118. Mika.
u Limuni, i soiott, J. mm MM,
ZLU. leto,
SM lota
»Slovesa*! 4«cMa v«i|a»
t
Mit IKl
E
i
K M —
• m-•
HO 1«
■t»W hI m traaldna>. Kakoetet m m vtae*|e. *re*Rlitv*i Kaantvt iliM tt t, (i ma&mtf* **v«k «e**f*» ft. t«.
tikala rt k t*a iy»t*r Un—M aaaaUa ta praznika, laaaratl ■afapN
II vta* m
pa II vfe. Pri
UpravaHrv* aa| a« a#iU|a|a
pO 14 vin., aa dvakrat tatavdjah po dogovora. linaeratJ itd.
PNuan Havjajka vatla II aaraMa krav tatadafcaa vpvrtati
■•r««n» tf»k«r»a" talOfaa 9U M.
■a no ovira.
vato loto pol leta četrt leta na mesec,
.Iloraaakl Harad- val I« po polti: Avttro-Ograkai aa Nemčijo:
tvia lato.......
1P-0-90 2-10
.......K •»—
£i Ameriko in vm druge dežela i telo leto......... K 30.—
Vpraian|eai glede laaaratav aaj M priloil aa odgovor dopisnica aH znamka, upiavnietvo • gnaflovs aliea I (tpertij, dvorišče levo), telefon iu aa.
Clfii - Metodova družba in korotk! klerikalci
Prav radi verujemo »Miru«, da mu ni \ šoč. če Izve vsa slovenska javnost o čudnem narodnjastvu go->nodov okrog Šolskega društva« v Celovcu. Poskrbeli homo za to, da ti-i v bodočnost: ne ostane nič skrilo. Zaradi narodnosti, pa samo zaradi te, ji* dozdaj vsak neratl prijel za l»ero, če je imel odkritosrčno govoriti o zavoženih potih slovenske koroško politike; baš zaradi isto narodnosti pa so čuti vsak dolžnega pojasniti te koroško razmere": občni zbor podružnice Ciril Metodove družbe je namreč nepobitno dokazal, da hoče dr. Brejc in njegova klika nastopati pro-Slovencein, ki nočejo pod njegovo politično komando, ravno tako. kakor proti Nemcem, da, eelo še bolj so-\ razno, kajti, d očim sodelovanje -slovenskimi naprednjak] surovo odklanja, sodeluje z nemškimi klerikalci prav brez premisleka. Trdili smo, da Je nemogoče stvarno utemeljevati razdmženje podružnice Ciril Metodove podružnice - »Mir« proti tej trditvi no ve ne enega razloga, ampak piše samo. (hi je g. Sinodej stvarno utemeljeval. Zakaj te utemeljitve ni ol:javil v listu, ki ga urejuje, zakaj Mir« še dozdaj ni prinesel take utemeljitve, ki l>i Jo mogli razumeti na v a dni zemljani \
Par. saj jo jo prinesel! Precej aa dolgo govori o razmerju »Šolskega društvai proti (iiil Metodovi podružnici in dostavlja kot utemelje- I vanje predlogo o razdruženju po- j dnižnice, da ni mogoče, da 1 >i delo- s vali v Celovcu dve Šolski družbi, bzi- | roma njiju podružnici, in da jo bilo I zato potrebno eno razdrnžiti.
Dvomimo sicer, da bi bilo tako sodelovanje res nemogoče, toda recimo, da bi imel Mir« prav. Ali ne trdi s tem, da je bila ustanovitev >Šolskega društva« škodljiva že a priori, kor jo bila naperjena proti Ciril Metodovi podružnici, - katero ni mogoče sodelovati. Kaj so torej pomenile tolikrat ponavljane besede, da se delovanje »Šolskega društva« ne Imj križalo / onim Ciril Metodove družbe. Kaj so pomenilo te besede še na ravno tistem občnem /boru. na ka'" rem je bila sklenjena razdružitev podružnice i/, razloga, da ni mogoče sodelovati!!: Tu gospoda, ne najde logike niti najbolj zvit sofist iu upamo, da ni tako zabitega Slovenca, ki i»i vas no pregledal do dna pri takem utemeljevanju!
Razdru žen je celovške podružni-
škodo »i bili
i   se  mu bili morda Vsaka div j ost ško-
sanio si oven-dobro premi-
co pa ni bila n-j ski stvari če slili svoj čin, b vendar izognili duje predvsem provzročitelju: če bi bili brez krika in vika ustanovili podružnico svojega »Solsko.ua društva« bi bilo memla vsekakor boljše za vaš klerikalizmu. Ljudstvo bi bilo prepričano, da vam je res na sivn samo slovensko šolstvo, lako pa je spoznalo, da mislite predvsem na maščevanje!
Ustanovitev »Šolskega društva« sama na sebi ni nič druzogn, kakor maščevanje za glasovanje na veliki skupščini na Boh. Bistrici. Vedeli in čutili ste to dobro, zato ste skušali zakriti to krivdo pred seboj in pred drugimi: razglašali ste, tla ni novo društvo naperjeno proti Ciril Metodovi družbi, ampak da hoče ž njo skupno delovati v prospeh slovenskega šolstva; o Boh. Bistrici ste dosledno molčali, na tozadevna očitanja pa zatrjevali, da ni ros, da bi bilo glasovanje na oni skupščini vzrok ustanovitvi    Šolskega društva«.
Zdaj pa jo vse razpu h telo in ostala je samo še Boh. Bistrica. Ko ste se čutili poraženo, ker je moral vsak izprevideti, da so vaši stvarni vzroki za lase privlečeni izgovori takrat jo izbruhnila resnica: -no bo-do nas komandirali Študentje, ki jib še starši vzdržujejo« in »ven so nas vrirli. nas. obmejno Slovence«.
Xa Bistrici ni takrat nihče komandira!, niti »ven metal«. Člani Ciril Metodove družbo so poslali tja svoje zaupnike, ki so bili gotovo delavci ZS našo Ciril Metodovo družbo, le kot taki so bili na Bohinjski Bistrici, tam glasovali in volili. — Vsi odborniki so dobili štiripetinsko večino (prvoniestnik celo 247 od glasov i in nikakor ni umestno, če se kdo jezi. da m bil baš on izvoljen. Se manj umestno pa je seveda, ce lak užaljenec i o .t < • i m odidi* od zborovanja in odreče svoje sodelovanje samo zato, ker ni bil izvoljen na. častno mesto, i l udobnost pa je, če kdo obrne Ciril Metodovi družbi hrbet, potem pa trobi v svet, da >o ga »ven vrgli«*.
Tako jo s komandiranjem in »ven metanjem', ('o je hotel kdo komandirati, jo bil to dr. Brejc, ni če je kdo »ven metal«, jo bil to slavni pesnik političnih pamfletov, ki je botri kar celo Ciril Metodovo družbo ►ven vreči«, ko je izrazil dvom ( upanje!), da Ciril Metodova družba ne bo več zborovala.
Ker se jim /borovnici na Boh. Bistrici niso dali tako komandirati, kakor nekateri kaplani in ker se jin>
ni izpolnila želja, da bi se Ciril Metodova družba razbila zato maščevanje. Maščevanje, ki Je stvarno neutemeljeno, za naš narod zelo škodljivo, za krščanske socialoe pa nad vse značilno. Pisano stoji namreč. »Maščevanji' je Moje!«
Prihodnji .Mir« bo seveda trdil, da ni nihče mislil na maščevanje, morebiti tudi, da ni nihče govoril, da bi v Celovcu iu1 mogli sodelovati obe šoUki družbi no, radovedni smo. kako bo potem utemeljeval razdruženje celovške podružnice Ciril Metodov«' podružnice. Najbrž bo ostal pri tem, kar je napisal zadnjič: Dokaz da je bilo utemeljevanje res stvarno, je to, da ga ni mogel nihče izpodbijati, kakor kaže glasovanje: 21 proti K>. Povedali smo že zadnjič, kaj mislimo o tem glasovanju. 2       -       ■">. kdor ne veruje, ima
opraviti z dr. Brejcem.
Kako nestrpen in osebno maščevalen je vodja slovenskih koroških klerikalcev, ka/** njegov govorniški pogre&ek, ki se tiče g. K. »Ce bi se bilo vodstvo Ciril Metodove družbe malo pobrigalo, bi bilo že dobilo pravi naslov korporacij in oseb, tako t.a za nas ni hotela vedeti in pošiljala dopise na nekega K.« »Mir« sicer popravlja, da je rekel »gospoda« K., toda ne besede ne pride — k stvari sami pa bodi povedano, da so se vsi zborovalei čudili, kako mora tak spreten govornik tako govoriti o gospodo, ki ga pozna boljše nego skoro vse zborovalce. Prepričani smo sicer, da mu je neumestni izraz le ušel, ter da gospoda K. res ni mislil žaliti — vendar lak govornik, za kakršnega hoče on veljati, se ne sine, tako razburjati. Hotel pa je vsekakor s tem reči: nas. ki nekaj predstavljamo, ne pozmi vodstvo Ciril Metodove družbe in se obrača na ljudi, ki nič niso proti nam. No v delovanju Ciril Metodove družbe predstavlja g. K. vsekakor več, nego on. Za časa bolezni iu po smrti delavnega blagajnika podružnice, Legata, je opravljal njegovo delo. razpecaval kolke, razglednice itd., razdeljeval nabiralnike, pošiljal zbirke tir. Breje pa par tednov pred občnim zborom niti vedel ni, da je v odboru. Sam ni vedel, a vodstvo ima vedeli? Deloma bi res bila naloga vodstva opozoriti takega zaspanega odbornika na njegovo dolžnost, toda. v tem slučaju to ne bi bilo umestno, ker je bilo vsem Slovencem znano, da. ni samo pozabil na svojo dolžnost, ampak Ciril Metodovi družbi celo nasprotoval. Kaj pomeni torej njegova užaljenost, da niso vsega njemu pošiljali .'
Prav nekaj podobnega pomeni, kakor njegovi pogoji, pod katerimi noče »Šolsko društvo« skupno delovati s Ciril Metodovo družbo: prepustiti nam delovanje, mi pa vam prepustimo čast, da boste naš finančni minister. Z drugimi besedami: dajte nam denar, mi ga bomo že znali porabiti, mi, »ki razmere poznamo«. Kdo bi se ne smejal t Pa brez šah' jo vse to, kajti, ko Ciril Metodova družba ni mogla 'pristopiti na take pogoje, razglaša > Šolsko društvo« (dr,
Brejc), da je vodstvo Ciril Metodove družbe pogajanja razbilo.
Ali je treba še kaj pripisati ' Ali iii že to samo na sebi zadosten dokaz, da ti gospodje res znajo in da bo naše šolstvo lakoj v redu, kakor hitro jim »dovolimo«, da začno za šolstvo delovati.
