 trg u-nja. Ljubljana. Flonjan »ta ulica 9. 1880 » d3 2 Opozorilo. Usojam si opozoriti cenj. stranke, da so govorice o ukrnjenju zaboteh-ničnega ateljeja umrlega gospoda dr. Kunsta neutemeljene in da se isti vodi neizpremenjen naprej. Zobni atelje ERIKA KUNST - CELJE Kralja Petra cesta 26. TAT r^r TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT Iiiženjerski in stavbni biro Ing. Toriiago ol>l. avtorizirani inženjer Načrti za vse visoke in talne zgradbe Detajlni proračuni Železobeton Gradbena nadzorstva Cenitve, zlasti za zavarovanja LJIBLJAKA, Poljanska c. 12. 6378 LbaiiCu Lhtnattce po Sttf-iattih cenah 4nt. Kajfež, urar, Ljubljana Miklošičeva c 14 (nasproti Uniona) 11UEL-motocikif modeli 1929 250 cc.. 500 :n 550 cc., so dospeli! Oglejte si te krasne, najmoaer-neje opremljene stroje pri generalnem zastopstvu. Jugo-Auto, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Socijalna politiku Delovne skupnosti Razvado imamo, da cepimo sile. Prerado »e uveljavlja, da ožje osebne, poltične, socialne ali gospodarske interese predpostavljamo širšim koristim skupnosti. Slovani nismo posebni prijatelji sloge. To je zgodovinska resnica, ki nam je prinesla ob raznih časih prav bridka razočaranja. Kakor nas je nesloga bridko tepla v velikih zgodovinskih trenutkih, tako nas nesloga, pomanjkanje čuta za tesno združevanje in osredotočenje sil tepe tudi v rednem dnevnem življenju. Malo je pri nas velikih vprašanj, napram katerim bi pokazali enotno gledanje. skupno in složno nastopanje, podreditev vseh naših moralnih in materijalnih sil ustvarjanju enotnega dela. Živa in zgovorna priča naše. skoro bi rekel prirojene razdvojenosti ie bilo naše politično življenje. ko smo voz svoje sreče in bodočnosti vlekli na deset strani. Naravno, da voz ni nikamor prišel. Priti je morala višja sila, da nam pove. da nismo delali pravilno in da smo s svojim početjem ogrožali sami sebe. Nismo se povzpeli do možnosti, da bi na razne državne potrebe gledali enotno, s stališča višjih vsenarodnih in vsedržavnih koristi. Nikdar nismo podčrtavali kolektivizma. vedno smo puščali prost izbruh najmanjši potezi svojega individualizma, bodisi osebnega, bodisi političnega, socialno-gospo-darskega ali lokalnega. Koliko trenja med nami je pov zročala borba med ožjimi in širšimi interesenti. Veliki nismo znali biti, prepogosto smo pokazali malenkostno miselnost. V tem značaju leži velik, morda največji del vzrokov, da z ureditvijo svoje države nismo nikamor mogli. Nas Slovence označujejo v splošnem kot najsolidnejši in najrealnelši del jugosiovenskega naroda. Veliko je na tem resnice. Vendar pa tudi nam še mnogo manjka, In če smo s temi svojimi lastnostmi poklicani. da ustvarjamo dobro, moramo biti v vsem vzgledni in hoditi na čelu vseh dobrih in koristnih gibanj in prizadevanj. Odlikovati se moramo z inicijativnostjo na vseh poljih. S skupnim organizacijskim talentom moramo ustvarjati one oblike državnega življenja, ki so po skušnjah doma in drugod sposobne, da iz Jugoslavije naredijo močno in vzgledno državo. V strogo materijelnih vprašanjih, kjer egoistično-materijalistični instinkt zatre vse druge pornislike, gre koristno organizacijsko ter skupno, enotno udejstvovanje hitreje od rok in kaže lepe uspehe. Tu se kaže složnost nastopa v obrambi in v ini-ci.iativnih prizadevanjih. Vse drugače pa je to v prizadevanjih socialno-političnega značaja. Tu ima biti vodilni motiv altruizem, nesebičnost, uveljavljanje etičnih in moralnih načel zdravega in koristnega odnosa človeka do človeka. Misli! bi, da bo baš v ter prizadevanjih skupnost nastopanja najlažje dosegljiva in da bodo vsa prizadevanja tesno zvezana v močno delovno skupnost. Temu ni tako. Vzrokov mora biti več. Eden je gotovo ta, da se je do nedavna s socialno političnimi stvarmi trgovalo v korist politični moči posameznih strank. Socialno delo je imelo preveč značaj sredstva in ni bilo samo sebi namen, men. Nikjer ni morda delovna skupnost, združevanje sil in sredstev tako potrebna, kakor na politi socialno-političnega udejstvo-varija bodici javnega bodisi privatnega. V teh stvareh mora z vso doslednostjo biti zasledoval,o načelo: dosegati z najmanjšimi sredstvi največje uspehe. Koncentracija sil je tu nujno potrebna, še bolj koncentracija materijalnih sredstev. Enotnost načel in praktičnega prizadevanja mora v socialnih akcijah biti vodilno geslo. Pri nas imamo mnogo dobrodelnih društev, mnogo se na tem polju prizadevajo tudi razna mesta. Toda pravega efekta ni nikjer. Ni sistema v delu. Mnogo pa ie še nenačetih nalog, katere bo mogoče izvršiti le z združenimi organiziranimi silami. V drugih državah in mestih so zgodaj spoznali potrebo koncentracije socialno-političnega udejstvovanja. V nemških mestih se z vso naglico prizadevajo. da pod vodstvom občinskih uprav spravijo v socialno delo red in sistem, eko-nomizirajo sile in sredstva. Uspehi so naravnost presenetljivi. Bratska češkoslovaška republika je lani imela prvi kongres vseh socialnih ":i dobrodelnih organizacij države, da si na njem ustvarijo program sistematičnega delovanja. Naše občinske uprave čakajo velike naloge. Omenjam samo mladinsko skrbstvo, problem brezposelnosti, preskrba starcev in ubogih, boj proti tuberkulozi. Pri reševanju teh problemov mora priti do enotnega gledanja in ustvarjanja: sile je treba združiti. Tudi v splošnem imamo rešiti velike probleme. Čuditi se je. da v Sloveniji še danes ne deluje dobro organizirana vseljudska protituberkulozna liga. ki bi pri tem važnem gospodarskem, socialnem in kulturnem problemu združevala vse naše ustvarjajoče sile. Pravimo, da moramo Slovenijo industrijsko dvigniti. Z marsikakim sredstvom se za to prizadevamo. Pred vsem pa moramo utrditi narodno zdravje. In tu je tuberkuloza velik pioblem. V ozki zvezi s stremljenjem po industrializaciji dežele mora biti akcija za preprečevanje obratnih nezgod. V drugih državah v tej smeri delujejo velike delovne skupnosti, vseh interesentov. Drugod so te interese združili v organizacijo posebnih delovnih skupnosti. Velikim nalogam bomo kos, ako bomo veliki tudi v pogledih na sredstva, kako te naloge rešiti. Brezbrižnost in nestvarni pomisleki samo škodujejo. djb. Stariši! Kupite za vaše malčke lepo darilce „Princesko Zvezdanko"! Dopisi KOROŠKA BELA « JAVORNTK. Sokol sko društvo priredi v nedeljo 5. t. m. ob pol 20. v Sokolskem domu telovadno aka* demijo z zelo izbranim sporedom. Nasto* pili bodo vsi društveni oddelki in bo to prva javna telovadna prireditev v lastnem domu. Pozivamo narodno občinstvo, da se prireditve udeleži v čimvečjem številu. ZIDANI MOST. Dne 28. m. m. se je vršil v kolodvorski restavraciji občni zbor naše podružnice SPD. Predsednik g. Baša je otvoril zbor ter pozdirav.il navzoče, ki so prispeli iz Laškega, iz Brežic in iz Lesk ovca. ter se spomnil 'agilncga podnačelnika inž. Zechnenja. ki ie bil ža! med letom premeščen v Hercegovino. Izrekel je posebno hvalo za požrtvovalno delo ?. Justinu i i Brežic in g. Premersteinu (Radeče) pri prodaji obveznic. Otvoritev koče pri Sv. Mohorju bo na praznik Vnebohoda. Opozarjajo se planinci, naj zahtevajo pri obiskovanju Ku-ma bloke in tih naj izpolnijo. Občni zbo-r ni bil tako dobro obiskan, kakor je bilo pričakovati, najbrž je bil vzrok krasen dan, ki je planince vlekel raje v hribe. Novi odbor, ki ga tvorite sami znani planinci iz posavskih krajev, bo gotovo deloval vztrajno. ŠMARTNO OB PAKI. Kolo jugoslovanskih sester v našem kraju bo priredilo proslavo materinskega dne 9. maja z mašo za pokojne mater«, popoldne ob 15. pa bo v prostorih g. Petriča vprizorilo krasno Mcškovo igro »Mati«. Da počastimo naše že pokojne in še žive matere, vljudno vabi odbor k obilni udeležbi! Cisti dobiček je namenjen revni deei. VOJNIK. Kolo ju go slo venskih sester v Vo-jni-ku priredi 9 maja ob 15. v posojilnioni dvorani v Vojniku proslavo materinskega dne. Na dnevnem redu: Otvoritveni govor s. Manice Romanove, živa slika z deklamacijo. otroške igrice s petjem, zbor goslačev, solospev sestre Rudolfov« »Kazaška uspavanka«. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe, prosimo obilne udeležbe. — Odbor. SVIBNO PRI RADEČAH. V Dolenjskem gričevju pod očakom K umom. ki je znan mnogim ljubiteljem narave, stoji v jugovzhodni smeri vas Svibno. V srednjem veku je ta ljudem malo znana naselbina igrala veliko večjo vlogo ka«-kor. sedaj. Kdo ne pozna že iz zgodovine viteške rodbine grašcafcov Ostrovrhariev (Scharfen-berger)? Kakor skalni orli so domova! i na strmem Ostrem vrhu za debelimi temnimi zidovi. In za temi zidovi je pletla usoda svoje niti tej viteški rodbini. Takrat so posečali ta kraj razni popotniki, trgovci, obrtniki in s časom je tu nastala večja naselbina — celo trg. Grajska gospoda je imela ob vznožju hriba svoie pristave. A tam, kjer je mela grajska gospoda svoja lovišča. tam, kjer so lovski rogovi zbirali .čestil-ce st. Huberta in gonjače z jatami psov, se razprostira teman gozd »Jatna«. A poezija njena je s časom izginila. Rodovina skalnih orlov Ostro-virharjev je izumrla. Zadnji Ostrovrhar, Viljem, ku je omalovaževal svarilo kralja palčkov — kakor pripoveduje pravljica — je padel v boju pri Grebinjah na Koroškem. Trg Svibno je počasi propadal, tn skalno gnezdo Ostrovrhairjev je le še razvalina, .pa tudi - te ostanke že zob časa razjeda in spominu ljudstva ne bo ostalo ničesar drugega kakor kup kamenja. Sedaj šte»e vas Svibno (vsa župnija) Ie čez 800 duš, a vendar je dala ta mala naselbina 32 vojakov, ki w žrtvovali življenje v veliki svetovni moriji. In tem padlim so domačim postavili s prostovoljni ith prispevki in prostovoljnim kulukom krasen spomenik. Veličastna, nad 5 m visoka piramida, stoji na nekdanjem grajskem trgu, ra-ko, da jo je videti iz sosednjih far d. Vanjo je vzidana velika orna mramorna plošča, kjer se svetijo z zlatimi črkami imena padlih vojakov v spomin poznim rodovom Odkritje spomenika bo v nedeljo, 12. t. m. dopoldne z začetkom sv. maše ob 9. Sokol Župne tekme ljubljanske sokolske župe bodo 4. avgusta ob priliki župnega zleta na Viču. Tehnični odbor je razpisal za člane tekmo vrst in posameznikov v vrstah in šesteroboj, za članice isto in še četveroboj. Tekma članov obsega po eno obvezno vajo na drogu, bradlji in krogih, eno poljubno vajo izmed predpisanih na konju na sir, plezanje, tek preko zaprek, skok v višino z zaletom, suvanje krogle ter proste vaje. Pri šesteroboju skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met krogle, tek na 100 m, plezanje in proste vaje. Članice tekmujejo na bradlji, krogih, preskokih čez konja na šir, tek na 60 m, met žoge s pentljo, proste vaje. V četveroboju pa v skoku v višino z zaletom, metu žoge s pentljo, teku na 60 m in prostih, vajah. Prijave tekmovalcev in tekmovalk je poslati župnemu TO do 15. julija s točnimi, predpisanimi podatki. Tekmuje se po predpisih, ki jih je izdal TO JSS v posebni knjižici in tekmovalnem redu JSS. Mursko sokolsko okroije v Ljutomeru. Izpiti tečajnikov, ki so se udeleževali tečaja okrožja, se bodo vršili v nedeljo, 5. t. m. od 8. do 12. v telovadnici meščanske lole. Tečajniki morajo biti zbrani v telovadni opremi ob 8. Seja izpraševalne komisije bo že ob 7. istotam Župni zleti. Poleg že priobčenih terminov za župne zlete še naslednje: mariborska župan bo imela svoj letošnji župni zlet naraščaja, spojen z raznimi tekmami v Va-raždinu dne 9 junija, celjski župi so določili za župni zlet Trbovlje na dan 16. junija. Isti dan priredi svoj zlet tudi šibeniško-zadarska župa v Sibeniku. Sokolsko društTo v Ljutomeru priredi v eoboto 4. t. m. ob 20. pomladansko telovadno akademijo z bogatini in pestrim programom: 1.) »Za geslom Tvrševim pojf mladinski zbor. 2.) Vaje z lampijoni, izvajajo članice (B. Holečkova). 3.) Vaje v trojkah, moška deca. 4.) Nastop Planov (gostov) na bradlji. 5.) Vaje s siti, ženski naraščaj. 6.) Vaje češke vojaške šole za I. vseeokolski zlet v Ljubljani 1922, izvajajo člani prednjaškega zbora. 7.) Vaje z vetrnicami, ženska deca. 8.) »Češka narodna beseda«, ženski naraščaj. 9.) Nastop članov na drogu. — Na akademiji sodelujejo bratie iz Maribora, med njimi bra- Pan ovratnik je najboljši, se čisti enostavno kakor roke, mrzla voda in milo zadostuje. Kuhanje, škrobanje in likanje odpade a. Hm4te\ Miklošičeva c. 14 Samoprodaja v Ljubljani Kdo'ga »talno nosi, si prihrani veliko premoženje. En Pan ovratnik nadomesti 24 navadnih ovratnikov. 1,4)00.000 zadovoljnih odjemalcev. (Phttai Sv. Petra c. 22 ta Stukelj in Primožič. Kdor hoče preživeti lep sokolski večer, naj ne zamudi redkega telovadnega užitka. Po akademiji se bo vršil zabavni večer v čast gostom in udeležencem tečaja. Vee telovadne točke spremlja na klavirju brat Ivo Seršen. V daljših odmorih bo eviral sokolski kvartet pod vodstvom br. Žagarja. Drugo najjačje sokolsko središče v Sloveniji ie Maribor. V mestu samem obstoji eno sokolsko društvo, toda pred vratmi samega Maribora imamo še društvo Studenci. Prvo šteje 717 članov, drugo pa 72. Naraščaja je v Mariboru moškega 119 dečkov in ženskega 84 deklic, moške dece pa 163, ženske 214. V Studencih je število naraščaja majhno ter znaša, 8 naraščajnikov in naraščajnic ter 28 moške in 47 ženske dece, kar je za tako veliko naselbino, kakor so Studenci, neznatna številka, ki se mora na vsak način dvigniti. Odraslo članstvo telovadi v Mariboru po šolskih telovadnicah, ker društvo še nima sokoiskega doma. Telovadcev je 93, telovadk 48: v Studencih je telovadcev 19, telovadk pa le 9. Slednje društvo pa ima svoj dom in letno telova-dišče. Največja sokolska društva v JSS. Najjačje sokolsko društvo je Sokol I. v Ljubljani na Taboru, ki mu slede nato po vrstnem redu: Split, Ljubljanski Sokol, Maribor, Zagreb I., Sušak, Šibenik, Karlovem Novi Sad, Sarajevo, Kranj, Celje, Skoplje, Osijek, Velika Kikinda, Beograd-matica, Ljubljana II., Tuzla. Vsa navedena društva štejejo glasom zadnje statistike preko 300 članov. Lastne domove pa imajo izmed njih: Sokol I, na Taboru, Celje, Sušak, Skoplje, Split in Kranj v Narodnem domu. Vaditeljski tečaj ČOS za župne vodnike naraščaja se bodo vršili tudi letos na vzornem letnem telovadišču sokoiskega društva v Nvmburku ob Labi. Kakor javljajo iz ČOS, je že sedaj zelo veliko število pri-glasov. Priporočljivo bi bilo, da bi se udeležil tega tečaja, ki se prične 11. avgusta in bo trajal do 24. avgusta, tudi po en vaditelj naraščaja iz vsake naše župe. I Najnovejši ltiAflal model 1939 PUCH Najmodernejša konstrukcija Nedosegljiva trpežnost in zanesljivost Najcenejši motor Najugodnejši plačilni pogoji Viktor JBohfnec, Ljubljana Dunajska cesta štev. 21 Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tMberkuiloza — jetika — kašelj — suha kašelj — sluzasti kašelj — nočno potenje — bnonJiijalni katar — katar požiralnika — zašli« jevanje — pljuvanje krvi — bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljajj itd. '>480 a so ozdravljivi! Ze na tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj mojo knjigo >Nova umetnost prehrane< ki k že mnoge rešila Lahko se uporablja pri vsakem načinu žk-Sjenja in pomaga bolezen hitro premagati. Telesna teža poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resre zdravniški izvedenci Potrjujejo izborno kakovost moj« metode in priporočajo uporabo iste. Cim prej pričnete z mojim načinom prebrane, tem boljše je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, tz katere bost« črpali veHko koristnega. Kogar mudijo bofečan«. Mor se hoče na hite-r način, temeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše se danes! Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brez vsake obveze z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pristaj na ta od prvovrstnih profesorjev OCeniCT NOV NAČIN VAŠE PREHRANE. Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter boste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postreženi. Činpajte pouk in poiačeno živtjensko voljo iz knjige Izkušenega zdravnika Ona vsebuje okrepitev in Uvljensko tolažbo ter je namenjena vsem boinikom, k» k zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč. Moja adresa: GEORG FULGNER, Berlin - Neukolin, Ringbahnstrasse 24, Abt. 619. Naznanilo otvoritve , Ceni- občinstvn, posebno izlet mikom ter posetnikom Šmarne gore vljudno naznanjava, da sva v svojih prostorih v Tacnu otvorila s 1. majem brezalkoholno gostilno Potrudila se bova, da cenj, obiskovalce vsestransko zadovoljiva tako z okusnimi jedili kakor vsak 0vrstnimi brezalkoholnimi pijačami. Zh mnogobrojen obisk se priporočata Svila za obleke: foulard vzonč., šir. 90 cm m Din 78.— 69.-crepe de chine, vzorč., šir. 100 cm » » 128.— 92.- crepe de chine, vzore., najtežja kvaliteta » 148.— 138.-crepe georgette, \rzorčast., 100 cm šir. » » 158.— 148.- crepe de chine z borduro, šir. 130 cm » » 225.— 186.- crepe georgette z borduro, šir. 130 cm » » 195.- pralna svila črtasta, šir. 80 om » > 39.- pralna svila vzorčasta, šir. 80 cm » » 68.— 59.- surova svila. lir. 90 om » » 39.- apaške rute svilene Din 58.— 42.- arvaSki šali svileni > 78.— 49- d. nogavice svilene » 19.— 16.- d. nogavice svilene flor » 19.— 17.- d. rokavice glace > 59- Za gospode priporočamo: srajce vzorca ste iz najboljšega frenča 6385 z 2 ovratnikoma saimo samoveznice, čista svila, za poletje Klobuki v modnih barvah Din 68.- 25.-75.- Oglejte si kvaliteto blaga! Zahtevajte vzorce! Pošiljamo po pošti. FRANC In ELIZABETA SIRNIK Tacen pod Šmarno goro Zahvala• Singer šivalni stroji d. d. podružnica v Murski Soboti je priredila pri nas štirinajstdnevni brezplačni učni tečaj za vezenje in šivanje na Singer šivalnem stroju, kjer se je podueeva.o tudi druga lepa in koristna de,a. kot štopanje, ažuriranie, aplikacije, madeira, vezenje v barvah itd. Številne udeleženke, kakor podpisani občinski urad se gori označeni tvrdki za to koristno kulturno delo najlepše zahvaljuje ter prosi isto, da blagovoli na jesen ponovno prirediti tak tečaj. Občinski urad Tešanovci v Prekmurju Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše mame, stare mame in tašče, gospe Marije Sa^ko se iem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Zamiku,, »e. norvatovi in cenj. rodbini Lajovčevj in vsem darovalcem »rasnega cvetja ter končno vsem, ki so drago pokojoico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. 6359| Ljubljana . Zagorje ob Savi, 4. maja 19 29. Žalujoči rodbini: IGLIC m STEPIŽNIK. Svojo izredno bogato zalogo vseh vrst svile, Getfsor tudi drugega najmodernejšega letnega hiaga priporoča tvrdka (-279 Frane Ksav. Nouvan I ST A \ O V L.l KXO 1835 Mestni tra st. Vrtne klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v IJuV^iii. Dunajska cesta 35. radioaktivno termalno- kopališče RIMSKE TOPLICE SHS Odlične, proti revmatizmu, protiriu, išija-su, nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon: Predsezona Din 60.—, glavna sezona Din SO— po osebi. Prospekte pošlje kopališna uprava brezplačno. Dražila lov; občine l>olenji Logatec se bode vršila dne 22. maja 1929 ob 8 uri v uradu sreskega poglavarja v Logatcu. Pogo|i so tamkai na vpogled med uradnimi urami. Občinski urad Dol. Logatec. 5587 Iščemo 6^57 POTNIKA za obiskavanje krojačev in čevljarjev na teritoriju Slovenije pod zelo ugodnimi pogoji. Obširne ponudbe je vposlati na ADALBERT F A U S T Novi Sad — Petra Zrinjskog 23. OPEKARNA Jože Oražem ml. Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano proizvaja 557-1 priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike QQQQQQQQQQQQQQ 1356 Kupim vsako množino ovčje v o 1 ai e Ponudbe z večjimi vzorci na Tovarno volnenih izdelkov - Celje, kjer se dobijo tudi najboljše volnene posteljne ODEJE in KOCI. K moderni toaleti spadajo v prvi vrsti moderni 5e\iii, kater« Vam nudi v največji izbiri, najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah industrija in veletrgovina s čevlji R. STERMECKI Celje. štev. 20, Slovenija Sevret 115 Din, boks 159. ševro 202, lak 198, sivi in beš 198, boljši 237, lini 270, platneni 89, baržunasti 99, modni opanki 120 Dni. Ihistrovami cenik z več tisoč slikami zastonj. Kar ne usaja, s« zamenja ali vrne denar. ILesiit it a k ai p o v ai 1 e c za nakup mehkega lesa v Savinjski in Dravski dolini se išče. V p o štev pridejo le reflektanti, vešči nakupovalci z večletno prakso v lesni stroki. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Nakupovalec« na oglasni oddelek »Jutra«. 6304 Valjčni mlin NASTRAN pošta Radomlje, nudi svoje priznano najboljše pšenične izdelke, ki so vsled njih kakovosti tudi najcenejši — po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike in vzorce. 6320 ST o vi Vi »odoI najlepše kopališče na Jadranu. Lepe prostrane plaže, dolga obalna pot kraj udobnega parka, tenis-igrišče. prvovrstni hoteli in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem in po morju, kakor tudi plavalni, veslalni in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjeništvo Novi-Vinodol. 550S Tovorni znamke »Saurer« 36 -10' HP 3 tonski s pogonom na ogljikov vod k ali bencin, generalno popravljen, proda rad>; opustitve tovornega prometa Lenarška avtoprometna družba. 6296 še vedno prodajam štofe, zgotovljene moške obleke, perilo, klobuke, dežnike ter razno damsko blago PO KONKURENČNIH CENAH. ivan krošelj Martinova cesta 15 in Zaloška cesta 17. Zastopnika za Slovenijo, sprejme industrija proti proviziji, ki je pri detajlnih in engross trgovcih dobro uveden, za reklamni predmet. Obširne ponudbe z navedbo ie'erenc na Jugomosse, Zagreb, Zri-njevac 20, pod „42 T". 6285 Sprejmemo POTNIKA za poljedelske stroje, ki bi prevzel poleg svoje še prodajo interesantn h po-ljedeljskili orodij — brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 1899«. 6337 Naznanilo. Podpisana vljudno naznanjava cenjenim naročnikom in odjemalcem čevljev bivše tvrdke g. Fr. Szantner, Šelenburgova uL 1, da sva prevzela delavnico z vsem inventarjem in delavci,- Ker sva oba vodila delavnico že čez 30 let. bodeva tudi za naprej skrbela, da bodo cenj. naročniki in odjemalci postreženi z istim izdelkom in blas/oni po znižanih cenah. — Spoštovanjem M. rOBESKO in I. KISOVEC Cankarjevo nabrežje št. 7, I. nadstropje. 6336 Pristni Harzerji o'£Qot^:h kanarčki. ItlKk? tiij» kr ma. nlr.iv:la ta tiče — IlUftrovHL' cenik zaotoni Velepiičjceja Hevdenrfch 8ad Suderode 150 - Har> IfOTiilLlRJI! i Mlad človek. 30 let star. absolvent višje trs;, šole. živel v inozemstva 12 let. govori in korespondira francoski in nemški, izvrsten organizator in administrator, vešč reklamnih poslov išče službe direktorja hotela ali pensiona. Ponudbe poslati pod »Zaupen« na Aloma Companv, Ljubljana. Najboljše tamburice FarKaševega in sremskeya sistema izdeluje >n razpošilia ob iamstvu stara hrv tvornica lambunc Stjepan M. Gilg SISAK 610 » . KaClCeva 174 (Hrvatska* Cenovnih lamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z i zlatima kolajnama. It C falo Kapljice v>«lpravijujo » a diieu u vt inu tetoviran« kožo bradavice, madeže in — Din <>0. /.ello Punkt. tnali duhoviti ortopedski aparat, kateri tudf najtrši no* garantirano v kratkem fa^u modelira popravljajoč tra v lepo in zaželjeno formo. — Din 95 Nepovoijne dlake po obrazu. rokah in no^ah kakor tudi itavimo izpadanje las za vedno a odpravimo v«* prhljaj srbečico ne-»na«ro in hrae perfektno n * n a k o * v«eh niansah Samo Darvanje je jako lahko in enostavno Za vsak^pa posam/.nika Ne maže roke. Telefon štev. 2980 # ^ O Spreten kurjač za okrožno peč (Ringofen) se sprejme. Ponudbe na Brača Graner. Cakovec. 633U BAZLER kremo > patent odpiračem, sestavite številke do .'4, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznili škatljic in številke do 25, zadenete FORD-AVTO RADIOTEHNI9U4 - Tone Poljšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI! Radjoaparat, ki jih ne potrebuje in Je radi tega najcenejši, je: 4-cevni radio-aparat »Poitosinus IV« za priključek na električni tok. valovna dolžina 2U0—200U m, skrajna selektivnost jakost, vsa Evropa v zvočniku, brez motemj električnega toka. Cena z elektronkami Din 5250.—. Vse radiopotrebščine najceneje! la. gonilne jermene n vse ostale mlinsko tehnične poirebšč ne priporoča tvrdka ČADEŽ & BRCAR LIUBLJANA Ko odvorska uh\a 3" Kr. Zemaljsko lječilište Jopusko' post.-ija na ž^kzniški projfi Caprajr— Karlovac — Xa j-ra«iioaktivnejse toj»3 i««* v državi. Znamenite i;m vir-ne (Moor) koj^lji. Zdrav-1 jen je z elekirieiuto. Velika Zander«j\a dvorana. Oi-; -ti zr.tk in krasna -»kolica. hi.iika«ije- Reumatične bo-■ leziii. uilit. i.-cdiias. nevr.il-; pija, /»'i^k«' bolezai. Sijajni u,-peli i. Sezona od 1. maja do "JO. septembra. Državni aktivni in vpokojeni uradniki iieajo o-i 1. maja do 1. juni/a in od 1 do septembra 50 '7' popu.-ta na vseh pristojbinah, a od 1 junija do M avjru-ta samo aktivni uradniki. Ha ii velike-a navala je potrebno ?ol»e t:i' oj naročiti N"a v-.i vprašanja odgovarja uprava k' {'ali>ča najknlant Kraste oGCefce bluze in nogavice dobite najceneje v trgovini I. tSomšic,' Sv. (Petra c. 36 Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte s;a od skladišča meinel & herold tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. lfll-B \'ioline od Din 95 Ročne harmonike od Din S5. Tambure od Din 9S Gramofoni od Din 3-15 dalje. SELCE pri Crikvenici novo zgrajen na obali tik kopališča, električna razsvetljava, voda v hiši., sobe s teraso, velika terasa na morje za jedilnico. — Popolna penzija za maj Din 65 do 75. — Zahtevajte prospekt. lfrtno poh:šitro vrtni sclnčniki . . D n 450, 650 850 vrtni stoli .... Din 50, 60, ležalni stoli z naslonom za roke Din 140, 200, ležalni stol z blazinico za pod glavo in sedenje . Din 200, 260, pletene garniture . Din 460, 680, 900 prh! t*o preproge, postel nina Veka" Maribor 9 Zahtev; jte ce-»kl 67 99 lll-je. I Dogodke pred II). leti! popisuje dr. Ivan Lah v Knjigi m p o m i 11 o \ Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40,— Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti gl. pošte) SVETOVNO ZjVANE TVOBMCE 1 itii(ni\(;iiAii najnovejši in tehnični izpopolnjeni motoeikli vseli tip letnika 192i> dospeli. - Reflektanti oglejte ni veliko zalogo! - Zahtevajte prospekte! • Prodaja na 12 obrokov! - Prodaja pnevme Keithofei Dunlop Cord t. IO°/0 popustom za vozače BSA motorjev. • Znaten popust pri olju Castrol in Vaeum Mobioll. - Promptnl plačniki dobe znaten popust! Zastopstvo „BSA motorček les66 Maribor, Trg Svobode C 4213 a LJUBLJANSKA KREDITNA 1 t ANKA delniška glavnica Din 50,000.000«— Skupne rezerve ca; Din 10.000.000-— mW\\m 1900. CENTRALA. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA i|ff]||V|jeRj PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo m Ptuj, Rakek Sarajevo Slovenjgradec. Split. Sibenik. Trst. 180H esto, BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 2861, 2413, , 2502 in 2503. se oriDoroča za m Bančne mile. / Simmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wfen XI Avstrija Žerjavi In transportne naprave Zastopstvo: Inženirska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Novo restavracijo prevzela v Omišlju; nudila bom gostom izborno hrano in točila pris.na vii.a Za obilen obisk se priporoča Antonija Bnrger Pension Vila Rnža. f3"4 MZMMIO. Cenj. občinstvu in naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo tapetniško delavnico iz Sv. Petra nasipa štev. -45. v Florjansko ulico Priporočam se za nadaljno naklonjenost 6335 Anton Kolesa, tapetnik in dekorater. Morsko kopališče Sutiven na otoku Bračti (Dalmacija) Prekrasna lega, južna vegetacija. Kopališče na plaži s kabinami. Penzijon (hrana in soba) 68 Din dnevno s turi-siovsko posteljo 53 Din dnevno. Informaci e daje uprava Hotela „Vesna" Sutivan. 5."9 Nova antolrasna zveza ■v Novomesto, Šmarješke toplice, v v Smarjeta, Skocjan, Krško in obratno prične s 15. majem 1929. Odhod: Novomesto ob 7 zjut. dohod v Krško ob 8-50 zj. Odhod iz Krškega ob 15'40, dchod v Novomesto ob 17 30 6319 Antopodjetje Josip Kos, Novomesto. Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škod ovi Zavodi v 1'lznjn se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Škodovih Zavodov Ljubljana. Selenbnrgova nI. 7. Telefon 5i!)««. 97. Priporočamo lfam Piich kolesa hi so oedno nafboljSa! Da*3s se po solidni ceni, t Bdi na obroke le pri tordSti IGO. VOK9 Lfniliana — Houn mesto. Zalivala in naznanilo preselitve. Slaščičarna NOVOTNY se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so mi skozi dolg'h 34 let izkazali v dosedanjih prostorih na Dunajski cesti 9, odkoder sem prrmorana preseliti se začetkom maja na Gosposvetsko cesto 2 (tik kavarne Evropa) Tudi v novih prostorih bom storila vse, da bcm kar najbolje zadovoljila občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ostane naklonjeno tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem 560 T. AOVOT\¥ kompleten z žepi v vseh barvah, lepih pomladanskih barvah. Svila se da izborno jj prati JMn — e čss je. da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira F I/ l/AI^PD Puškar' ljubliana . ^.Ml^fcffCi Kongresni trg št. 9. 