Hvalevredna bi bila taka samozavest in gotovo bi tudi vedla k uspehu, če bi bila resnična! Dr. Brej-čeva samozavest pn izhaja samo iz njegovega nam« na blatiti Ciril Metodovo družbo in dokazovati, da ni nič slorila. Tega sieer ne bo mogel nikdar dokazati, toda dovolj slabo je /e to (i zanj i za Ciril Metodovo družbo), da se npa trditi, dn je Ciril Metodova družba kriva, če smo na K« roškem za 100' nazadovali. Noče mu v glavo, da nasprotuje vodstvu Ciril Metodove družbe šele dve leti, da se mu je zdelo prej vse v redu, iu <la pada to očitanje predvsem nanj, ki se je že menkrat hvalil, kako imenitno da ima svoje ljudstvo organizirano. Pa tudi sicer je tako očitanje nesmiselno. Na narodnostno nazadovanje in napredovanje upliva toliko momentov, da je vedno znak nerazsodnega moža. če kdo /vrača krivdo na posamezne osebe ali organizacije. Ce dr. Breje tega ne razume, mu po-moremo z izgledom. Pri celovškem okrajnem sodišču smo jezikovno i« dvomno nazadovali za 100r. v dobi, odkar deluje v Celovcu on, najspret-nejši in najbolj narodni slovenski advokat. Ce bi vstal kdo in očital dr. Brejcu, da je on kriv tega nazadovanja V V očeh dr. Brejca bi tak oči-tavec ne bi! samo zagrizen osebni sovražnik, ampak tudi nerazsoden hujskar. Tak je v očeh prijateljevem! Metodove družbe dr. Breje tako dolgo, dokler ne preklice svojega neutemeljenega očitanja napram Ciril Metodovi družbi.
Cela koloboeija pa postane še večja, če nvažujemo še neko drugo trditev. Do I. 1907. je bil dr. Brejc s Ciril Metodovo družbo zadovoljen, zdaj proglašuje da ni na Koroškem še nič delala. \ ker hoče pokazati, da nasprotuje Ciril Metodova družba
»Šolskemu društvu« (tatovi radi kriče: primite tatu!) pravi: Ciril Metodova družba je začela delati mi
Koroškem šele po    ustanovitvi »Šolskega društva«  Z enim stavkom trdi, da je delala pred    letom 1907 in po Zfieje nič, z drugim pa, da je začela delati šele 1. 1908.
Pa naj si vsak vzame,   kar kdo
] 11 >ee.
Priprost človek ta \/. te zmešnjave res ne zna pomagati in pride le do
zaključka, da pač njegov razum ne dosega visokih misli učenega in bi--i rega advokata.
Filozof premišljuje, v kateri sistem bi vtaknil tega Čudnega misleca še najrajši bi ira primerjal modernim mučenemu, ki se zaradi ono-stranske glorije odrekajo vseh poze-meljskih časti in udobnosti.
Politik pa, ki meri vse Igolj po dejstvih in izraža svoje misli brez govorniških fraz. poreče na kratko: Ciril Metodova družba je bila dr. Brejcu všeč tako dolgo, dokler ni začela resno in sistematično delati.
Delovanje na Koroškem ima on
v zakupu č«
noče
kd
kaj žrtvovati za »tužni Korotan«, naj pošlje denar njemu, on jjrn bo že zna! obrniti tako, da bo narodu v blagor. In če kdo hoče priti čez Karavanke in tu ljudstvu govoriti, naj pošlje prej svoj govor dr. Brejcu v presojevanje, če ni v njem morebiti kaj takega, kar bi nam utegnilo škodovati. Razmere pozna namreč le on. on pa do zadnjih podrobnosti.
Ce kdo ne dela tako, je v>e njegovo delovanje »zahrbtno«. Celo podružnice se na Koroškem ustanavljajo zahrbtno. Morebiti celo podpise za Ciril Metodove družbe obrambni -•klad nabirajo zahrbtno.' Če se bo pri ljudskem štetju prihodnje leto kdo za Slovenca vpisal, ne da bi vprašal v Brejčev i pisarni za svet, bo trpel ves narod zaradi tako nezaslišane zali rbt nosi i.
Trdimo, da oticijalna slovenska koroška politika ne deluje za slovensko narodnost, ampak za to, da bi bil en hlev in en pastir: da bi vladal nekdo omejene ovčice kot neomejen vladal-.
Kako baron Leopold Chlumecliy modruje o ohstrukcljl.
V reviji »Oesterreicbische Rundschau«    priobčuje baron Cblumeckv
LISTEK.
Zgodovina novejšega 5!o-venskfia slovstvo.
Slovenci  >!• nimamo sistematične, res kritične in vsestransko popol-• /-'»dovine svoje književnosti. Pr-' vi [K>skus, ki izu je napravil Klein-r, se ni posrečil, dasi ni zaslužil tiste uničevalne kritike, ki jo je s>i *al Levstik, Drugii ki se je lotil tega teškega dela, je bil dr. (ilaser. Tudi -ovo delo ima  velike nedostatke, tudi o tem delu se mora reči, da stre kritike,   ki so   bile spisane o njem, niso bile vedno zaslužene in ni-bile objektivne. Kritiki so premalo upoštevali, koliko truda in dela je i ni«-1 Glaser, prednb je izbral potrebno gradivo; prezrli so, da Glaser ra-"ii  /namenit ih   Lovcev ih monografij ni imel nobenih pripomočkov in 'k' j*4 čisto nemogoče, podati obenem
"kako enciklopedijo slovenske knji-zevDosti, združeno z bibliografijo in životopisi posamičnih literatov ter kritično zgodovino kulturnega živ-'■i'nja slovenskega naroda.1 Eno izključuje drugo; kdor to uvideva, ne
bo Glaserjevemu delu odrekal zasluženega priznanja v/lic vsem njegovim  pomankljivost ini   in napakam.
Ivan Grafenauer, najnovejši slovenski literarni zgodovinar, si je
Za svoje delo Vnaprej določil meje. Njegov namen je bil, podati sliko slovenske lepe literature od Vodnikovih časov do naših dni. V predgovoru je svojo nalogo samo začrtal tako - le: Predmet našega razmot rivanju bo novejše slovensko slovstvo. Zasledovati hočemo, kako se je razvijalo in raslo v /vezi z narodovim dušnim življenjem, a prezreti tudi ne sinemo vplivov tujih literatur, če so provzročile ali pospeševali' kako novo gibanje v našem slovstvu, obračati pa hočemo svoj pogled pred vsem na poetiško literaturo, na znanstveno pa samo v toliko, v kolikor se nam kaže v njej takozvani »duh ča-&a< in v kolikor je javila svoj Vpliv na lepo knjigo-«
Kakor se vidi, si je pisatelj za-črtal prav določen delokrog. Razdelil je gradivo — jako primerno — na pet oddelkov: 1. prosvetljena doba, blizu od I. 1765. do okrog 1. 1810; 2. slovenska romantika okrog I. 1810 do I. 1848; 3. doba narodnega prebujenja (doba »Novic« in »Glasnika«) od 1.1848 dO blizu I. 1870; 4. Stritarjeva doba od 1. 1870 do okrog 1. 1895; 5.
Slovenska moderna od I. 1895 naprej.
Prvi zvezek te^a dela je že iz-Šel. V njem sta obravnavani prosvetljena doba (Pohlin, CjOjz, Linhart, Kopitar in Vodnik) in pa doba slovenske romantike (Prešern, Cop, Vraz, >Cebelica«).
Materijal za to dobo je skoro vos zbran i u tudi že kritično precej izdelan. Tu se torej pisateljeva zmožnost ni mogla pokazati: spoznali jo bomo v drugem zvezku njegovega dela.
O prvem zvezku se mora reči, da je pisatelj podal popolnoma objektivno sliko prosvetljene in romantiške dobe. Trezno in vestno je precenil vse vplive, ki so učinkovali na narodno in duševno življenje Slovencev ter na takratne pisatelje. Pre-«ruantno je orisal milje in pravično je karakterizira! fjosamezrte pisatelje in njihova dela, posamezne dobe in ideje onih dob. Največkrat se njegova sodba pač ujema s sodbo drugih literarnih zgodovinarjev in kritikov, a časih se tudi razlikuje od nje. Vob-če se vidi, da zastopa Grafenauer svoje osebno prepričanje.
S svojo »Zgodovino novejšega slovenskega slovstva« je prof. Grafenauer podal jako lejK) delo, ki zasluži vse priznanje. L.
Zadnji rodovlne Benalia.
Povest. (Dalje.)
Evzebij baron Benalja ni bil prijatelj gostij. Ljubil je red in mir in ni maral glasnih gostov, posebno ne takih, ki so se radi sukali okoli njegove žene. A ker se družabnim dolžnostim ni mogel odtegniti, je pri redil vsako zimo tri ali štiri posebno bogate pojedine.
Tudi sedaj je nameraval prirediti tako domačo zabavo. Hitel je posebno, ker je želel, da bi se vršila, dokler je Mihael Kržinar odsoten. Dasi ni verjel nobene besede brez imnega pisma, mu je Lilo vendar ne prijetno,da bi se Renata sešla /Mihaelom, vsaj dokler ni slednji zaročen z gospo Terezijo.
Priprave so bile že vse gotovo, le nekaj dni je še bilo do te priredbe, ko je baron Evzebij Benalja nenadoma zbolel. Našli so ga brez zavesti v njegovi sobi in pri njem mladega po polnoma neznanega moža, ki mu je močil čelo in z mogočnim glasom klical na pomoč.
Ko je Renata prihitela v sobo, se ji je tuje«* predstavil.
da/ sem Lenaril baron Benalja« je rekel z globokim glasom in pa okorno priklonil.
>Kako ste tekli.'« se je začudila Kenata. »Lenard baron Benalja.' Ali ste mar sorodnik mojega mo/a
Kvzehij je moj pravi stric« je odgOVOril Lenard.
Kenata >e je začudila
st rine
je gledala čvrstega mladega moža, ki je stal pred njo. Iz nekih besed svojega moža ji je bilo sieer znano, da ima nekje na kmetih še nekaj sorodništva, ali natančnega ni ničesar vedela, kajti baron Kv/ebij ni hotel ničesar vedet] 0 svojih sorodnikih, ni maral nikdar o njih govoriti in jih sploh ni hotel poznati.
Z enim samim pogledom .i*1 premerila Kimata mtjaka svojega mo/a. Lenard je bil po njeni sodbi kakih šestindvajset Let star. Obleka njego va je kazala, da živ i na kmetih in sicer ne gosposko. Lice njegovo je bilo od solnca in vetra zagorelo iu ustrojeno, roke njegove so bile velike in malo čedne, a kar je na Renato napravilo najslabši nt is, to je bila nestalnost v Lcnardovem pogledu. Nekaj /avratnega in grozečega je plapolalo v očeh tega mladega moza in Renati se je vsilil sum, da je ta Lenard baron Benalja vzrok, da se je onesvestil njen mož.
zanimiv članek o obstrukeiji. Ne da bi se s tem člankom kakorkoli strinjali, priobeujemo ga, da slovenska javnost spozna, kake državne politike si žele v Avstriji eelo taki zmerni Neniei, kakršen je baron Chlumeckv. Članek slove:
Komaj se je posrečila parlamentarna rešitev državnega proračuna, pa je tudi že dvignila obstrukcija iznova svojo glavo. Slovenci pod Su-steršičevim vodstvom in češki agrar-ci so izrekli, da ne puste v zbornim* nobeni predlogi več prehoda na dnevni red. Z neštevilnimi nujnimi predlogi so zagradili in zastavili prosto pot dnevnemu redu ter so stali pred to mitniško za graj o s trdnim namenom, da edpro »šrango« le tedaj, če se vlada pokaže vojno, da plača visoko mitnino. Za materijelne privolitvi^ bi vlada ne bila nenaklonjena vsaj v toliko, da je bila pripravljena iz kredita, namenjenega za ustanovitev centrale, ki naj bi pospeševala podenarjenje živine, precej izdatno vsoto nakloniti izključno le češki kraljevini. Dalje pa baron Bie-nerth v svoji popustljivosti ni mogel iti, vsaj je bil še le pred kratkim pri budgetni debati v gosposki zbornici, ki je bila takorekoč zelena oaza sredi parlamentarne duševne puščave, izrecno naglasi 1, da je treba razvajen-ce »odstaviti«, t. j., vzeti jim pre-mastno hrano, da se ne prenapasejo in za preobilnostjo ne /bole, ter s to naglasitvijo izključil tačasuo privolitev političnih koncesij. Ko so se bila tako naravnim potom razbila pogajanja med vlado in obstrukcijski-mi strankami, nastopili so v zadnjem trenotku kot nekaka ^prostovoljna rešilna družba« krščanski so-eijalci v /vezi z nemško-liberalnimi strankami na poprišče, da bi vsaj v omenjenem obsegu vzdržali delavnost parlamenta. Pa tudi ta poskus je izpodletel — in tedaj je prišlo do za t vor i t v e zasedanja.
Čudno se vidi na prvi pogled, da so ravno slovanske stranke tiste, ki so onemogočile, da bi se zasnovale živahnejše gospodarske razmere z balkanskimi državami. Če pa stvar nekoliko natančneje promotrimo, iz-previdimo, da se Cehi in Jugoslovani v istini niso dali voditi satno izključno le od obzirov notranje politike, da so marveč tudi vprašanja vnanje politike vplivala na njihovo ravnanje in da so ti obziri tudi o« 11 oče val i njihov nastop. Za našo vnanjo politiko bi bilo važno in pomembno, če bi bil sestanek prestolonaslednika s kraljem Karlom v Sinaji dobil vspored-no podkrepilo v parlamentarno potrjenem gospodarsko-političnem zbližan ju Avstro-Ogrske z Romunijo. Tesna naslomba kralja Karola na nemško-a vsi rijske zaveznike je v zadnjimi času v Romuniji naletela nekoliko na odpor, ko se je opozorilo, dn se ta politika ne ujema popolnoma z gospodarskimi interesi dežele, ker monarhija noče privoliti nobenih gospodarskih dobičkov.
Ta trenotek. ko je prišla tesna politična složnost obeh držav iznova do svojega izraza, bi se bila morala torej po načrtu naše vnanje politike spremljana od opovržbe teh pomislekov ravno sedaj parlamentarno zagotoviti obnovitev nadepolnih in mnogo o betu i h gospodarskih razmer. Obstrukcija v avstrijskem parlamentu je to preprečila in brezuspešila — in mislila je. da s tem ne posluži samo svojemu glavnemu smotru. da pripravi Bienerthovo ministrstvo v zadrego, ampak da si pribori tudi veledobrodošli postranski uspeh, — namreč da ovre in razdere nadaljno
Izpolnitev intimnih razmer Avstrije do edine balkanske države, ki jej je res prijazna in udana.
Oba računa **e utegneta javaljne ujemati. Kr<itki odlog v rešitvi trgovinske pogodbe pač ne bo mogel za stalno pokvariti ugodnega razpoloženja in mišljenja v Ruinuuiji — in Rumunija zaradi tega se ne bo manj trdno držala nemško-avstrijskega bloka. — Tudi notranje politični »uspeh« obstrukeije je drugačen, nego so ga pričakovali. S svojim nastopom Čehi in Jugoslovani nikakor niso doprinesli tudi dokazov proti sedanjemu vladnemu sistemu, pač pa so iznova dokazali, da je opravilnik ali poslovni red zbornice popolnoma uedostaten in da je največji sovražnik parlamentarizma v Avstriji ravno ta hišni red, ki ob vsakem času peščici nezadovoljnežev ali častihlep-nežev omogoči preprečiti vsakršno parlamentarno tlelo van je.
Oškodovan je z obstrukcijo torej parlamentarizem in pa ugled naše poslanske zbornice, ki je že itak i v domačih i v vnanjih deželah zelo nizko pal ter izgubil ves sijaj.
Oškodovani so avstrijski narodi, ker so se jim s tem pritrgale in ukru-tile velike gospodarske koristi, ki bi jim jih bila donesla lepa vrsta predlog in zakonskih načrtov, ki so imeli priti v zbornici na razgovor in pretres, oziroma na sprejetje in uzakonitev. Kaj malo prizadeta je pa s tem vlada, ki si ni dala izviti in izsiliti niti ene koncesije in je na preteže in grožnje odgovorila z dokaj občutno odredbo, namreč da je sesijo za-k 1 j u e i 1 a.
S tem pa je storjen dobršen korak naprej na torišču »odstavijenja« ali zdravljenja z izstradovanjem. Istinito vrednost pći zadobi ta korak le potem, če se bodo tudi jeseni in tudi še pozneje vsi merodajni faktorji trajno in dosledno držali te politiki*, če tudi potem ne bo nobenih koncesij, nobenega političnega barantanja in mešetarjenja, nobenega odkupovanja obstrukcijskih groženj in pretežev. Le enkrat naj pademo zopet v dvomljivo taktiko prejšnjih časov in vse, kar smo dosegli, vsi sedanji uspehi bi bili zopet izgubljeni i t i ne preostalo bi nič drugega od vsega, kot narodnogospodarski deficit ravno dokončanega zborovanja. Končni rezultat bi bila edino le težka oškodba mnogoštevilnih gospodarskih interesov, ki bi ostala brez uspehov in bi bila zaradi tega dvakrat občutljiva.
Ako marsikateri težko prizadeti krogi velike materijelne izgube danes molče prenašajo, tedaj se to godi v zavesti, da se ima s tem ozdraviti in odpraviti resna, vse gospodarsko gibanje Avstrije — okužu joča bolezen našega javnega življenja. Vse te žrtve bi pa postale takoj neznosne in izpraševati bi se začeli, čemu da so se sploh naložile, če bi se ali krona ali vlada naposled vendar zopet podala na strmoviti tir narodnostnih koncesij. — Samo tedaj ne bodo vojni stroški, ki so danes že izdani in zapravljeni, ako se pričeti boj tudi nadaljuje — prav do konca (usoue ad rinem!)
V kratki dobi vdrugič je državni /Nor zaključen. To je drugi »mene tekeb (svarilo) vlade, ki ga je parlament, upamo, da dobro razumel. Ljudstvo, ki nestrpno pričakuje od zbornice pozitivnega dela. ki se z ne-plodovitostjo takih koncesij vidi v svojem razvoju vedno ovirano, v svojih nadah goljufano in v mnogih ozirih oškodovano, — ljudstvo hi za
»Obiskal som danes prvič svojega strica je dejal Lenard, čuteč, da mora pojasniti svojo navzočnost. »Nisem mislil, da je že tako star in slab.
Evzebij baron Benalja je Ležal na svoji postelji, kamor so ga položili posli z Lenardovo pomočjo. Renata je stala kraj postelje. Ko je Lenard rekel, da j" Evzebij star in slab, se je Renata nehote ozrla na svojega moža in se ga je kar ustrašila. V!a-sulja mu je bila padla z glave in videla se je vsa golota te glave. Lice je bilo upadlo in vse nagubančeno — Evzebij to jutro še ni imel časa si lice poslikati oči so bile motne. Tako strašno star in slab je bil Evzebij baron Benalja.
Močenje ž octom in z vodo je baronu Evzebij u dobro storilo; prišel je kmalu k zavesti. Njegovi plahi pogledi so iskali Renato, ki je stala sicer pri njegovem vzglavju, a je prepustila poslom, da so močili njenega moža. Ko je videla, da je baron Evzebij prišel k sebi, se je sklonila nad njega.
»Ali ti je bolje!« vprašala je to nekako mehanično, brez sočutja. V tem trenutku se ji mož niti smilil ni, kajti videla je samo, da je silno star in strašno grd in misel, da se je temu človeku prodala, je zadušila v njej celo človeško sočutje.
»Zdaj mi je že dobro, ljuba moja Renata,« je zavzdihnil baron Evzebij in koščeni njegovi prsti so se oklenili drobne in mehke roke njego-
ve žene. »Saj ni bilo nič posebnega; le brez skrbi bodi.«
»Poslala sem \h) zdravnika,« je dejala Renata, »vsak čas mora priti.«
Zdaj šele. ko je minila nevarnost za Evzebija, se je Renata domislila, da se je moralo med njenim možem in njegovim netjakom Lenar-dom nekaj ]M>sebnega zgoditi, kar je Evzehija tako razburilo, da se je onesvestil. Rada bi bila vprašala, ali pričo Lenarda tega ni mogla storiti. Lenard je stal nekaj korakav od nje sredi sobe, kakor bi čakal, da ga Evzebij pokliče ali da ga Renata odslovi. Ko je videl, da je začel Evzebij govoriti, zanj pa da se nihče ne zmeni, je nepoklican stopil k postelji.
»Vidini, da Vam je bolje, stric,« je rekel s trdim glasom. »Nisem mislil, da ste tako slabi.«
»Saj nisem slab,« je zahreščal baron Evzebij. »Še nikdar se mi ni kaj tacega primerilo. Prav čvrst in zdrav sem navadno.«
Evzebij je pri tem mislil samo na Renato. Pred njo je skrbno prikrival svojo starost in svojo oslabelost, zaradi nje je nosil vlasuljo in se je lepotičil in v tem trenutku mu je bilo silno neprijetno, da ga vidi tako onemoglega in starega.
»Ljuba Renata — hvala ti za tvojo nežno skrb,« je dejal Evzebij. »Ker vidiš sama, da mi nič ni, da me je prevzela le hipna slabost, si lahko zame brez skrbi. Predno pride zdravnik, bi se rad še nekaj pomenil s svo-
takim parlamentarizmom javaljne kako solzo potočilo.
Ako stopijo v jeseni ljudski odposlanci zopet skupaj, bodo našli poleg vseh sedaj prezrtih in neupoštevanih ljudskih potrebščin, katerim se drega, iznova tudi vedno resneje pri-tiskajočo alternativo, namreč: Če hočejo ohraniti parlament, tedaj jim je utrpeti žrtev ter poostriti poslovni red, — ali pa morajo prepustiti avstrijski parlamentarizem žalostni usodi, da ga marazmom izbira, da za bo pridružila še huda finančna za-jetiko pogine.
Kofevska posojilnico.
O narodnostnih razmerah Kočevja in onega dela kranjske dežele, v katerem se govori tudi Nemcem popolnoma nerazumljiv kočevski jezik, so pojmi jako nejasni, zato hočemo iste malo pojasniti, i. s. v prvi vrsti na podlagi zadnjega ljudskega štetja, pri katerem so pa Kočevarji seveda vse, kar po Kočevskem leze in gre, šteli za Nemce; kljub temu pravijo številke sledeče:
Okrajno glavarstvo Kočevje, v katerem biva največ Kočevarjev, je imelo ob zadnjem ljudskem štetju 42.906 prebivalcev — od teh pa je bilo 27.150 Slovencev in 14.314 Nemcev.
Okrajno glavarstvo Črnomelj, v katerem so se našli Kočevarji v občinah Čeplje, Črnomelj, Dobliče (Dol?), Kot, Planina, Telčji vrh, je imelo 26.300 prebivalcev, med temi pa je bilo 24.984 Slovencev in le 920 Nemce v - K o č e v a r j e v.
Okrajno glavarstvo Novo mesto, ki ima Koče v a rje v občinah Crmoš-njice. Poljane (Prečna?), Toplice, je imelo 28. 289 prebivalcev, med temi pa je bilo 25.517 Slovencev in 2494 Nemcev.
Pregled:
K o č e v j e : 42.306 preb. 27.150 Slov. 14.314 Nem.
Č rn o m e 1 j : 26.300 preb. 24L984 Slov.     926 Nem.