48.50 Zahtevajte 58 Din BREZPLAČEN CENIK odličnih švicarskih ar na obroke ali prot plačilu. Cene znižane. Odlične ure cd Din 38, 49, SS, 69, 89 in naprej. OTPLATA K. D. S. BEOGRAD, Kralja Petra 64 — Pritličje. U leta kredita! Najboljši nemški iz.lelek. Vse vrste posameznih in univerz, strojev za mizarstvo, kolarstvo in žage z obratom za jerinenje in vzidanimi elektromotorji. Krogljična ležišča. Dobavljajo: WELKER WERKE, J. WACH§TEO HIEX X/6, Lroti solnčnim pesa m naravnost iznena-di Najbolje zaščiti od Posledic vetra vlage, praha in pare En lonček 12 D. /V1LADEMŠKI SVEŽ IN ZDRAV IZGLED daje Fellerjevo »EIsa« lilijino mleko. Steklenica 13 20 D. za ojacanje in pospeševanje bujnejšega porasta las. za sprečavanie prhljaja. izpadanja las in pre-rane osivelostj se uporablja Fcllerjeva iaka »EIsa« pomada za rast las (Ta-nohina pomada) Obdrži lase mehke in s;bl e En lonček 12 D »EIsa« žganje za lase, krepi, osvežuje ter prehraniuie lase. 27 50 D ZA PRANJF LAS IN OLAVE poizkusite enkrat Fellerjev prijetno dišeči »EIsa« Shampoon Vi bo-dete navdušeni. — En zavojček 3 30 Din. Po pošti za tvoizkus 2 lončka ene ali po en lonček obeh Elsa-pomad z zavo.inino in poštnino 40 Din. samo ako se denar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več. Fellerjeva »EIsa« mila lepote in zdravia: EIsa -lilijino milo. rumenjakovo. k II-cerinovo. boraksovo. katranovo ter Elsa-milo za britje za poizkus 5 komadov na izbiro 52 Din Natočiia točno na EUGEN V. FELLER, lekarnar. Stubica Donia, Eizatrg 245. Hrvatska. r Dne 7. maja t. 1. ob 10. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, dražba sledečih nepremičnin: 1. Hiša z gospodarskimi poslopji na Rimski cesti št. 6. Cenilna vrednost Din 1.41S.505.—, najmanjši ponudek Din 709.252.—. 2. Stavbene parcele v Sp. Šiški št. 197/1. 190 1 in 191/3. Cenilna vrednost prve Dim 38.517.—, druge Din S643.—, tretje Din 42.025.—. najmanjši ponudek -/3 cenitve. 09 n o m z 39 m N Pri nakupu od 1000 kg Din 8"S0 9 * M Ul S * ii D. D. VELETRGOVINA UVOZ I fZVGZ ROBE ZAGREB c 76 a 33 te &>m ** Zahvala. Za vse toiažilne izraze sožalja, ki so nam bili sporočeni povodom smrti našega nepozabnega ^oproga, očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda L izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se iskreno zahvaljujemo čč. duhovšč n1, si. prostovolj. gasil, društvu, vsem darovalcem kiasn.h vencev, številnim orija-eljem, sorodnikom in znarcem, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi poslednji poii ter sploh vsem. ki so se kakorkoli potru-d li, da nas tolažro v 1 asi tugi in nam lajšajo našo bolest. V L ubjani, 4. ma;a 1929. 63:7 ŽALUJOČI OSTALI. Michel Zevaco: 116 ziciie Zgodovinski roman. Take besede so seveda morale zbuditi občo radosit; in res so zaorili z vseh strani navdušeni vivati. »Živela kraljica! Živel kralj!« je zagrmelo tako glasno, da so se stresli še skalni oboki. Favsta se ni mogla zadovoljiti z nedoločnimi obljubami, zakaj dobro je vedela, da bodo zarotniki vsaj v eni točki do be-snosti nepopustljivi: v zahtevi, da se odpravi inkvizicija. Njen bistri duh je takoj iziprevidel važnost tega vprašanja. >,Ze zdaj pri seže mo, da bo prva dolžnost novega kralja zatrtje Inkvizicijskih sodišč.« Pomolčala je, počakala tišine in dejala nato s poudarkom: »Iskali ste voditelja, ki bi usvojil vse vaše naz-ore. Dokazati vam hočem, da ste ga našli in da more samo ta postati kralj, ki ga bodo spoznali in sprejeli vsi sloji in stanova. Ne samo, da se mu ne bodo upirali, ampak še z radostjo ga bodo pozdravljali. In to, gospoda, je sila važno. Saj menda ne mislite, da se bojim borbe? Ali sem fnar podobna ženski, ki bi se ogibala nevarnosti? Ne! Toda vsiliti deželi novega kralja je zmerom kočljiva stvar, ne glede na to, da ni vftclej pravica tista, ki zmaga.« Oddahnila se je in nadaljevala z nekakšnim preroškim zanosom, ki je napravil na poslušalce globok vtis: »V tem, kako ste se odločili, vidim očitno sled roke božje. Naša stvar bo zmagovita, o tem sem trdno uverjena, zakaj tu ne gre za to, da bi strmoglavili vladajočo dinastijo ter vzdignili samozvanca na prestol. Ne, Bog hoče, da zavlada Špancem zakoniti dedič njihove krone — in ne ho ga siinu te dežele, ki bi se upiral volji Najvišjega.« »Stvar me bo® me zanima,« je pomislil PardailJan. »Radoveden spletkarka dokazala svojim vernikom sem, kako to prevejana upravičenost teh trditev?« Sredi pobožnega molčanja je Favsta povzela: »Naš bodoči kralj je rešen, tega sem porok jaz. Takisto sem vam porok, da dobimo sedanjega kralja v svojo oblast, če boste le vi hoteli. Kakor hitro bo v naših rokah, bo tudi izginil; in kadar bo kralj mrtev, nastane vprašanje o nasledstvu. Kdo naj bo Filipov 'naslednik na prestolu? Kdo je po pravu ded:č Filipa II.?« »Infant Filip!« se je oglasi] nekdo. »Ne!« je zmagoslavno vzkliknila Favsta. »Baš v tem ie vaša zmota, da begate ljudi z imeni in načeli. Upravičeni naslednik je prvorojeni sin umrlega kralja in ta prvorojenec ni tisti otrok, ki ga svečeniki že zdaj obdelujejo, da bi si iz njega vzgojili poslušno orodje. Pravi prvorojenec je ta, ki ste ga vi izvolili, ta, ki se je učil v šoli gorja, ta, ki misli po vaše, ker je pretrpel toliko in še več kakor vi. Ta edini je sin pokojnega infanta Carlosa, ki ga proglašam jaz za edinega upravičenega naslednika njegovega deda. On bo vladal Španiji, Portugalski, Nizozemski in Indiji kot Karel, šesti svojega imena.« »Uh,« se je namuznil Pardaillan, »koliko naslovov! Zdaj tudi razumem, zakaj se je gospa Favsta nenadoma zaljubila v tega srečnega človeka.« »Gospoda,« je dejala Favsta. »pripravljati Carlosu pot do prestola je lepa stvar. Toda treba je, da ga nam prej ne ubijejo. To strašno možnost moramo preprečiti. Rekla sem vam, da hočejo izvršiti umor med jutrišnjo bikoborbo in da je v ta namen že vse pripravljeno. Edino zaradi tega je prišel kralj Filip v Seviljo. Zato je potrebno, da se zberete na bikoborbi vsi, kar vas je, in se pripravite. da boste — če tako nanese — branili svojega neznanega voditelja in bodočega kralja, ki vam ga v danem trenutku pokažem. Vsi moramo tvegati svoje glave, da rešmio njegovo. Pripeljite s seboj svoje najbolj zanesljive in najbolj odločne ljudi. Zakaj vabim vas v pravo bitko in zmaga se nam bo nasmehnila samo tedaj, če bo imel naš princ in vodja res prave može okoli sebe. Njihova zanesljivost bo odločala o prinčevem spasu in o bodočnosti vsega našega podjetja.« V poslušalcih se je oglasila vsa bojevitost hrabre španske krvi. Meči so kakor sami od sebe zJeteli iz nožnic in dvajset vročekrvv nih glasov je kriknilo, kakor da reg že trobi k napadu: »V boj! V boj!« Favsta je takoj začutila, da mora brzdati njihovo vnemo, ker bi drugače pozabili, da je najprej treba doseči glavni cilj. »V tem trenutku ne gre za sunke in udarce,« je osorno zakli«-cala, »ampak za to, da rešimo princa. Prisezite. da ste vsi do zad-» njega pripravljeni poginili, samo da rešite njega!« »Prisežemo!« so zavpili kakor en mož. »Vrlo!« je resno dejala Favsta. »Tedaj v ponedeljek, pri bikoborbi!« Čutila je, da pojdejo brez strahu v smrt, če bo potreba. Ker jc pa vedela, da tudi navdušenje ne prez;ra zlata, je z neskrbnim obrazom zadala poslednji udarec. »V podjetjih, kakršno je rase,« je dejala, »je denar vselej koristen pomočnik. Med ljudmi, ki jih vodite, je gotovo nekaj takih, ki bodo zmožni še večjega poguma in še bolj neustrašne drznosti, če jim bo žvenketalo v mošnjah zlato. Razsipiiite ga na vse roke in ne oklevajte, kadar se je treba pokazati velikodušne. Pravkar ste slišali, da je naše bogastvo pravljično. Vsak izmed vas naj prijavi gospodu vojvodi Castranskemu vsoto, katero potrebuje, in jutri mu bo dostavljena na dom. Ta prva razde! tev se nanaša izključno na jutrišnji boj. Pozneje bo treba nove radodarnosti. Sredstva v ta namen boste dobivali po potrebi. In zdaj idite, gospoda, Bog naj vas čuva.« To rekši jih je odslovila s kraljevskim zamahom roke in neopazno mignila vojvodi Castranskciru ki se je urno postavil k odprtini, skozi katero so morali vsi oditi. Drug za drugim so odhajali zarotniki, da ne bi zbudili suma, če b: se v skupinah kazali po spečem mestu. ŠTNfl VELEPROD 22. APRIL J. GROBEINIK « MAJ LJUBLJANA • MESTNI TRG 22 - LJUBLJANA Vam nudi dobro blago po sledeiih cenah: Sportniieviot Couvercoat po Din 52 po Din 85 „ * 60 ,,110 » » » n 135 » » £5 » » 150 » > 93 » , 180 • » 120 , , 220 „ » 155 smgarn po Din 89 » n 99 109 130 150 tso 19 J Angleški štof od 260 do 350 nalfm. kvalitete Praieio blago: Molinos po Din 7 gQ - 7'SO Damsko volno: Popelin po Din 45 » n 75 Kasha „ Modno „ la plašče „ Rips Couvercoat 80 120 150 160 Svilene rute cd 48 do 105 Dih Svile: Umetna po Din Rožaste „ „ Tkane „ , Foulard „ , Crepp de Chine enobarvni in rožasti od Din 110 napiej 24 27 38 75 Belo blago Tiskovine Cefirji Oxfordi Kloth 9 - 10'-12--17*- Preproge - Preti-posteljniki ZASTORI IN ŽEPNI ROBCI 813 Razen tega pa pa&olnoma zastonj pri nakupu vo nsnega blaga do 400 Din — 6 robcev; do Dm — ostanek za otroško obleko pri večjem nakupu pa po dogovoru do 10% vrednosti! Prepričajte se! Kupim stalno vsako množino ftesf!isfeiii§a ffnifisltesa fesa, smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol. , Turfaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 183 Najpopolnejši Sto@wer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ziednost pr f tvrdki Lud. Baraga, nubljen* Selenburgova ulica G I. \niijlafe. -ioni i&-ieti>. gmntiii Telefon št. 980. 01. PETEL1KC Uuilana )o!eg Pielernovtgc ioomeniie ob «odi •'OuV -ejen b bretpiečeii vre5!etna garancija Zahtevajte ponudbe edino sredstvo proti moliem DESINFEKTOR (čistilec zraka) Dobiva se v lekarnah droeeriiah in tozadevnih trgovinah Samonrodaia: Zagreb »Techna« Prllaz 36-a ' Cene malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek ■»Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 Muli J f V da »• mu posije po pošti naslov aH GaGo drufo ArVClCf* ffCCe m/cmoc.;« ticoco £ ^V« »cer t,« bo ™ prejel odgovora t se tnalih eg1a*ov naj pfiloii mantGah 'Cene malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. V M «rt: K Prodajalko mešane stroke, dobro izur jeno, ki obviada poleg sio-venščme tuli nemščino sprejmem Ponudbt na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr »Mešana stroka«. 