Novo mesto: 28.289 preb. 25.517 Slov.   2494 Nem. Skupaj:
96.895 preb. 77.651 Slov. 17.734 Nem.
Kakor je iz teh števil razvidno, tvorijo Kočevarji v vseh treh okrajih skupaj komaj le eno dobro šestinko (Ve) vsega prebivalstva, oziroma v okraju Črnomelj eno osemindvaj-stinko (* /2S), v okraju Novo mesto eno dvanajstinko (V12) i11 v okraju Kočevju, torej v glavnem kraju, eno tretinko C/:i).
Dosedanje številke se nanašajo na politične okraje, v katerih bivajo kot minimalna manjšina Kočevarji; sedaj se pa hočemo podati v glavni okoliš Kočevarjev. t. j. sodni okraj Kočevje.
Sodni okraj Kočevje je imel 19.409 prebivalcev, med temi pa je bilo 13.955 Nemcev in 4693 Slovencev, torej je v tem okraju velika slovenska manjšina.
Glavni kraj vseh Kočevarjev je mesto Kočevje, katero je imelo 2179 prebivalcev; med temi je bilo 1783 Nemcev in pa 255 Slovencev; število Slovencev je bilo seveda dejanski mnogo večje.
Kočevarjev je torej komaj prav mala pest; niso pravi Nemci, za to pa tudi med seboj govore svoj lasten kočevski jezik, katerega ne razume noben Nemec.
Vendar se pa Kočevarji ponem-čujejo, i. s. ne samo glede svojega jezika, temveč tudi V vseh drugih ozirih.
jim netjakom. Dovoli, da ti ga predstavim --«
»Predstavil se je že sam,« je Renata prekinila svojega moža. »Le pogovorita se; kadar pride zdravnik, se že oglasim.«
Pokimala je svojemu možu, pozdravila z lahnim nagnenjem Lenarda in odšla iz sobe. Evzebij je tudi poslom ukazal oditi in se je potem obrnil k svojemu netjaku.
Nekaj trenotkov je vladala v sobi tišina. Lenard je stal pri postelji in gledal s svojimi mrkimi pogledi starega strica tako grozeče, da ta njegovih pogedov ni mogel vzdržati.
»Ti ostaneš torej pri svojem sklepu?« je vprašal Evzebij.
»Da.« je trdo odgovoril Lenard. »Pojasnil sem vam vse in če mirno presodite naš položaj, bodete sprevideli, da drugače ne morem ravnati.«
»Strašno — strašno,« je vzdihoval Evzebij. »Tako sorodništvo — to je grozno.«
»Kaj niste sam krivi, da je z nami prišlo tako daleč t Nikdar se niste za nas zmenili, še poznati nas niste hoteli, šele od tujih ljudi smo izvedeli, da ste živi in da ste bogati, med tem, ko smo se mi morali boriti z uboštvom.«
Lenard baron Benalja si je primaknil stol k postelji in se nanj vse-del tako trdo, da je stol zaječal.
»Ne zahtevam mnogo od vas, ali če mi moje prošnje ne izpolnite, uničim celo rodovino, svojo in vašo,« je nadaljeval Lenard. »Ljujije v mojem
V prvi vrsti so se navzeli vfeeh slabih nemških lastnosti, posebno še brutalnosti, krvoločnosti, domišljavosti, in kar je še čednosti, ki dičijo nemški »Herrenvolk«.
Ponemčenje Kočevarjev pospešuje nemška propaganda, katera zida nemški most do Adrije, pa ne more trpeti, da bi Kranjsko ne imelo na svojem slovenskem značaju nemške proge. Kočevarji morajo tvoriti številno podlago kranjskega nemštva — in zato se dela iz Kočevarjev Nemce.
To ponemčevanje Kočevarjev se od vseh strani, žal i bog tudi od slovenske strani — podpira.
Povsod so se jim napravile nemške šole, v katerih se uči nemški jezik po nemških učiteljih.
Višja duhovska oblast jim skrbi za nemške duhovnike in je spravila iz Kočevja zadnjega slovenskega kaplana.
Vlade še omenjati ni treba, ker ista povsod ponemČuje, torej tudi v Kočevju; državno uradništvo je ste- i bor kočevskega nemštva in se pri tem ne da celo nič motiti od dejstva, da je Kranjska vseedno slovenska dežela — in da kočevski okraj ni nemški.
Ponemčevanje pa se pospešuje tudi v gospodarskem oziru.
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani — pravijo, da je slovenska — izdaje za Kočevarje celo nemški go-spodarsk list in se sploh zelo briga za svoje kočevske člane in se pri tem nahaja v čedni družbi s »Sudmnrko«.
»Zadružna zveza« v Ljubljani je vstvarila Kočevarjem nemško zadružništvo in jim isto skrbno vodi; povsod je ustanovila nemške rajfaj-zenske posojilnice, katere ne dajejo Kočevarjem samo last m* gospodarske moči, temveč prežijo tudi na slovenske vlagatelje, na slovenske člane.
In Slovenci?!
Ne dajo se jim prepotrebne šole, ne dajo se jim slovenski duhovniki, ne dajo se jim slovenski uradniki: vse neguje le Koče var ja, s katerimi se naj skupno ponemčijo tudi Slovenci.
Slovencem manjka tudi vsaka organizacija. posebno še gospodarska.
Že smo mislili, da smo prepuščeni svoji usodi in žalostno smo se ozirali proti Ljubljani, od koder nam je končno res prišla pomoč, prva pomoč.
»Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani je uvidela potrebo slovenske posojilnice v Kočevju in jo je nam ustanovila.
Kočevska posojilnica je pričela poslovati meseca aprila 1908 in je ]»ostala takoj glavni predmet za nemško podivjanost in krvoločnost.
Nemška brutalnost se je lotila nedolžnih napisnih tabel, katere so se pomazale in tudi pokradle, lotila se je posojilniške hiše, onega Koče-varja. ki je svojo hišo prodal posojilnici, posojilniških odbornikov, i. s. so predsedniku napovedali bojkot, a finančnega nadkomisarja g. Skubica so denuncirali povsod ga blatili po časopisih; najbolj pa je nemško brutalnost moral čutiti posojilniški tajnik g. Novak, kateri res ni več varen svojega življenja in ž njim vred vsi kočevski Slovenci.
Končno je postalo v Kočevju tako nevarno, da si noben Slovenec ne bo mogel upati na cesto.
Tak položaj pa ni samo siten za Slovence, ki so vendar avstrijski državljani, on je neznosen tudi za Kočevarje, in vsaj pametnejši Kočevar-
položaju ne morejo poznati usmiljenja. <■■
Stari baron Evzebij je trepetal, kakor bi ga tresla mrzlica. Strah ga je bilo pred netjakom prav. kakor bi se mu bilo bati, da ga na mestu umori. Lenard je videl, da je starega strica premagal.
»Poslušajte mirno, stric, da Vam vse povem,« je dejal mehkeje. »Pravičen, moder in izkušen mož ste in vem, da se ne obračam zaman do vas. Ali me hočete poslušati?«
Evzebij je molče prikimal; hotel je zdaj vse poslušati, da bi vedel, kako bi se v prihodnje ravnal.
»Vsi bratje ste se razšli po svetu in zapustili ste mojega očeta v bedi«, je pripovedoval Lenard. »Pokopal je očeta in mater, a nihče izmed vseh bratov ni prišel na pogreb. Dočim so starši Vas in vse druge spravili do kruha, so držali njega doma. Ni znal druzega, kakor hoditi na lov. Zabredel je kmalu v take dolgove, da bi ga bili upniki lahko pognali po svetu. V tem strašnem položaju se je sprijaznil z rokovnjači; postal je njih zaveznik in kmalu tudi njih tovariš. Pomagal jim je pri njih roparstvih in spravljal poropano blago v Trst; saj je pristen baron tako blago laglje unovčil, kakor vsak drugi.«
»Strašno — strašno —« je vzdihnil baron Evzebij.
»Kakor sem Vam že prej rekel, je bila moja mati rokovnjaško dekle in naravno je, da smo tudi mi, njeni otroci, bili vzgojeni v rokovnjaškem
ji, ki so stari že nad 50 let — se bodo morali začeti povpraševati, ali je za K očeva rjo koristno, da hodijo Kočevarji za par nemških hujskačev po kostanj v ogenj.
Vlada je res pomnožila orožni-Štvo, katero skrbi za varnost v Kočevju, a to ne more /mirom zadoščati.
Dajte nam slovenske šole, dajte nam slovenske učitelje, duhovnike in uradnike itd., da se moremo prosto razvijati, pa bodo razmere poštah-že drugačne . . .
Kočevska posojilnica imela je takoj polno sovražnikov in nasprotnikov; k temu pa ne štejemo vseh Kočevarjev, k temu moramo šteti tudi neketere kočevarske Slovence, kateri imajo svojo posebno osebno politiko; bili bi v prvi vrsti poklicani, da pri posojilnici izvršujejo nekaj narodnega dela, pa se skrivajo in le kritizirajo in z raznašanjem raznih strahopetnih vesti lahko več škodujejo, kakor vsa podivjana nemčurska druhal. .
Kočevska posojilnica vspeva pa kljub vsem oviram nepričakovano dobro. To kaže najbolje krasen vspeh, katerega je dosegla že v svojem — prvem letu.
Vršil se je pred nekaterimi dnevi občni zbor kočevske posojilnico, in sicer v senci orožniških bajonetov, ker je vlada preskrbela nekaj varnostnih odredb.
Občnega zbora se je vdeležil za
»Zvezo slovenskih zadrug« njen vodja g. Rozman, kateri je prišel med nas kljub temu, da ga Kočevarji pošteno sovražijo; pri otvoritvi naše posojilnice so mu hoteli zabraniti pot V mesto, pri drugih prilikah so
ga pozdravili s žvižganjem in najtanjem; z največjim veseljem bi Kočevarji g« Rozmana napadli in ga zdelali se hujše, kol našega tajnik;., vendar pa je vsak napad preprečila in skrbela vlada za osebno varnost.
Občnega zbora se je vdele/ilo po    število  neustrašenih  članov, še več bi jih prišlo, ko bi vedeli, da s< osebno varni.
Xe    nameravamo opisavati natančno celega občnega /bora. če rav no bi to zaslužil, ker je bil res lep občni zbor; navesti hočemo le neka; glavnih točk.
Gospod Rozman je priporočal, da se od slovenske strani, posebno pa še od strani posojilničarjev opusti vse, kar bi mogli Kočevarji smatrati za izzivanje k novim napadom.
Posojilnica je strogo gospodarsko podjetje samopomoči in se ne sme vmešavati v nobene politične ali strankarske boje: posojilnica ima pred (»čini samo 1 »1 cilj, svojim članom gospodarsko pomagati z dajanjem posojil, med Slovenci pospeševati Štedenje in jim zaobrestovati hranilne vloge: za tem ciljem mora posojilnice hoditi brez ozira na desno in levo.
.Sedaj ni noben Slovenec na Kočevskem več prisiljen iskati potrebna posojila pri Hočevarjih in tudi svojih prihrankov mu ni treba več nositi v nemške roke.
Kočevska posojilnica je bila potrebna, ne morda iz samo narodnostnih ozirov — bila je potrebna i/ g spodarskih ozirov, kar kažejo najbolj dosedanji vspehi.
Razbojniške razmere, kater ustvarili Kočevarji, bi mogle posojilnici le škodovati, saj se radi vodnih napadov  Slovenci ne morejo upati v Kočevje, posebno pa še v posojilnico.