11906 Frizerje in frizerke prvovrstne moči »prejmem ta Ljubljano in Bled. Po nudbe ua salon »Mila« " Ljubljani, Dunajska cesta 11985 2 izurjeni pletilji ta avtomatske stroje, sprej letni ta Gorenjsko. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra« 11351 Šofer trezen. mlad m zanesljiv ▼ozač, dobi takoj službo k osebnemu vozu. za potuva Dje po Gorenjskem Po nudbe i navedbo plače Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trnovi Ba Gorenjsko«. 11257 Žensko osobje kuharice, sobarice dekleta ta vse. pro lajalke nataka rice in uradnice najhitreje namešča v Beogradu in \ provinci /.avon za na roj* stenja Va.-e Carapiča 6 — Beograd. 10273 Pekovskega vajenca ki se jt že nekoliko časa uči! ali začetnika — z vso oskrbo \ hiši sprejme Franc pav in. pek na Ja vorniku. Gorenjsko. 11892 Več brivskih pomočnikov dobro verziranili išče za takoj Posredovalnica Fr Zabjek, Ljubljana, Cerkvena ulica i. 119:31 Večja trgovina na deželi sprejme močnega fanta iz boljše hiše za nčenca. e potrebno prediz-obrazbo. Stanovanje in hra na v hiši Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Irgovina 13«. 11924 Ključavničarske in mizar, pomočnike ter mojstra sprejme tvornica vagonov v Smeder Palanki Akordno delo. Hrano je mogoče dobiti v tovarniški kantini za 10 Din dnevno (zajtrk, ko «'lo in večerjo1) Ponudbe poslati na upravo tovurne v Smeder. Palanki do 10. t. m. 11854 Za hišno oziroma pomočnico gospodinji gre poštena in agiina lSIetna mladenka; najraje k rodbini v svrho priuči t ve nemščine, za malo plačo Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 11770 Gaterista, cirkulari-sta in strojnika ta parno žago sprejmem s 15. majem Ozira se samo na prvovrstne moči. z dalj šimi spr čevali večjih tvrdk Porcndhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ve-ten in zanesljiv«. 11768 Prodajalka popolnoma zmožna manu-fakturne stroke ter dobra prodajalka, z dobrimi spri čevali. ki bi obenem bila tudi blagajničarka. dobi službo « 15 majem ali 1 junijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena 66« 11766 Pisarniško moč popolnoma zmožno cirilice, slov srbohrv in nemške korespondence — sprejmem takoj izven Ljubljane — Prednost ima tista, ki je bila že delj ča-a zaposlena v kakšni razpošiljalni Po nudbe na oglasni oddelek »Jut rac pod »Agilen nr;vi Hišnika zakonski pai brez otrok — najraje mizarske stroke sfirejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 11816 Dekle za vse veščo likanja, pranja, malo kuhanja in drugih gospodinjskih poslov, ljubiteljico otrok sprejmem Plača 300 Din m več po sposobnosti Nastop takej Vaso Nastič, geometar, Zemun. 11852 Šofer začetnik z leguimacijo, dobi zaposlenje pri trgovskem za«topn'ku za 1—2 meseca proti dnevnicam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »šofer«. 11639 Elektropodjetje v Ljubljani sprejme vajenca s predpisano šolsko prediz-obrazbo. Prednost 'majo oni. ki so se učili nekaj ključavničarstva Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 11891 Čevljarskega pomočnika finejša dela sprejmem takoj na stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Prane Travnik, Trebnje 11898 Vorreiserja in dva dobia cirkularista za bukevino sprejmem ta koj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Vor reiser«. 11914 Poslovodjo starejšega, kavcije zmožnega sprejmem v trgovino t usnjem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »stalnost 55« na oglasni cddelek Jutra. 12055 Prodajalko prvovrstno manulakturisti-njo sprejmem v večje trgovino na deželi Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod značko »Spretna proda jalka«. 12065 Kroj. pomočnika mlajšega sprejmem Nastop takoj Prednost imajo dežele. Pismene ponudbe na Andrej Oman. Nova cesta 66. Zagreb. 12052 Gospodično za serviranje in inkaso slaščičarni, po možnosti že izvežbano, staro 18 do 24 let, takoj sprejmem Potrebno: pridnost, znanje hrv. (slov) in nemškega jezika in kavcija 5.000 Din. Josip Supper, slaščičarna. Crikveniea. 12090 Boljšo šiviljo za moderniziranje starih ln napravo novit oblek vzamem na dom. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poletje 1929«. 12122 Pletiljo z lastnim strojem sprejmem v službo. Na željo stanovanje in hrana. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12152 Kot učenko za strojno pletenje, z malo plačo sprejmem železničar-jevo hčerko. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12153 Čevljar, pomočnika vajenega linega dela, sprejme takoj Ivan Hafner — Skofja Loka 12167 2—3 izvežbane stroj, ključavničarje delu po)iolnoma sarno-tojne sprejme tovarna v Sloveniji za .-.vojo delavnico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12069 Prodajalko amostojno. iščem za po družnico Le res dobre pro daalke naj se javijo z zahtevki in navedejo, če morejo položiti event kav cijo na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Prijetna lužba«. 12184 Kroj. pomočnika o b r o izvežbanega sprejmem v Rudniku št 70. 12121 Deklico 14—loletno. revnih staršev, najraje Staj»rko. sprejmem otrokom Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 12124 Kroj. pomočnika za fino. trajno, veliko delo IN VAJENCA sprejme Fr Baion. krojaški mojster v Ljubljani. Du najska cesta 9- 12128 Avto - tapetnika dobro izurjenega n več ličarskih pomočnikov ter enega vajenca takoj sprejme Leopold Su-šteršič, sedlar in ličar vozov v Ljubljani. Dunajska cesta 41. 12132 Gospodično kratko pisarniško prakso, event. tudi začetnico sprejmem za takojšen nastop. Pogoj: znanje nemščine in nemške stenografije ter trojepisia Le resne in inteligentne reflektantinje naj pošljejo pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« 11765 pod šifro »Pridna« 12136 Pekovskega poslovodjo sprejmem takoj v dobro vpeljano parno pekarno. Zeli se daljša praksa in da ni alkoholik. Vložiti mora kavcijo, čim več, tem bolje, ker ni izključene, da lahko pristopi kot družabnik Po nudbe na oglasni odilelek Jutra v Mariboru pod šifro »sigurno« 12038 Mizarskega pomočnika starejšega, debro izvežba nega. kj je zmožen samo--tojno voditi stavbna miz. dela. želi srednje 'uizarsko podjetje v bližini Ljubljane. Delo dobre in stalno. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra z navedbo plače pod značko »Stavbni delovodja« 12032 Vajenca za brivsko obrt sprejmem v Ljubljani v predmestju. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »miren — Ljub-Ijana 7«. 11929 Vajenca za čevljarstvo sprejmem s hrano in stanovanjem. Ivan Aubelj, D M. v Polju. 11969 Žensko zanesljivo močno, srednjih let želim za oskrbe potrebnega gospoda, ki ga je tre ba voziti v bolniškem stolu, ki bi opravljala hišna dela za dva Zanesljivost in znanje nemškega ali srbo hrvaškega jezika zaželjena Z dobrimi referencami in v bolniški negi ter gospodinjstvu izurjene solidne osebe imajo prednost Male, slabotne osebe ne pridejo v poštev. Obširne ponudbe na Stevan K. Teodorovič Pan-čevo. Kumanovska ul No 8. 11855 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 26. Tedajci pa je zdramilo nezavestnega Janeza silovito tre zanje za njegov trnik. Kot dober ribič je takoj potegnil... in glej, na tr-nikn je visela ščuka, tako velikanska, >la bi ras kurja polt oblila, če bi jo videli! Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Cameroik Ljubljana (Jugo avto) Dunajska cesta 36 I elefon 2Ž36 Strokovnjaški teoretični pouk in praktift ne vožnje na različnih mo dernih »vtomobilih. e pri četkem vsakega prvega 254 Francoščino in nemščino poučuje učiteljica Gre tudi na dom (izprehode). Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temeljito« 11433 Več pomožnih natakaric in prodajalko kruha sprejmo za nedelje in prat-nike popoldne hotel »Belle-vue«. 12105 Agilne prodajalce pri privatnih strankah za nepremočljive plašče in tla ta nalivna peresa želi za povsod Trgovska hiša Vor sič, Maribor. 12037 Postrežnica želi dela za ves dan ali pol dne pri manjši družini. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Postrežnica«. 11994 Zastopnike in zastopnice za obisk privatnih strank sprejme raz-pošiljalnica izvrstne kave. Stalen dober zaslužek. Dopise pod »Velepražarna kave 310« na Rudolf Mosse. Beograd, Terazije. 12011 Potnik ki že potuje v manufaktur-ni ali galanterijski stroki, in bi bil pripravljen vzeti še en predmet, se naj takoj zglasi pod šifro »Za dovoljen 156« na oglasni oddelek »Jutra«. 11984 Potnika agilnega. pri trgovcih in gostilničarjih v Sloveniji dobro vpeljanega sprejmem proti dobri proviziji — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Sposoben 220« 12173 Pozor! Potniki, zastopniki! Visoko provizijo, event. tudi fiksno plačo nudimo ta prodajo naših predmetov (slik na platnu itd.) privatnim strankam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visoka provizija«. 12107 Uradnik x večletno prakso, zmožen slov in nemške korespon dence, knjigovodstva (bi-lancist), stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo za takoj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 12204 Mesto sobarice iščem s 15 majem ali kw-neje Sem pridna in poštena. veš6a slovenščine, hrvaščine. nemščine in italijanščine; stara 26 let. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Sobarica«. 12068 Šivilja dobro izvežbana. želi dobiti mesto pomočnice — najraje v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrn«. 12077 Gospodična želi službo blagajničarke, strojepiske ali prodajalke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pridna moč«. 12054 Agilnega potnika želi za prodajo zidne in strešne opeke dobro vpelja na opekarna Ponudbe na poštni predal 101. 12005 Zastopnikom potnikom ali na prosti bati se udejstvujočim podjetnim osebam, ki jim je ležeče na tem, da si pripomorejo do lastne eksistence, se taka nudi. Dopisi na oglasni od delek Jutra, Maribor pod kavcije«. 