(Dalje v prilogi).
duhu. 2e kot otroka me je oče jemal seboj na rokovnjaške po jezde; ravno tako moje brate. Podnevi smo bili sinovi obubožanega barona, ponoči smo bili rokovnjaški otroci. Ko je oče umrl, sem jaz v rokovnjaški družbi stopil na njegovo mesto in ko bi bil sam, bi si prav nič ne želel, priti ii te družbe. Toda obljubil sem očetu na smrtni postelji, da bom vestno skrbel za svoji sestri in to obljubo sem izpolnil. Vzgojeni sta bili v škofje loškem samostanu. Nič ne slutita, da je mati rokovnjaška hči in nič ne sla lita, da so bratje rokovnjači. Zdaj sta zapustili samostan. Starejša ima osemnajst let, mlajša sedemnajst. Naravno je, da ne moreta ostati pri nas na kmetih. Ali naj se poročita s kakimi kmeti? Baronica Benalja vendar ne more postati kmečka lena; posebno ne, ko je vzgojena gospo sko. Če hočem, da se primerno množita, se moramo p resi liti v Ljubljano. Vsi moramo priti sem, zakaj doma se ne moremo več otresti rokovnjaške družbe. A kaj bi bilo iz sester, če bi slučajno prišlo na dan, da so bratje razbojniki! Kaj bi bilo z nami, strio, če bi nekega dne kakega barona Benaljo obsodili na smrt na ve-šalili in bi isti povedal, da ste Vi njegov stric ter morda še pojasnil —«
»Molči, molči,« je zaječal baron Evzebij.
»Dobro, pustiva to,« je rekel Lenard. »Prosim Vas samo, preudarite sedaj le to, kaj naj storimo. Sprevideli bodete, da nam je odprta ena sa-
Zato je občili zbor soglasno sklenil, da se naprosijo poklicani činitelji* v prvi vrsti vlada in deželni odbor, da ustvarijo v Kočevju razmere, katere omogočijo neoviran razvoj posojilnice. G. Rozman je predaval podučno o pomenu posojilnice.
Opozarjal je,da nudijo ravno posojilnice največ varnosti za hranilne vloge in so za vlagatelje tudi najbolj priročne.
Posojilnice nudijo svojim vlagateljem poleg tega pa še višje obredi, kakor drugi denarni zavodi.
Posojilnice dajejo svojim članom posojila v vseh oblikah pod npulnimi pogoji, kar je za gospodarje zelo važno.
Posojilnice so poklicane, da omogočijo našim kmetovalcem obstanek na domači grudi; ako se katero posestvo vseeno proda, je dolžnost posojilnice, da ne pride v roke raznih špekulantov, kateri si s parcelami itd. polnijo žepe.
Opisal je tudi dolžnosti, katere ima posojilnica napram svojim elanom in vlagateljem, nadalje doleti, katere imajo člani do posojilnice ter je podal različne poslovne r -vete.
Občni zbor je odobril tudi računski zaključek za 1. 1908, iz katerega posnemamo da je kočevska ]>o-- hiica že v letu 1908, t. j. v prvem dosegla naravnost lepe uspehe,
vno je pričela še le aprila 190S poslovati.
Kočevska posojilnica, katera sedaj že 120 članov, je imela 1. 1908 prometa K 498.79154, t. j.
irlo pol milijona kron.
Pega pač ni nihče pričakoval, da se bode že v prvem letu, i. s .v osmih • ■cih.    ker je posojilnica pričela
»vati koncem meseca aprila 3, v posojilnici razvilo toliko do-
lo   gibanje;   letos je posojilnica
ji znesek že prekoračila.
Zaupanje v posojilnico in druge
de se rado meri po znesku hra-
ih vlog.
V kočevsko posojilnico se je leta - naložilo K 112.161*50; dvignilo se je K 12.02561; torej več vložilo K 100.135*89; po prištet ju zneska kapitaliziranih obresti K ss"V75,
bilo koncem leta 1908 v kočevski sojilnici   naloženo   K 101.021*64. Ako bi kočevske posojilnice ne >,   bi ta veliki znesek hranilnih ir    bil    brezdvoma skoraj  ves v -kili rokah in bi Nemcem delal dobiček.
Stanje hranilnih vlog se je letos povečalo.
letu   190S  se je  oglasilo 121 šnjikov za posojila, kateri so za-ali skupno K 214.600. Ker ko-Ka posojilnica  pri dovoljevanju - >jil postopa jako previdno, se je konca 1. 190S dovolilo in izplačalo sojil K 131.342*13, vrnilo se je posojil K 5825*64; koncem leta 1908 je lo posojil K 125.516-49.
V tem velikem znesku posojil, teri pa se je že več kot podvojil, zapisana zgodovina, kako se Slo-ici   na Kočevskem   po kočevski sojilnici rešujejo gospodarske od-
\ snosti od Nemcev.
Kočevska posojilnica pa v prvem svojega obstanka ni lo dosegla ikega   prometa ter lepega stanja i 111 i 11 vlog iii posojil, ona izkazu-; leto 190S tudi lep čisti dobiček sicer K 76908. Te številke so najlepši dokaz, da očevska posojilnica že zdaj lep arni zavod, na katerega smo koški Slovenci lahko ponosni in na lega lahko zidamo svoje nade v jšo bodočnost. Ti vspebi pa naj spametujejo tudi vse Slovence na Kočevskem.
Občni zbor je tudi izvršil volitev eelstva in nadzorstva, obžalovajo.
da g. finančni nadkomisar Skubic ne sprejme več mesta v načelstvo, vspeh zahrbtnih denuncijantov; občni zbor mu izreče najtoplejšo zahvalo, kakor tudi trem neustrašenim kmetskim odbornikom; delo vseh je bilo res požrtvovalno, saj je imelo načelstvo 45 sej in sta se vsakega uradnega dne vdeležila vsaj dva odbornika.
Tako se vršil prvi občni zbor kočevske posojilnice — stražili so ga orožniki. Zborovalci so se razšli z veselo zavestjo, da je kočevska posojilnica že zdaj velika gospodarska trdnjava Slovencev, katere ne premaga noben nemški naskok — posebno, ako vsi Slovenci na Kočevskem store svojo dolžnost.
Pravica le zmagalo.
Fara Št. Lovrenc, kamor spada tudi narodno zavedna vas Velika Loka, je precej imovita fara in so se vsi dosedanji šentlovrenski župniki, ko so videli, da so župljani sicer narodni, toda dobrega srca, po kratkem rogoviljenju podali in z župljani dobro shajali.
Pred štirimi leti pa je prišel mož, kateri se za vse boj briga kakor za cerkev. On kupčuje z voli, biki, jajc, upravlja znano svojo mlekarno ter le gleda kje bi se za njegovo, nikdar polno bi sago, našel še kak virček »življenja«. Pri biri nas je tako odiral, da smo slednjič morali prositi za odkup in se je to, čeprav sta župnik Oblak in komisar dr. Pilshofer dolgo zavlačevala, vendar le zgodilo in so se že nekatere vasi odkupile. Ko se zaradi bire ni mogel z nami več prepirati, rodila se je v njegovi, na visokem deblu nasajeni glavi druga hudobna misel, da bi nas jezil in nam iz žepa denar jemal. Pravi namreč, da mu je žup-nišče premajhno, hlevi in svinjaki ravno tako prenizki, treba je vse novo napraviti.
Dr. Pilshofer, ki je celo konkurenčno razpravo vodil, je res dovolil neke prezidave in da se morajo za veletržca Oblaka napraviti novi svinjaki. Vsi dopisi, kakor tudi proračun, so nemški, in ko je načelnik stavbnega komiteja zahteval, da se mu dopisuje slovenski in se mu pošlje na slovensko prestavljeni proračun, mu je dr. Pilshofer odgovoril, da naj gre vsakokrat župnika Oblaka prosit, da mu bo sproti prestavljal! To je že preveč, kaj ta dr. Pilshofer uganja z nami.
Župnik Oblak in komisar Pilshofer sta hotela na ta način z njuno ninščino čez odobren proračun po svoje zidati.
Toda star slovenski pregovor pravi: »Kadar je sila najhujša, takrat je pomoč najbližja«. In to velja tudi nam.
Župnik Oblak je bil namreč z razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 31. julija 1909 obsojen zaradi hudodelstva javne nasilnosti v smislu § 81. k. z. na štirinajst dni ječe in povračilo vseh stroškov; zagovarjal ga je odvetnik dr. P. Vencajz. Župnik Oblak je namreč pri vsej svoji veliki pameti za trgovca tudi velik nasilnež in zemlje la-komni mož. Med župniščem in ljudsko šolo je okrajna cesta in čez to cesto teče od nekdaj zraven šole gnojnica, ki pride iz Gor. Št. Lovrenca. To gnojnico je hotel župnik Oblak v spodnjem koncu zopet čez cesto zase napeljati. Načelnik okrajnega cestnega odbora Ivan Bukove iz Mrzle luže je dobil od politične obla-sti že v jeseni 1908 nalog, da mora cestni jarek pustiti čistiti in da se mora kako preprečiti, da ne bo gnojnica tekla čez cesto.
Letošnjo spomlad dal je Bukove svojemu cestarju nalog, da vse jarke sčisti. Lavrič je čistil tudi jarek ob okrajni cesti v Št. Lovrencu z jednim pomagačem, kar priteče ves penast župnik Oblak iz župnišča, ki je menda ravno iz kupčije prišel, ter pravi, da on ne pusti tega jarka snažiti. Ko sta mu cestarja povedala, da morata to snažiti, ker jima je načelnik zau-kal in da je potrebno izsnažiti ga ter da tega dela sedaj ne smeta pustiti, začel ju je župnik zmerjati, in ko le nista hotela odnehati, zgrabil je cestarja za vrat, stresel in rekel, da gre po revolver in bo streljal. Vsled te grožnje sta se cestarja zbala in sta z delom prenehala.
Kljub temu, da je bilo hudodelstvo javne nasilnosti po § 81. k. z. popolnoma jasno, je vendar Lavren-čič župnika tožil le zaradi žaljenja časti zaradi psovanja. a
Pred razpravo zaradi žaljenja časti je zastopnik Lavričev, dr. Slane, ponudil Oblaku poravnavo, da naj plača 100 K za revne otroke in stroške. Mogočni odvetnik P. Vencajz pa je vsako poravnavo odklonil, čeprav mu je dr. Slane povedal, da je podano javno hudodelstvo in da potem ne bo več mogoče nazaj, ko bo enkrat v zapisniku popisano dejanje Oblakovo. Takoj, ko so bile priče zaslišane, je kazenski sodnik uradoma odstopil spise državnemu pravdu ištvu v Novem mestu, ki je potem Oblaka tožilo.
Tako je odvetnik P. Vencajz s tem, da je vsako poravnavo zaradi žaljenja čast k odklonil, spravil svojega klijenta Oblaka v ječo zaradi hudodelstva po § 81. k. z. Razprava pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu je trajala nad tri ure in so vse priče Oblakovo grožnjo potrdile, kakor tudi potrdile, da je okrajni cestar vsako leto, od kar pomnijo, kadar je bilo potreba, jarek izčistil, in je sodišče vzelo za dokazano, da sta cestarja pravilno postopala. Župnik Oblak se je na vse načine zvijal in hotel izgovorjeno grožnjo utajiti in celo stvar drugače zasukati, kar mu pa sodišče ni verjelo. Vedno in pri vsaki priliki se je izgovarjal, da je duhovnik, da se kot takega sploh ne more kaznovati. Za to pa je predsednik razprave pravilno in pravično pri razglasitvi sodbe, pri kateri je župnik Oblak igral po svojem obrazu vse barve, povedal, da se obtoženec za svoj duhovniški plašč ne more skrivati, ker je sedaj veljavni kazenski zakonik za vse enak in tudi za duhovnike ne dela nobene izjeme.
Ker ni hotel torej škof Jeglič župnika posvariti, da naj bo miren, da naj ne nagaja, posegel je gospod bog sam vmes in ga vdaril s svojo pastirsko palico tako, da bo pomnil vse svoje življenje in nas, celo faro Št. Lovrenc, rešil človeka, ki je veliko, veliko hudega, pa prav nič dobrega storil. Vsakdo, pa naj bo liberalec ali klerikalec, pravi, da je za svoje hudobije, ki jih je v Št. Lovrencu storil, zaslužil pač večjo kazen in da je ječa štirinajst dni samo opomin od boga, da se naj poboljša.
Škof Jeglič si ga naj vzame k sebi v Ljubljano in ga naj tam uči o ponižnosti in miroljubnosti, da ne bo na novi fari, če jo bo dobil, pretepava! ljudi, kakor je v Št. Lovrencu na cvetno nedelje enega fanta v cerkvi s tako silo udaril, da mu je kri tekla in je najbrže ušesni bobenček predrl, pa je za to plačal samo 10 K.
Bog nas varuj takih dušnih pastirjev! _
JoRoIsKl dan v Krškem.
V kratki dobi treh let se je krški »Sokol« razvil tako krepko in zasnoval svojo nalogo na tako trdno podlago, da mu je danes obstanek zagotovljen za vedno in da ni človeka, ki ne bi priznal eminentne važnosti in potrebe vrlega in delavnega društva. Že lansko leto se je sprožila misel, da si nabavi društvo prapor in dobi tako viden znak, izražajoč nalogo njegove ideje. Društvo je jelo nabirati prispevke za prapor in moramo reči v čast zavednim Krcanom, da so darovali vsi, skoro brez izjeme, večje vsote in pomogli tako do uresničenja lepe misli. Tudi vrli Videmčani niso izostali.
Dne 1. avgusta t. 1. je razvil krški »Sokol« svoj' prapor ob krasnem vremenu in nenavadno številni ude-ežbi. Krško še ni videlo tako slovesnega dne.
Kogar je zanesla pot pretekli teden mimo Krškega, je imel priliko opazovati na dolenjem koncu mesta ob zeleni Savi živahno gibanje in vrvenje, ki je veljalo pripravam za primerno proslavo pomembnega dne. Pod vodstvom sokolovega staroste br. Humeka, ki je sam neumorno delal od ranega jutra do večernega mraka, se je postavljala tribuna za občinstvo, oder za godce, dva odra za predtelovadce, pavilijoni, drogovi za zastave itd. Pri delu je pomagalo uči-teljstvo in dijaštvo. — Paviljone so okusno ozaljšale s smrečjem gospe in gospodične iz Leskovca, Vidma, Baj-
henburga in Krškega. V soboto zvečer, ko so bile priprave končane, je nudil vesejični prostor, ves v zelenju in zastavah krasen pogled, posebno s štajerske strani.
Na predvečer slavnostnega razvitja je »Sokol« priredil serenado kumici gospej dr. Romihovi. Po sere-nadi se je vršil koncert na vrtu Gre-goričeve gostilne. Koncerta so se udeležili tudi že v soboto došli odposlanci radovljiškega in ribniškega Sokola.
Noč je pala na zemljo in mir je legel na mesto, a marsikdo ni našel mirnega spanja v nestrpnem pričakovanju novega dne. In vstal je ta dan v vsem krasu poletnega jutra in izginila nam je vsa bojazen in vsa skrb ob pogledu na kristalnočisto nebo. Bilo je krasno vreme. Ob pol 10. je odkorakal krški Sokol na Videm k sprejemu hrvatskih bratov. Pripeljalo se jih je do 180 v kroju. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Po sprejemu je odkorakal hrvatski Sokol v Krško. Pri prehodu preko železnice so ga pozdravile pod krasnim slavolokom videmske gospodične. Ob 11. je dospel drugi vlak od Zidanega mosta. Z njim je došla celjska župa. Starosta Humek jo je pozdravil v navdušenem govoru. Istotako vzneseno mu je odzdravil starosta celjske župe br. dr. Gvidon Sernec. Nato so odkorakale združene sokolske vrste, z godbo in prapori na čelu proti Krškemu na telovadni prostor. Zanos in navdušenje nam je zavladalo v prsih ob pogledu na mogočno četo. Neposredno pred razvitjem se je vršila skušnja za proste vaje na telovadišču.
Višek slovesnega dne je bil brez dvoma ob 1. popoldan, ko se je razvil prapor. Na telovadišču so stale sokolske vrste, pred odrom, kjer se je vršil slovesni akt, je plapolalo v lahnem vetru 9 sokolskih praporov, tribuna je bila natlačeno polna občinstva, kroginkrog pa je čakala nepregledna, pestra množica vseh slojev in vsake starosti, da vidi, kako praznuje krški Sokol najlepši in najslavnejši dan svojega obstoja. Razvitja se je vdeležil župan g. dr. Romih s celini novoizvoljenim naprednim občinskim odborom. Pozdravil je v krasnem govoru vse Sokolstvo in očrtal pomen in vzvišeno nalogo velike sokolske ideje. Odgovoril je tajnik »Saveza hrv. sokolskih društev« dr. Faneček s tako ognjevitim, po obliki in vsebini popolnim govorom, da je izzval gromovit, mogočen aplavz. Za njim je nazdravil mlademu krškemu Sokolu br. dr. Gvidon Sernec. Na to je govoril starosta krškega Sokola br. Humek, čigar zveneči, sonorni glas se je kakor morski val razlival preko nepregledne množice. In ko je ob koncu govora pozval novega praporščaka, naj mu priseže, da hoče, če treba tudi s krvjo in živ-jenjem braniti čast novega prapora, ko je z drhtečo roko potegnil črni ovoj s prapora in se je ta ponosno dvignil in zablestel pred nami v deviško čisti, s srčno krvjo in sinjim nebom tekmujoči barvi, ko so se sklonili k njemu prapori vdeleženih društev v objem in pozdrav, tedaj je završalo v množici mogočno in silno, kakor vihar in z nezmernim navdušenjem je klicala in ploskala množica v pozdrav najmlajšemu sokolskemu praporu. Kumica gospa dr. Roniiho-va je po idealnolepem govoru pripela na prapor prvi spominski trak. Gospodična Krizmanova je izročila krasen šopek. Novi prapor je po mnenju strokovnjakov vzor sokolskega prapora. Sestoji iz svilene trobojnice, ki nosi na eni strani v zlatu vezan sokolski znak z napisom »Krško«, na drugi strani pa sokola z razpetimi perutmi in ročko v krempljih. Prapor je izvršila tvrdka J. Neškudla v Jablonem na Orlici, Češko.
Po slovesnem razvitju se je vršil pohod po mestu, kjer je z vsake hiše plapolala trobojnica. Iz vseh oken j se je vsipal na vrle Sokole dež cvetličnih šopkov in navdušeni na zdar-klici so jih spremljali skozi mesto.
Pred farno cerkvijo so defilirale sokolske vrste pred prapori. Nato so se Sokoli razšli po mestu na kosilo. Ćlan krškega Sokola br. Levstek je bil oskrbel, da se je razdelitev po gostilnah izvršila hitro in brez zadržkov. S postrežbo so bili zadovoljni vsi in povsod.
Popoldne ob 4. se je pričela javna telovadba. Ni naš namen, da kritično ocenimo izvedbo prostih vaj in vaj na orodju — to bo storil gotovo strokovnjak na primernem mestu — a rečemo lahko, da je telovadba za mnogo, mnogo nadkrilila naše pričakovanje. Pod vodstvom načelnika celjske župe br. Smertnika, ki ima velikanski dar, da vkloni s svojim energičnim poveljevanjem svoji sugestivno volji voljo telovadcev in koncentrira njih pazljivost edino na izvajanje vaj, je vršilo nadlOO Sokolov celjske župe proste vaje s toliko precizno točnostjo, da jim je občinstvo neprestano navdušeno ploskalo. Veliko pozornost je vzbudila četica hrvatskih telovadcev, izvajajočih borilni način »boksa«. Izkazale so se zagrebške Sokoliće, ki so z modrimi
kolesi z veliko točnostjo izvršile svojo nalogo. Še lepše in precizneje so pa telovadile krške Sokoliće z obroči in brez pomisleka smemo reči, da ima gdč. Ziererjeva, podnačelnica krških Sokolić, v prostih vajah najbolj izvežbano vrsto vsega slovenskega sokolstva. Vaje na orodju je izvajalo 68 telovadcev, Slovencev in Hrvatov. Želi so zasluženo priznanje. Pač si je moral marsikdo, ki je doslej imel pomilovalen nasmeh za Sokola in njegovo delo, priznati, da ni sokolska ideja prazna pena, ampak, da druži v sebi ogromnih sil in dela in energije.
Nad 3000 gledalcev je sledilo z zanimanjem vsem izvajanjem in ni štedilo s priznanjem. Po telovadbi se je razvila velika ljudska veselica. Ob paviljonih za belo in rdeče vino,za pivo in sodavico, za jestvine, za kavo, šopke in razglednice se je trlo gostov, tako, da so imele gospe in go- * spice, ki so opravljale paviljone —bilo je v njih do 40 dam iz Krškega, Leskovca in Rajhenburga — obilo posla, da so mogle zadostiti težavni nalogi. Vmes se je razlegalo brez prenehanja krasno petje trboveljskih pevce v pod vodstvom br. Molla. Tudi celjska narodna godba pod vodstvom g. Koruna je neumorno svirala. Ob 10. zvečer so se poslovili hrvatski gostje, ob pol 12. celjska župa. Slavnosti so se vdeležili Sokoli iz Celja, Št. Jurja, Žalca, Braslovč, Šoštanja, Maribora, Ptuja, Hrastnika, Trbovelj, Sevnice, Brežic, Ljubljane, Sv. Križa, Zagorja, Radovljice, Ribnice in Novega mesta, deloma korporativno, deloma pa po zastopstvih. Bilo je vseh 500. Zagotovljeni smo, da so odnesli vsi brez izjeme v domovino krasne spomine na Krško in da je vtrdil slovesni dan i v njih i v nas namen z vedno novo energijo in z vedno večjimi silami delati za veliko vzvišeno sokolsko misel!
V. mednarodno telouadna telimo v Lulrcembursu.
Tiho mestece na meji med Nemci in Francozi, kjer prebiva simpatični rod sicer nemškega pokolenja, pa francoskega mišljenja, prijazni Luksemburg je zadnje dni videl borce od raznih stranij. Na V. mednarodno telovadno tekmo so prispeli Cehi, Francozje, Belgijci, Luksem-buržani, Italijani in Slovenci. M a ti jari so to pot izostali in tudi Nemci se niso tekme udeležili. Na zadnji tekmi, ki se je MŠila o priliki petega vsesokolskega zleta v Pragi 1. 1907, so dobili 1. ceno Cehi in zato je vse z napetostjo pričakovalo izida le tošnjega boja.
Telovadno slavnost so v največjem številu obiskala francoska in belgijska društva, nad 50 jih je j »r i šlo iz vsake teh dežel. Cehi so prišli že v četrtek, Slovenci v petek in ostala društva v soboto. Na predvečer je sprejel goste na rotovžu mestni župan*, pozdravil jih je s pra\ simpatičnimi in prijateljskimi bet dami. V sicer tihem mestu je bilo živo, dolgo v noč so na trgu pred ro-tovžem igrale godbe in se sprehajale množice veselili ljudi j.