11972 Prodajalka dobro izvežbana, z večletno prakso v špecerij. stroki. išče mesto v kaki večji trgovini v mestu ali na deželi. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 11995 Modistka začetnica išče mesta. Pismene ponudbe pod značko Modistinja« na podružnico »Jutra« v Celju. 11630 Nemško konverza-cijo in pouk izobraže-na arosoa po Poljanska 11414 nudi 10 Din od ure. cesta 13/11. levo. Nemško korespondenco poučuje uradnik (korespon-dent). Gre tudi na dom C. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Večerne ure« 11970 4 f« ■d k. Posredovalce zanesljive iščem za naku povanje drv Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pnd »Provizija« 11788 Zastopnike želimo za prodajanje dobrega kontumnega artikla, ki že zastopajo večja slovenska podjet'a ter potujejo po Sloveniji in ostali državi. Agilni potniki, ki bi prevzeli prodajanje tega blaga kot postranski zaslužek, naj se javijo pismeno na oglasni oddelek Jutra pod «Oo-ber zaslužek«. 11802 Entlanje in šivanje lielega in barvastega perila lepo in natančno izvršujem po izjemno nizki ceni — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12168 Zastopnike tekstilne stroke, dokaaano dobro uveden« želi za Slo venijo sposobna švicarska tvrdka. Ponudbe r. navedbo referenc pod »Za — 19644« na Publicita*. Zagreb, Gnn-dnličeva 11. U90g Zaposlitve želi 30 let star bivši jugoslov. podoficir skrajno zanes ijiv in pošten i odličnimi referencami zmožen slovenskega. srbohrvatskega nemškega in italijanskega jezika Vsestransko verzi-ran ter deloma tudi v tr govini. prosi za[>oslitve ta kasanta. podvornika. sluge, skladiščnika vratarja ali kaj stičnega Sprejme tudi manualno. fizično delo eventuelno v tovarni ali pri firmi Cenj ponudbe prosi na upravo »Jutra« pod »skrajno zanesljiv I 11620 Poslovodja ali kurjač z večletno prakso išče mesta na opekarni (Ringofen) za takoj. Naslov v ogl odd. »Jutra« 11-339 Agilen mladenič star 25 Ul. že vpeljan pri le-ni trgovini, želi kot začetnik namešč°nje. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra« 11906 Trgovski pomočnik izučen v trgovini mešan, blaga, išče kjerkoli službe. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«. 11843 Fant 17 let star bi se rad nčil sedlarske obrti. Nastopi takoj Na«lov v oglasnem oddelku Jutra. 11668 Sedlarski in iičarski pomočnik pošten, trezen, dobro iz-vežban želi službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11676 Sobarica želi premeniti mesto k boljši oliitelji Najraje gre v Zagreb. Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra pod »Sobarica«. 11883 Plačilna natakarica srednjih let. pridna in poštena, z dobrimi spričevali, išče mesta. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 13209 Zanesljiv mladenič išče službo sluge, skladiščnika, delavca ali kaj slič-nega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12141 Oženjen vrtnar srednjih let, z večletnim spričevalom, želi stalne službe, eventuelno tudi kot hišnik Naslov v ogla-nem oddelka »Jutra«. 12140 Nemška gdč. iz dobre družine in ljubiteljica otrok, sprejme službo k otrokom v boljši h;ši. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Kindergarten-kurs«. 12072 Šivilja pletenin perfektna. izurjena na en-telj' stroj in v krojenju, želi premeniti mesto v stalno službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12186 Uradnik s srednješolsko izobrazbo, knjigovodja-bilaheist. z večletno prakso na vodilnih mestih v špediciji in pleteninah. išče primerne službe Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 12134 Plačilni natakar prvovrsten, star 3ove oglasni oddelek »Jutra«. 1199-' Kompleten radio štiricevni, za 2800 Din naprodaj na Viču pri Ljubljani, Tržaška cesta št. 36. 12014 Akkumulatorska baterija sistema »Tudor« tipa I-fi, 50 elementov. kompletna je telo poceni naprodaj. — Jos. Ru« in drug, Domžale. 10589 Akumulator 6 ali 12 volt. po možnosti znamke »Tudor« kupim — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto-akumulator«. 11876 Mesto vzgojiteljice išče otroška vrtnarica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na~top takoj ali pozneje«. 12114 Kontoristinja s triletno prakso, želi premeniti mesto. Zmožna je knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter deloma cirilice. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kontor 26«. 12116 Moška moč izvežbana v skladiščnem poslovanju, paketiranju in računstvu t večletno j>rak-eo :n perfekten v slev in nemšč. želi stalno mesto v Ljubljani Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »vsestranski delavec« 12101 Uradnica x večletno pisarniško prakso želi primernega me-tM Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra ped »Primorka« 12039 Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost vešč trgovine z mešanim blagem, z znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika, želi premeniti službo Nastopi lahko takoj. C. ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod značko »Vesten«. 12034 1000 Din dobi osfba. ki preskrbi absolventu učiteljišča primerno službo Vešč tudi nemščine. Gre tačasno tudi bretplačno prakticirat. Ponudbe na ogl. odd Jutra r-od »praktičen 1000«. 12044 Prodajalka mešane stroke, zmožna slo-ven-kega. srbohrvatskega in nemš-kega jezika v govoru in pisavi, absolventinja meščanske šole, vešča strojepisja. poleg tega je vajena gospodinjstva in kuhanja, išče primernega nameščenja kot prodajalca ali pisarniška moč. Dopise pod šifro »Marljiva 56« na oglas oddelek Jutra. 12056 ^ M aA^IA/ Puhasto perje razjošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb. Ilira 82 Kemična čutilnica perja. 189 Vrtne stole prodaja gospodarska pisar na Tribuč na Glincah — Telefon 2605 10078 Marmornato ploščo (St. Ana) 127x60 prodam za zelo niziko ceno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11776 Čebelarji! Prodam 9 kran ičev č bel. Cena po dogovoru Alojzij Janežič, Polica, pošta Višnja gora. 12155 Harley-Davidson motor s prikolico, v najboljšem stanju, kompletno opremljrn, ugodno naprodaj Na ogled v garaii Žužek. Kolodvorska ulica. 11987 F. N. motorno kolo 350 ecm s v., doseže hi trost do 90 km na uro. po rabj 2 in pol I bencina na 100 km in stane samo Din 12 700. — Oglejte si ga brezohvtzno pri tvrdkah H Kenda. Ljubljana. A Bremec, Celje, J Gu87 Nočno omarico posteljo, kompletno omaro in umivalnik ceno prodam. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra. 11940 Kožuhovino damske in moške plašče sprejemam v shrambo in popolno prenovo Cez po letje popravila računam samo polovično ceno. Peter Semko. krznar. Ljubljana. Miklošičeva 14. 118 Krznar Ivan Knehtl v Ljubljani Marijin trg I. IV nadstr. se vljudno pri|poroča ta [>o pravila kožuhovinastih plaščev — vsakovrstnih jopic in vrat nikov ter vseh v krznar sko stroke s padajočih del, čez poletje po polovičnih cenah 116 Polkrito kočijo zeio dobro ohranjeno, z stare moške obleke gumijevimi in zeleznimi kolesi |K>ceni prodam. Ceg-narjeva ulica 4 12073 Vsakovrstno zlato kupuje po najvSjib cenah C e r n e — juvelir LJubljana. VVotfova ulica 3 38 Zlato uro z zapestnico (S< liaufhausen) prodam za 1800 Din. Ocenjena je 3000 Din Naslov oglasnem oddelku Jutra. 12085 Salonsko garnituro le;>o in dobro ohranjeno prodam. Dopise na ogia-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Garnitura«. 11432 Motorno kolo Puch za dve osebi, tipa 27, dobro ohran„»;no proda A Kosec, Državna cesta št. 24, vogal Tržiške c.. Maribor. za Din 750t.—. 11916 Avto »Praga« šestsedežni. renoviran, naprodaj. Na ogled v Tržiču št. 124. 12129 Avto enotonski, v telo dobrem stanju, pripraven za trgovca ali obrtnika, radi selitve naprodaj ta 10.000 Din. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12113 Motorno kolo 4 cil. FN 500 ccm. z 2 prestavama in štarterjem. alum. bati; voženo r»o generalni popravi kemaj 3 do 400 km. prodam radi nadštevila po ugodni ceni. G. Kordon. Gor. Logatec. 12012 Aigion moško kolo novo, poceni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12160 Moško kolo »Puch«, renovirano. ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12151 Damsko kolo skoraj novo in otroški voziček poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 121)98 Moško kolo po zelo nizki ceni proda J. Božič. Ifant-ka cesta — mestne barake. 12097 Spalnica nova, črešnjeva, s posteljnino in kuhinja radi odpotovanja poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11889 3 sobne oprave iz trdega le^a. solidno delo po nizki ceni naprodaj. — Naslov se izve v Kapiteljski ulici 11, pritličje, desno 11943 Lepo jedilnico moderno kupim. Ponudbe naj se pošljejo na ogla-ni oddeltk Jutra pod »Moderno«. 11837 in drugo kupujem. Dopisni ca zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29. 11849 Moški površnik pomlalamki. še malo nošen (Ulster Deubel) takoj prodam za 600 Din Nasiov v oglasnem oddelku Jutra. 11844 Tri ženske obleke letne, dobro ohranjene za vitko postavo prodam za 400 Din. Prodam tudi obleko za Sletnega dečka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11831 Nar. enciklopedija -rp-ko-br vat ska-«do vena čka (Stanojevič) za 600 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11734 »Oso« cel humorističen letnik, celotne Stritarjeve zbrane spise. Zgodovina slovenskega gledališča. Zvon 1904—1307 Les cing codes. Frau als HausSrztin. Gefiiigelzucht, Kotschilds Tasehenbuch fur Kaufleute. \Viener Koch-kunst in druge knjige prodam Prijaviti se na poštni predal 246. 12126 Valvasor Kupim: Heft 3 — Lieferung 6 — strani 33—80; oddam: nekaj na Ištevilnih -nopičev; prodam: V. del (Kaindten). Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ~ 11774 Staro litino in drugo železo ter star« kovint kupuje po najvišjih cenah Flauc Stupica. it-leznina v Ljubljani, Go-»posvetska ce*ta 1. 