V nedeljo L avgusta so se začele splošne in mednarodne tekme. Predsednik evropsko zveze g. Cupe-rus iz Antverpna je v zvezi s člani razsodišča vodil predpriprave. Od Slovencev je bil v razsodišču g. Bukovu i k. Žreb je odločil, da pridejo na vrsto najprej Slovenci, potem Cehi, nato Belgijci, Luksemburžani, Francozi in slednjič Italijani.
Slovenska   skupina    pod vod* stvom dr. Murnika in češka pod vod stvoni dr. Vanička sta vzbujali splošno pozornost.    Predvsem so bile na programu proste vaje, ki so jih Slovenci in Cehi   izvedli   z elegantno eksaktnostjo.   Pri   prostih vajah bo dosegli Cehi največ točk. Od prostih vaj so prestopili k orodjem,   kjer so Slovenci in Cehi prav srečno in lepo izvajali vaje.   Mislilo se je že v H četku, da bodo tudi to *>ot odnesli Cehi prvo ceno, a na orodju so jih Pran cozi   nadkrilili.   kajti   ovladali so orodja s čudovito   lahkoto. Končni uspeh smo že naznanili.   Prvo ceno so sicer dobili Francozje, to pa pi; nič ne zmanjšuje   krasnega uspeha slovanskega Sokolstva;   zmaga C* hov je lepa in slavna vkljub temu in tudi Slovenci so lahko po pravici po nosni na svoj   lepi in častni uspeh. Slovenskemu Sokolstvu,   ki nam je priborilo   1. avgusta v daljni tujini priznanje,   velja   topla in srčna m hvala vsega našega naroda. Nadalj-nemu delovanju naše narodne armade kličemo iskreni Na zdar!
Kotevshl napadalci pred sodittem.
»Slovenski Narod« je že poročal o junaškem razgrajanju in razbijanju treh kočevskih junakov »Johann Janesehiitza  (II),     Johann Wein-
pot — da se preselimo v Ljubi jata to se mudi, kajti rokovnjaški ; glavar — znan je samo z imenom leči Jakob — in nihče ne ve, kaj il prej — se je začel ozirati po sestri Eleonori in treba je, da hitro izginemo izpred oči. Kudeči • b je strašen človek; če bi mu ne Eleonore, nas vse uniči.« Lenard je umolknil in je čakal, laj izreče   Evzebij svoj sklep, baron Evzebij se je samo nemirno premetaval po svojem ležišču ni je bolestno vzdihoval.
Torej, stric,«   je končno zopet ! Lenard, »odločite se zdaj. Na-<>da je v Vaših rokah,   ali tudi usoda   je nekoliko v naših ro-V Ljubljano pridemo na vsak a, ali kot Vaši prijatelji, ali pa vaši sovražniki.«
Kaj torej zahtevaš,« je čez ne-trenotkov vprašal baron Evzebij. ^•"uisli,   jaz   nisem bogatin in ne toorem vsega tega storiti, kar morda Pričakuješ.«
»Bogati ste do vel j,« se je razhu-'hl Lenard, »a jaz ne zahtevam nič Pretiranega, ker hočem živeti z Vami v Prijateljstvu. Obljubite, da bodete nJun vsem skupaj dajali dvatisoč tolarjev na leto; če bi se moji sestri Množili, izplačajte jima primerno do-to in i>omagajte tudi nam bratom, da ^ dobro oženimo. Ker pa človek ni-
koli ne ve, kje ga smrt čaka, bo prav, da naredite takoj svojo oporoko in da v njej ne pozabite svojih najbližjih sorodnikov.«
Te   zahteve so oživile ostanke eneržije, ki jih je še imel baron Kv zebij. Obrnil se je naglo proti svojemu netjaku in zarohnel:
»Kar zahtevaš, to že ni več pre-| tirano, to je nesramno.«
»Kaj si o mojih pogojih mislite, mi je vse eno,« je brezobrazno reked Lenard. »Rokovnjač sem in lahko prenašam take besede. A zapomnite si eno: jaz vem, da ste obogateli s tem, da ste v Trstu kupovali in prodajali rokovnjaško blago in če morajo moji bratje in moji sestri ostati v bedi in sramoti, potegnem tudi Vas v to nesrečo. Še enkrat Vam povem: rokovnjač sem in strahu ne poznam.«
Evzebij baron Benalja je padel nazaj na svoje ležišče in skoro bi se bil zopet onesvestil, tak blazen strah ga je prešinil.
»Torej?« je vprašal Lenard, ko je čul trkanje na vratih, naznanjajoče, da je prišel zdravnik.
»Storim kar zahtevaš,« je zaječal baron Evzebij ves onemogel.
»Dobro,« je dejal Lenard in je odšel brez slovesa mimo vstopi vsega zdravnika iz sobe.
(Dalje prihodnjič.)
^schrotta   in   Joseph Diirrfelda«, v slovenski trgovini g. Fr. Bevea. Dne 6. julija so  prišli od kočevskega sodišča,   ki   jih je obsodilo zaradi nesramnega   napada in pretepa g. Novaka, posojilnic nega tajnika in sicer Janeschutza na 5 dni, \Veinschrotta na 3 in Diirtelda na 10 dni. Mogoče so imeli premalo in so šli v par go-stilnic, kjer so se, kakor izpove Ko-čevar Barthellme, dogovorili, da pojdejo po vžigalice, trakove za čevlje in po »cukerčke« v slovensko proda jalno g. Fr. Bevea. Na svojem pohodu so peli čez trg himno »Die \Vacht am Rhein«. Najprej je vstopil v prodajalno Janeschiitz   in   zahteval od uslužbenca Lunačka vžigalic. Liina-ček mu je ponudil   veliko škatljico vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda. Janeschiitz je vrgel škatljico na tla in jo poteptal z besedami   »das sind keine Zundholzohen«. Nato je zopet zahteval od Lunačka »Ziinder«. Misleč, da mu ni pogodil z veliko škatljico,   mu je ponudil Lunaček malo, a Janeschiitz   jo   je   zopet vrgel na tla in jo pohodil. Isto je storil tudi s tretjo. (V tej trgovini prodajajo samo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda).   Ker mu Lunaček nato sploh ni    hotel več postreči, je razjarjeni Janeschiitz planil h kosam, jih raz-metal po tleh, zagrabil eno in z zrna govitim klicem »Abzug posojilnica« udaril po sipi na vratih, jo razdrobil na kosce,   ki so se razpršili v moko, riž in žito v odprtih vrečah. Nato je skočil   nazaj in zamahnil   proti Lu načku,   a kosa je priletela z ostrino na uteži, ker se je Lunaček skril pred udarcem za prodajalno mizo. Zmagoviti kočevski Ahil je zagrabil nato dvalitersko steklenico s špiritom in jo vrgel za Lunačkoin, a ga ni zadel; steklenica se je razbila   na Črepinje. Njegova    tovariša    \Yeinschrott in Diirield   sta   ga navduševala s keil-klici. Weinsehrott pa je medtem ja ko previdno odpiral predale prodajalne mize in kričal »\vas ist da, was ist da?«, nato je pritekel Lunaček in v naglici zaprl blagajnica. Slučajno je zapazi] Janeschiitz, da sta še dve šipi celi v manu fakt urnem oddelku: skočil je takoj tja ter jih je razbil z enim   udarcem.   Zunaj se je zbralo med tem več stotin občinstva, ki je dajalo junakom pogum s hajlanjem ter jim klicalo bravo.   Zmage pijan je   vpil Janeschiitz   v prodajalni: »Meldet   sich   nieinand,    ich mach eine Leiehe« . . .   Kmalu   pa  se je »meldal« stražnik Kreutzmeier. ki je napovedal Janescliiitzu aretacijo. Diirrfcld pa je stopil   pred policaja in ga vprašal,   iz kakega vzroka da aretuje Janeschutza I   Janeschiitz je uporabil to priliko in jo popihal %a stražnikovim   hrbtom   rogajoč se: »Mich vvollen sie haben .'«
Pri »Jožefu Kreutzineirju so si nato umivali vsi trije roke. Tu sta jih dobila« stražnik Kreutzmeier in stražmojster Mclek. .Janeschiitz se ni hotel podati, mahal z rokami in kričal, »das giebt's tur mich nicht«. Ko sta ga prijela je sunil trikrat orožni« ka v prsi, da mu je padla« čelada z glave. Konečno so ga le uklonili z verigo, a Še sedaj je suval z nogami okoli sebe in kiičal 11«* i 1 nnd Sieg der deutschen Sprache.«
Na vprašanje predsednika g. Rizzolija, ali imajo kak ugovor ali se čutijo krive, odgovore vsi 11-i j * *. da so bili »total besoffen« .
Nato je nastopilo 11 prič, ki >o v bistvu izpovedal« isto, kar je povedano v obtožnici ter naglašale, da obtoženci niso bili ne trezni, ne pijani.
Bevčev uslužbenec Milko Lunaček je povedal, da SO hodili po konci in govorili dobro. Istotako kolega I if nja, ki je povedal, da se niso gugali ampak hodili pokonci. Priča g. Josip Hren, finančni stražnik je izpovedal, da niso bili pijani, ampak da so bili silno razjarjeni, G. Peter Poljanček je izpovedal v istem smislu ter pristavil, da je sklepal iz njihovega ravnanja, da so se domenili. Istotako sta izpovedala Jože Hauptinann in Janko Kralj. Stražnik Kreutzmeier j« naglašal. da niso bili pijani, kaj i i Janeschiitz je tekel pravilno in dobro in Diirrfeld ga je pametno vprašal: »Aus welchen Orunde wollen sie den Janesehiitz arretieren?«
Priča orožnik Franc Molek, Ma-rolt Elizabeta, Johann Ramor, mizarski pomočnik in Lndwig Handler, ključavničarski pomočnik so soglasno izpovedali, da napadalci niso bili pijani.
Zagovornik dr. Ambrositsch je predlagal priče, ki bodo povedale, da so bili obtoženci »total betrunken«. ter naglašal, da ni nobena izmed zaslišanih prič sposobna, da bi odločevala o tem, so Ji bili pijani ali ne.
Namestnik drž. pravdnika Ko-čevar pl. Condenheim se je protivil temu predlogu ter predlagal obsodbo v smislu obtožbe.
Sodni dvor je spoznal vse tri obtožence krive hudodelstva javnega nasilstva po § 81. Janeschutza pa razen tega še poskusa lahke telesne poškodbe. Obsodbo priobčujemo na drugem mestu.
—-
Posvetovanja.
Dunaj, G. avgusta. »Corr. Austria« javlja: Posl. Glabinski je pozval voditelje vseh slovanskih in ueslovanskih strank, ki so proti ob-strukciji na dan 17. avgusta na sejo. Posvetovanja bodo veljala predvsem nasvetom, ki naj se predlože vladi v dosego delavnosti parlamenta in češkega dez. zbora. Govorilo se bo vsekakor tudi o delni rekonstrukciji kabineta.
Rekonst ukoila kabineta.
L i n c c , 6. avgusta. Ker so bile razširjene vesti, da se bo rekonstrukcija kabineta izvršila v kratkem času, se j<3 tu danes vršila konferenca nemških nacionalnih poslancev, katere se je udeležil tudi minister dr. Schreiuer. Konferenca je bila strogo zaupna. Odstop ministra lloehenburgerja na ljubo Slovencem in Cehom bi Nemci smatrali za casus belli.