115 Več vagonov bukovega suhega vjlanega oglja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek lista )*id oglje. 11S25 Gostilniško opremo in štedilnik kupim. Po: i-he pol »oprema« na ogl. oddelek Jutra 11980 Starega železa litega kupim 1—2 vagona. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stara litina«. 119 30 Starinske slike pohištvo in zelo veliko ogledalo naprodaj. Agen-turna in komisijska trgpvi na v Ljubljani, Študentov-ska ulica 7. 12188 Lepe spalnice po 2700 Din in kuhinje po 1250 Din prodaja Vidmar. Zgornja Šiška 2. 12190 Pohištvo spalna soba naprodaj na Poljanski cesti štev. 11/11. 12182 Moško kolo malo rabljeno, poceni naprodaj pri ključavničarju v Florijaneki ulici 9. 12112 Pohištvo Več hrastovih in mehkih «?>alnic ter kuhinjsikih oprav proda Avgu«t Cerne, Zgornja Šiška 122. 12185 Sprejemna garnitura pripravna tudi za zdravniško čakalnico, ugodno naprodaj. Na ogled med 12. in 3. uro popoldne. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 12171 Otroško posteljico kompletno z žimnicami — železno, belo emajlirano poceni prodam na Ambroževem trgu 311. levo Ogledati med 10. iu 12. uro. 12081 Spalnica it mehkega lesa. in nekaj •komadov druge o^ave radi preselitve takoj naprodaj ▼ Rožni dolini, cesta VIII, št 9 Ogledati med 9 in 12. uro. 12099 Lepe kolje za vinograde, cepaiie in rezane ima fKH-eni nanrodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesum. Maribor. Pristaniška ulica 8. Telefon št. 51. 11919 Hlode hrastove, od 20 em naprej, kupi vsako množino pa-na žaga V. Scagnetti. Ljubljana — za gorenjskim kolo dvorom. 9101 Furnirja 16.000 čevljev jesenovega. 5.000 čevljev črešnjevega in 2000 čevljev brstovega ugodno proda F. Tome. lesna trgovina v Medvodah 12118 Borovih drogov 7—13 m dolgih prodam 200 komadov. Ponudbe: Ljubljana. poštni predal št. 15!. 12149 Hiš. posestniku (ci) p Ljubljani, ki m: odstopi ;no ali dve prazni sobi posodim denar po nizkih obrestih. Natančne ponudbe z navedbo v o-te in garancije na oglasni odilelek »Jutra« pod šilro »Varno 11957«. 11957 Družabnico (ka) s kapitalom iščem za takoj za gostilno Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12W3 10—15.000 Din kavcije, po sporazumu lahko tudi več da podjetju mlad in trg. izobražen gospod. zmožen vsakega dela Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovsko izobražen«. U8S2 1—2 milijona Din išče rali povečanja glavnice manjša beograjska povsem likvidna banka, brez dolga in s prvovrstnimi kre-d:ti Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra banka«. 11S03 Les Pod ugodnimi i>ogoji se za takoi cdda posekanje 600IJ kubičnih m bukovega in čez 300 kubičnih m smrekovega lesa. Dovoz na kolodvor ugoden. Interesenti z raz-po!ož;jivim kapitalom okrog 40(1.000 Din naj takoj ponudbe stavijo pod »takoj« na oglasni oddelek Jutra. 1204S Sladkega sena 1500— 2000 kg ter gramofon s 30 ploščami in kopirno prešo. vse dobro ohranjeno prodam Poizve se na La-verci v gostilni Ogrin 1190! Ajdovo moko po 5 Din. fin tdrob iz ar gentinske koruze po Din 4.30. fino moko št 0 iz hanašfce pšenice po Din 4.30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej. umetni mlin, Javornk. Gorenjsko 10254 Pozor, kapitalisti! bančni zavodi in zdravniki. Prodajem penzijon s kjpališčt-a na morski obali najlepše jioticije ka-telan-ske rivijere Realiteta je pripravna za letno kopališče. zimsko okrevališče in sanatorij Interesenti naj se obrnejo ns lastnika: M. Budanko. Kaštel St:iri, Dalmacija. 9919 1500—2000 Din posojila išče drž. uradnica proti vi. sokim ohrestiro ic mesečnemu odplačilu. — Ponulbe na oglasni cddelek »Jutra« pod značko »Maj 2000«. 11975 Čebulo po Din 2 kg proda ca 1000 kg Josip Mastnak. restav-rater. hotel »Slon« v Ljubljani. U800 Vina 150 hI belega in rdečega po Din 4 50 de 5.50 in jabolčnika 30 hI po Din 3.50 proda D. Pačnik, Laiko. 11760 Družabnika ki je sposoben za potnika, s 100—200.0(10 Din sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po 1 gif ro »Trezen in marljiv«. 11827 Za zastopnika s stalno plačo in provizijo sprejmem agilno, značilno in trezno osebe s kavcijo 20 do 25.000 Din. Ponudbe « podatki na ogla-ni oddelek Jutra pod značko »25.000 kavcije«. 11623 Kot družabnik pristopim trgovsko in gospodarsko izobražen s kapitalom Din 100.000. Ponudbe na ozlasni oddelek Jutra pod šifro »samsl.i«. 11838 Posojilo od 50—100.000 Din proti ugodnim obrestim ali udeležbi na dobičku iščem za 6 mesecev. Varnost nudim v za posojene vsoto kupljenih strojih. Ponudbe pod »Varnost 1101« na oglasni oddelek »Jutra«. 12106 Družabnika (co) s ca. 30.000 Din kapitala, ta obnovitev trgovine, ozir. podružnice iščem na deželo Osebno sodelovanje zaželeno. kar pa ni pogoj — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru p->d »Rentabilno«. 12104 KUVERTA" d. z o. z. konf. tvornica papirja Vožarski pot 1 K ar lovska cesta 2 kuvert vseh velikosti, plačilnih kuvert z okenci itd, Stalna zaloga Cene nizke! vrečic, aktovk, Blago solidno! Šport Današnje prvenstvene tekme V Mariboru .Maribor : Primorje — v Ljubljani Slovan : Hermes in Slavija : Krakovo. Prvaka mariborskega in ljubljanskega okrožja LNP odigrata danes v Mariboru prvi finale za letošnje pod.saive.zno prvenstvo. Revanž se vrši prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Zdi se, da gre v finale z boljšimi izgledi Primorje, ki je pokazalo pretcikio nedeljo proti Iliriji jako dobro igro, dočim je Maribor v obeh semiiinalnih tekmah s Celjem precej razočaral. V LpuMaim se danes zaključi prvenstveno tekmovanje v I. razredu s tekmo Slovan : Hemmes (igrišče Ilirije, ob 15. rezerve, ob 16.45 prvi moštvi) ter prične prvenstveno tekmovanje v I.B razredu s tekmo Slavija : Krakovo (igrišče fVimorja, ob 15. rezerve, ob 16.45 prvi moštvi). Srečanje med Slovanom in Hermesom je važnejše od običatjnih prvenstvenih tekem zaradi tega, ker bo odločilo, kateri klub pride na zadnje mesito v prvenstveni tabeli in izpade v I.B razred. Kandidata sta Slovan in Jadran. Hermes ostane defini:ivno na 3. mestu, tudi ako danes »gubi. Kakor kaže naslednje stanje v tabeli, zadostuje Slovanu za obstoj v I. razredu, da reši j« današnje tekme eno točko, t. j. da igra neodločeno. Titdi negativen, toda ne slabši rezultat od 3:4 bi mu zadostoval. Z rezultatom 3:5 bi dosegel čisto enako pozicijo kot Jadran; v tem primeru bi bila potrebna posebna odločilna tekma Siova« : Jadran. Tabela kaže v zadnjem d e'. u si ed e če st anje: Hermes 7 3 — 4 16:31 6 Jadran 8 1 — 7 9:37 2 Slovan 7 -1 — 7 6:33 2 Slavij a in Krakovo, ki o tvorita prvenstveno tekmovanje v I.B razredu, sta dva približno enaka nasprotnika, ki sta doslej vedno pokazala Živahno in požrtvovalno igro. Športni drobiž Naša nogometna reprezentanca proti Ru« muniji se je morala zopet izpremeniti. Lu« burič in Gjorgjevič sta namreč odpovedan la. zaradi česar je moral savezni kapetan nbminirati naslednje moštvo: Mihelčič«Iv« kovic, Beleslin«Arsenijevič, Premeri, Kunst« Marjanovič, Hitree, Lemešič, Bonačič, Gil« Ier. Sploh pa je še vprašanje, ali bo mo= gla naša reprezentanca sploh odpotovati v Bukarešto. Na merodajnih mestih v Beo* gradu so svojčas obljubili delegatom JNSa podporo za to potovanje. Vendar pa do danes še ni nobene odločitve, čeprav bi morali naši igrači odpotovati v štirih dneh. Ako do danes ne bo odločitve iz Beograda, bomo morali doživeti blamažo ter prepu« stiti v jubilejnem letu JNSa dragoceni po« kal našega kralja brez borbe Rumunom. L parno, da do tega vendarle ne bo prišlo. Današnjo tekmo Dunaj : Zagreb sodi zagrebški sodnik g. Fabris. Na Dunaju se vrši danes nogometna tek« ma med avstrijsko in med madžarsko re« prezentanco. Je to 63. srečanje teh moštev. Dosedanje stanje teh tekem je naslednje: Avstrija 62 22 13 27 127: 131 Madžarska 62 27 13 22 131 : 127 Bilanca je torej za Madžarsko, ki beleži 27 zmag in 22 porazov, ugodnejša. Sodil bo italijanski sodnik Carraro. Češkoslovaška nastepi v Lausanne proti Švici. Ta tekma šteje k srednjeevropskemu pokalu. Iz Amerike poročajo o novih lahkoatlet« skih starih. V Des Aloines je Kari Jark iz \Vest«Pointa vrgel disk 48.23. Občudovanja vreden je tudi nov šolski rekord v skoku v višino, ki ga je v Kaliforniji postavil dh'« jak M ar t v z 1.94. Lamson z univerze v Ne« kraški je v teku z zaprekami na 120 yar« dov dosegel s 14.8 skoraj svetovni rekord 14.6. Bevan je vrgel kopje 63.10. V Pitts« hurghu je mladi Bovven v teku na 400 m dosegel čudovit čas 47.6, dočim je svetov* ni rekorder Bracey v Texasu ponovil svoj rekord v teku na 100 vardov z 9.5. Behr z univerze \Visconsin je vrgel kroglo 14.76, Baldvvin (Texas) pa disk 44.18. Omeniti bi bilo treba še uspeh \Varneja in Canbvja, ki sta ob palici skočila 4.5 m. Svetovni rekorder v skoku v daljavo Sil« vio Cator je zopet v veliki formi. V Ani! sterdamu je zasedel zaradi izredne nervoz« nosti s 7.58 le d'rugo mesto za America« nom Hammom, ki je skočil 7.73. Nekaj tednov kasneje je Cator v Parizu s 7.93 postavil nov svetovni rekord. Že takrat je mislil na osemmetersko marko, ki se mu je v treningu tudi večkrat posrečila. Trije svetovno znani športniki se name« ravajo umakniti iz šport, življenja. So to oba finska olimpijska zmagovalca v ma« ratonskem teku Steenros in Kohlemainen, ki sta izjavila, da sta prestara, da bi bila kos zahtevam modernega treninga, in av« stralski plavač Bov Charlton, ki je sicer star šele 21 let, vendar pa se noče več udejstvovati na športnem polju. Charlton je imel sicer svetovne kvalitete, vendar pa zelo malo ambicije in temperamenta. V šele 161etnem Noelu Rvanu iz Sidneva pa je dobil zelo talentiranega naslednika. Nekoliko o našem hazenskem športu 28. aprila se je pričelo v Sloveniji prven« stveno hazensko tekmovanje. Prva tekma v Ljubljani med Ilirijo in Primorjem se ni vršila, ker Primorje ni nastopilo ter s tem par forfait prepustilo Iliriji dve točki. V Ptuju je družina I SSK Maribor premagala z 21) : 4 družino SK. Ptuja. Danes bi se morala vršiti v Ljubljani tekma Primorje : Ptuj. Tudi ta odpade, ker se je Primorje odreklo ..astopu, V Murski Soboti pa se sestaneta družini Maribora in Mure. torej dve odlični hazenski družini, ki nam jam« čita, da bo ta tekma brez dvoma nudila lep športni užitek. Ob tej priliki hočemo nekoliko premo« triti položaj našega hazenskega športa. Klubi v ljubljanskem okrožju so se raz« delili v dva razreda. Ta razdelitev je zlasti letos nekoliko presenetila. Kakor znano, je pred kratkim prišlo v hazenski druži« ni Ilirije do krize. Igralke, ki so do krize nastopale v prvi garnituri Ilirije, so izsto« pile. Sekcija ima sedaj večinoma mlajše moči, ki so sicer zelo ambicijozne. vendar pa ta družina ne more držati hazenski šport v Ljubljani na oni višini, na kateri je bil dosedaj, ter uspešno konkurirati s klu« borna Maribor in Mura. Primorje reorga« nizira svojo dTužino ter za sedaj sploh ne bo sodelovalo v prvenstvu. V^ I. razredu nas torej zastopa ne ravno močna družina Ilirije, ki je torej ostala brez konkurenta. V II. razredu se nahajata Slovan in Ate« na. Slovan skoraj ne pride v poštev, ker je njegova družina bolj na papirju. V druži« no Atene so se javile vse igralke, ki so izstopile iz Ilirije. Atena ima torej dobro družino, ki se pa še ne more udejstvovati v polni meri, ker vse njene igralke še ne smejo nastopiti. Iz vsega tega izhaja, da je položaj v ljubljanskem okrožju precej slab. Tekem ni nobenih, kar gotovo, ne bo koristilo razvoju tega lepega ženskega športa v tem okrožju.-To treba obžalovati tembolj, ker je v Ljubljani sedež JHS in bi že z ozirom na to morali gledati, da bi bili ljubljanski klubi enakovredni drugim. Brez dvoma je torej, da razdelitev ljub« fjanskih klubov na dva razreda ni bila na mestu. Kakor doznavamo, se poteguje Atena za sprejem v I. razred in za to, da se bivšim Ilirijankam dovoli takojšnji na« stop. V podsavezu so glede tega vpraša« nja mnenja zelo deljena. Poudarjati pa moramo, da bi moral v tem primeru inter« venirati JHS ter omogočiti uspešen raz« voj hazenske družine Atene, ki ima gotovo vse pogoje, da postane odlična reprezen« tantinja naše hazene. Klubski ali osebni ot Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spa-dajočih trgovinah. daje brusno peno Al'bus milo Zvon za pranje čisti perilo hitro in brez truda. Močna raztopina mila prodere v vsak rob perila ter odstrani oprezno vso nesnago. Prosto vseh jedkih dodatkov varuje Aibus milo Zvon tudi občutljivo svilo ter mehko volno. Barve barvastega perila se svetijo sveže in novo. Mehko Albus milo Zvon za pranje varuje roke. Albits milo Zvon za pranje je izdatno ter odgovarja ceni, njegova kakovost je vedno v neizpremenjeni vrlini. Albus milo Zvon za pranje. Izdeluje; Albus tovarna mila d. d., Novi Sad ba je bilo pomožne lokomotive, ki ga je potegnila do Londona. To je bil slab oinen! Nasprotno pa so vsa znamenja kazala, da bo Bolton tretjič osvojil dragoceno trofejo; saj je stanoval v hotelu, v katerem je zad« njih sedem let stanoval vsakoletni zmago« valeč pokalnega finala. Razen tega je 6 igralcev igralo že več finalov za pokal, kar je močno podprlo razpoloženje enajstorice. Ta prednost je spričo atmosfere, ki jo ustvarja 90.000 navdušenih gledalcev, veli« kega pomena. Procesija občinstva na stadion se je pri« čela že v dopoldanskih urah, dasi je bil pričetek določen šele "na 15. uro Na igri« šču je že od 13. dalje svirala vojaška god« ba in preganjala mučno čakanje. Malo pred napovedano uro se je pripeljal na prostor vvaleški princ, ki je pozdravil moštvi. Pu« blika je bila oborožena z zastavicami, rag« Ijami, trobentami, zvonci itd. Tekmo je so« dil sodnik Joseph, ki se dolgo ni mogel od« ločiti, da bi prevzel to delikatno nalogo. Portsmouth voli prostor iri igra proti solncu. Bolton je takoj v premoči in P. se mora trdo braniti. Najbolj nevarno je des« no krilo Boltona Butler. ki stalno pošilja svojo vrsto pred nasprotnikova vrata. To« da nenadoma se slika menja in Ports« mouth je boljši; sedaj prevzame Boltono« vo metodo in forsira krili. Pri tem se od* likuje levo krilo Cook, toda napad ni do« volj energičen in izsilil le nekaj kotov. Ne« nadoma pošlje odlični srednji krilec Bol« tona Seddon žogo Butlerju, ki uide in blis* kovito ustreli — v zunanjo mrežo. Igra je fair, toda trda in dolgi Seddon ima mnogo uspeha z glavo. Tempo je vedno hitrejši, toda v mrežo ne zadene nihče. Portsmouth je na boljšem, toda napadi Boltona so ne« varnejši. Tik pred odmorom prezre sod« nik roko desnega branilca Boltona. kar bi bilo najbrže spremenilo izid. Toda tako gredo: v kabine — brez gola. Po 5 minutah so zopet na polju. Bolton je živahnejši, dočim se zdi Portsir.outh iz« Salonit cementno azbestni skrili je za pokrivanje zgradb najboljši materijal. mučen. Polagoma se opaža premoč Bolto« na; posamezniki so boljše plasirani n rav< najo z žogo bolj natančno. Portsmouth se trudi in krilci pošiljajo svojo vrsto znova v napad. Vse pa gre mimo drogov ali osta« ne v rokah odličnega Boltonovega vratar« ja Pvma. Portsmouth nudi vedno manj od« pora in gol visi vsako minuto v zraku. 12 minut manjka do zadnjega žvižga. Butler dobi 15 m od vrat žogo in strelja; strel je nizek in oster, toda slabo plasiran. Desni branilec Portsnioutha skuša ubraniti, toda zadene z notranjo stranjo čevlja in žoga zavije v levi kot vrat, 1 : 0. Portsmouth jt pokopan! Samo 11 minut je še do konca, za zmago pa je treba dveh golov. Pred njegovimi vrati pa se vedno in vedno po« javlja dolgi srednji napadalec Boltona Blackmore, ki obstreljuje Gilfillana (vra» tarja) dokler mu ne spravi drugega gola v mrežo. Sile so izčrpane, še 5 mučnih minut in Bolton je zmagal z 2 : 0. Letošnji finale je bil najhitrejši in naj« bolj razburljiv po svetovni vojni. Bolton Wanderers so si z zmago tretjič osvojili kraljevi pokal, dasi stvar ni bila tako go< tova, kakor je menil njihov manažer, ki je že 8 dni prej naročil pojedino na zmago. Priznati pa je treba, da je darilo zasluženo ostalo v južni Angliji! S prireditvijo se lahko primerjata samo vsakoletna veslaška tekma med univerza« ma Oxford in Cambridge ter »Grand Na« tionaLDerbv« v Londonu. Ustanovljeno 1852. Teod. Kom Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave, (Dvojni trum pomeni KVALITETO fzSizi S. pller - i sinovi - prvi hrvatsti gradi ielji biljardov Zagreb J. Stjepušin, Zagreb Jurjevjka ulica 57 priporoča najbulje tamlmrjce — strune, partiture. šole iD ostale potreb ščine za vea gla-bila 0a riški izložbi Cfntki franko 4 Cyl. Tipa C. 4 in 6 ( vi. Tipa C. O se imajo zahvaliti za svojo dovršenost najvišji potrošnji strokovnega znanja in kval tetnega dela. Oba modela imata v največji meri vse lastnosti, ki določajo razrtd modernega voza: moč — sigurnost — udobnost varčnost — razkošje. p -< I mm' I mW iw I vv/ m it Zastopstva: ZAGREB: Grand Garage •Citroen«, Liipna ulica 22. — BEOGRAD: Ing. Gjoikič Vuoo, Obiličev Venac 6. — NOVI SAD: Kralja Aleksandra ul. 7. »Volan«, automob. radnja. — SUBOTICA: Gradska k-uca. Lajoo Kain, Zastopstvo »Citroen«. VELIKI BECKEREK: Kralja Aleksandra 17. Anton Betice i sin, — OS1JEK: Auto Stroj, avtomobilska radnja. — POŽARE-VAC: Brača Pandurovič, Anta S. Atanackovič. — KRUSEVAC: Knez Mihaelova 36. Zivojin A Simič. — NIŠ: Obrenovičeva ul. 51. Dušan M. Krstič. automobilska radnja. — LESKOVAC: Kralia Petra SI. Vranjfcič i drug, lasttipsavo »Citroen«. — B1JEL1NA: Blag. Gjukanovič i sin. lfcdno fr na viShu! Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira Rips Ottoman za plašče Crčpe de Chine modne barvt Chantung modne barvt Rips doubli za plašče Crčpe de Chine imprimt Chantung surov Satin ondč za plašče Crčpe Georgette modni barvt Veloutine za plaščt Crčpe Mongol Crčpe Georgette imprimt Taffetas Crčpe j Riviera j fapon modne barvt j Crčpe Marocain fapon imprimt Voile de iaine imprimt CHRYSLER C H RYS LE R 1IUt«HH«*tflMU>l|iyiMII •HiitiiiiiiiMiiiniMitiiimiHiiHiiaR o « k o p f« Din OO Najeenejče kakovo-«, J f\ -ti >r o«k o p ft Oiri 4? Sletno jamstvo. Za neod »ovarjajočt «e vrne denar. Anton Kfffmann Maribor 36-a Specijalist za samo boljše švicarske ure. evna skladišta drul&az.o.z Ljubljana, Dunajska cesta 33 vrši obrat Javnih skladišč na podlagi koncesije I ministrstva ra trgovino in industrijo v obsežnih io suhih prostorih — izvršuje špedicijo blaga — prevaža pohištvo v špeeijalnib pohištvenih vo-| zeh, kakor tudi na navadnih tovornih vodilih — sveža z glavnim kolodvorom po železniškem tiru — carinsko prosto skladišče. Telefon it. 2366 Brz. naslov: Skladišta 6292 Stalna služba • • I; - FILIJALA SPLOŠNE ZAVAROVAL. DRUŽBE ,ANKER' V LJUBLJANI sprejema proti stalni mesečni plači in proviziji zanesljive in delavne zastopnike tako za mesto Ljubljana, kakor za posamezne okraje v celi Sloveniji. Ponudbe se sprejemajo pismeno in ustmeno v pisarni Kralja Petra trg 8 6339 StarSI, kopa te svoji decl krasno, mladinsko knjižico Kralj Debeluh in sinko Debelinko Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kiet boste gotovo našli FOTO-AMATERJI! Mnogo važneje od visoke občutljivosti je ortokromatičnost radi točne reprodukcije tonov zato so KOLESA DCRKOPP in dragih na boljših svetovnih znamk GRAMOFONI COLUMBIA, ODEO\ in drugih najpopolnejših tvrdk marsikaj v Vaše raz vedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah. ŠIVALNI STROJI DCTRKOPP, MINERVA najboljši v materijalu in najlepši v opremi Plošče in filmi dosedaj nedosegljivi Urejuje Davunn BavlJtQ bdaja za .onzoroj o.tra, Adoli Ribntkar. lu Narodno mkaroo d. d kot PRODAJA SE TUDI KA OBROKE! - Priporoča ..TEHNIK" DOSIP BAN3AI LJUBLJANA, LJUBLJANSKI DVOR, Pražakova ulica štev. 19. tiskaro&rja tW Jezeri. Z» ,nscr.tn. del je odgovor«, AloJ21j Novak_ Vsi f LjubljanL 'A