Pesekucja češkega tiska
Dunaj, (». avgusta.    Na ukaz trgovinskega    ministra    dr. \Veis-kirchneija je prišla včeraj zvečer v tiskarno češkega   »Videnskega den nika« magistratna    komisija 15 članov in je zapečatila vse stroje. Storila je to, ker stroji baje rušijo mir prebivalcev sosednjih hiš.    Pred češko   tiskarno   je   bila v ravno istih prostorih   celo vrsto let nemška ii skarna s šestimi velikimi stroji. Imenovani list bo utrpel zgubo par tiso čakov; seveda so se storili takoj koraki,   da se ta nezaslišana perseku-cija češkega   liska   na Dunaju one mogoči.
Češka socijalna demokracija.
Praga. 6. avgusta. Za svoj letošnji veliki shod pripravlja češk.. socialna demokracija obnovitev svojega narodnostnega programa. Referent predlaga ta-le program: spre-menitev Cislajtanije v federalističnem smislu na podlagi narodnostne avtonomije v smislu personalnega principa in sicer za narodnostne in kulturne stvari. Vsak narod naj v teh stvareh tvori enotno pravno organizacijo z lastnim parlamentom, samostojnimi prejemki zakonitega izvira in samostojno vlado. Za ostale stroke državne uprave se predlaga program avtonomizaeije, decentralizacije* in demokratizacije. — Vprašanje je, kakšno stališč«' bo zavzela I temu programu nemška socialna de m o k racija.
Bosenski deželni statut
Dunaj. (>. avgusta. Drž. finančno ministrstvo je pred nekaj meseci predložilo ministrskemu predsedstvu načrt bosenskega deželnega statuta. Predsedstvo je zahtevalo nekatere spremembe in pojasnila. Te dni je dobilo revidirani načrt.
Carjevo potovan e
Be r o 1 i n , 6. avgusta. »Nordd. allgem. Zeitnng« piše: Ruski car, ki pluje na povratku iz Anglije s svojo visoko soprogo skozi Cesar Viljemov kanal, s«' sreča jutri s cesarjem in kraljem. Prijateljski odnošaji, ki vladajo med obema vladarjema, bodo našli v tem sestanku zopetnega odmeva. Vkljub osebnemu in intimnemu značaju se vendar ta sestanek
naslanja na dogodke v Chcrbourgu i n ('o\vesu.
S p e e i j a, 6. avgusta. Sestanek carja in laškega kralja bo v septembru ob Adriji. Prisoten bo tudi črnogorski knez.
Kreta
Solun, «». avgusta. Zaradi neodločnosti vlade v kretskem vprašanju so nastali nemiri v raznih mesl ih.
C a r i g r a d , (i. avgusta. Od oficielne strani se naznanja, da je neka evropska velesila predlagala, naj se cela grško-turška sporna zadeva in s tem trdi kretsko vprašanje prinese pred razsodišče v Haagu.
Pariš, (J. avgusta. Zastopniki vlastij so storili pri kretski vladi korake, da dobe pritrdilo k sledečim zahtevam: 1. Grška zastava se ne sme izobešati na preveč vidnih krajih. 2. Deputacije ne sinejo na Grško :\. Dokler je kretsko vprašanje in SUSpenso se ne sme najvišje sodišče v Atenah baviti s kasači jo kretskih razsodb. Kretska vlada je tem zahtevam pritrdila, drugi samo pod pogojem, da ne bo na Grškem nobenih volitev. Glede zastav je vlada izjavila, da imajo Krečani pravico izobešati zastave, ki jim ugajajo.
Šoanija
Melila.
Pariš, 6. avgusta. »Echo de Pariš« javlja iz Maroka, da v Melili primanjkuje vode, ker so Maročani pretrgali vodovodne cevi. Položaj za Špance je zelo nevaren. Boje - se, da izbruhne epidemija.
JMeMflnlftr proces v Zagrebu.
Pri včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo še 12 prič, ki jih je povabil predsednik Talrabocchia sam. Vse izpovedi teb prič so brez vsakega pomena, zakaj niti eden izmed njih ni mogel povedati ničesar pozitivnega. Nato je dobil besedo zagovornik dr. H i ii k o v i e , da stavi in utemelji svoje predloge.
Dr. Hinkovic je rekel med drugim: Nastić je trdil, da je Milan Vasic generalštabu i častnik, a to za to, da bi mu dal večjo važnost. Zatrjeval je tudi, da je bil Vasic na predlog Milana Pribičeviea sprejet v »Slovenski Jug« ter mu poverjena naloga, da gre v Dubrovnik ter se tam informira o dislokaciji avstrijske vojske.Vasic pa je dejansko odšel v Dubrovnik samo radi svojega zdravja. To bodo izpričali zdravniki, ki so mu nasvetovali Dubrovnik k>;t zdravilišče. Predlagam, naj se zaslišijo ti zdravnik', kakor tudi dr. Miha Pattin v Dubrovniku, ki je Vasica preiskal.
Nastič je nadalje zatrjeval, da ga je revolucionarna organizacija poslala v Kragujevac, da se nauči fabricirati bombe. V tem poslu sta ga baje poučevala mojster Slanoje-vič in Miloje Gojakovič. Predlagan., da se zaslišijo kol priče lastnik hotela »Takovo« \ Kragujevcu, kjer je Nastič prenočeval, major Miodrag Vasic, mojster Milic, polkovnik Vu-kičevič, Miloje Gojakovič in Štefanov ič, to so vse osobe, ki so baje Na-stiča učile fabricirati bombe. Nadalje predlagam za priče Vojislava Solo in Radulovića iz Mostara ler policijskega Šefa iz Zemuna Žigo Maraviča. Po polurnem odmoru je dr. Ilinkovič zopet dobil besedo, da stavi uadaljne predloge.
Predlagal je, naj se zaslišijo kot svedoki: 1. Sreten Protič, ki bo izpričal, da mu je Nastič 100 K mesečno dal, ako nese bombe na Celili je; črnogorski ministrski predsednik dr. Tomanovič, da izpove glede interwieva v novosadskom »Braniku«; .*k Kosta Man die, ki bo pričal o svojem občevanju z Nastičem; 4. stenografi s eetinjskega procesa, ki bodo izpričali, da je imel Nastič svojo izpoved napisano in da jo je enostavno čita! s papirja in 5. Oton Kraus, glavni urednik »Agranier Tagblatta«, katerega je Nastič prosil, naj ga seznani z urednikom Srhobrana« in kateremu je priznal, da j«' dobival za politične usluge denar od črnogorske vlade.
Dopisi.
Iz Lesce. V zadnjem času se je pojavila misel napraviti na Gorenjskem električno centralo, katera bi omrežila celo Gorenjsko in tudi Ljubljano. Razni občinski zastopi so v ta namen že v otirali velike svote kot deleže, med njimi na pr. občinski odbor v Lescah naravnost ogromno vsoto 40.000 K. Mislile so te ob čine, da bodo potem vlekle veliko provizije in mastne dohodke: mi pa o tem zelo dvomimo, kajti električna žica bi oddajala svoje sile seveda :.a diag denar, toda teško, če se bo našlo dovelj odjemalcev. Kmetiški stan propada vedno bolj, in električna razsvetljava, in naj bi bila tudi poceni, nikakor ni prilična za našega kmeta. I ml ust ri ja In i h podjetij, ki še nimajo elektrike pa tudi ni toliko, da bi se splačalo delati zanj«' eb k-trično centralo z ogromnimi stroški. Sanjalo se je sicer nekaterim gla vam, da se bo dalo dobiti državno in deželno podporo, niso pa pomislili, da se take podpore dajejo iz melioracijskih fondov le za poljedelske in dobrodelne naprave; elektrika pa se ne prišteva niti k prvini niti k drugim, in dežela sama si bo pač tudi desetkrat premislila, preden bo vzida v svojo upravo tako električno centralo. Od deželnega odbora razglašeni projekt je prizadetim kar sapo zaprl, kajti tako ogromnih stroškov niso pričakovali; mislili so, da se bo vso dalo Opraviti s par stotiso-čaki. Upamo, da jih bo to streznilo in da je stvar s tem zapečatena. Tisti občinski odbori pa, ki so se vmešavali v akcijo, so spet za eno blamažo bogatejši in zaslužili bi temeljito nezaupnico svojih volilcev. Kakor rečeno votiral je tudi obč. odbor v Lescah visoko vsoto za to stvar, toda dotični sklep ni bil po predpisih obč. reda razglašen ne na obč. tabli in tudi ne pred cerkvijo. Zato se ta sklep sploh ne more smatrati veljavnim. Mnogo potov se je napravilo že v tej zadevi, vsi so bili brezuspešni, brezplačni pa najbrže niso bili vsi; in tiste stroške naj poravnajo slavni občinski odborniki sami iz svojega .žepa. To odločno zahtevamo!
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi tv. Cirila in Metoda I
Vabilo
na
XXIV. redno
veliko skupščino
flrinho on Pirila in MotnHa" tjUl uLUu uf. uli I lu III IflulUUd
v Ljubljani
t nedeljo, 8. avgusta 1.1.
ob lO. uri dopoldne
= na Jesenicah =
(e* hiši gosp. Antona Travna na Savi ste v. 16).
SPORED:
1. Nagovor prve mestnika.
2. Tojnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo porodilo.
4 Porcčdo nadzoru.šu a.
5 Volitev člatov v družbeno vodstvo.1)
6 Volitev nadz-.Tnifttvb (5 Članov).2)
7. Volitev razsodni-tva (5 č'afcov) 3)
8. Izprememba p n-A 9 Slučajnosti.
Vodstvo „Družbe sv. Cirila in jtfetofi-a"
v Ljubljani, 17. julija 1909.
*) Iz vodstva let s izstopijo gg.: Aleksander Hudoveniik, dr Ivan Svttina, Ivan Vrhovnik
V odboru pa še ostan jo gg : Andrej Senekovič (prvome.stnik) dr Dragutin Bleivveis vitez Tratemški, Fr. Crnagoj, dr Ernest Dereani, Gregor Einspieler, dr. Ivan Mrhar, Fr Pahernik, Luka Svitec, dr Gregor Žerjav ') V nadzorništvu so b:l gg : dr Fran Ilešič, dr. Danilo Majan n, dr Ferdo Miilier, dr Vladimir Ravnihar, Ivan Schein gg.
s) V razsodništvu so bili gz : Jakcb Kogej, Matej Ražun, K. Savnik, dr Fr. Tekavčič, dr. Karel Triller.
DOSTAVEK: 1 Po pr.hodu skupščmar-jev na Jesenice bo sprevod na Svo, kjer se vrši zborovanje v hiši g. Antona Trevna št 16.
2. Ob treh popoldne bo ljudska veselica pri gosp. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici s sporedom:
a) javna telovadba .Sokola",
b) srečolov, c) šaljiva pošta,
č) prosta zabava.
Skupni obed bo rripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 v za osebo; udeleženci naj se za to priglase do 1. avgusta pri gostilničarju samem, ali pri podružnici družbe sv C lila in Metoda na Jesenicah. Obed se bo dobil tudi v d u
g h narodnih gost.lnah. posebno pri gosD. frevnu na Savi, na „Pošti", pri „Sokolu", v gostilni V šnarjevi in Hrovalcvi na Jesenicah Cena navadnemu kosilo 81 v, na razpolago pa bodo še druga jed la Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni rbed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7 avgusta.
-(- Klerikalci za slovenskega i kmeta. Klerikalci nnglnšajn vodno in vedno v časopisih in na shodih, da jih v vsem njihovem delovanju votli ljubezen do slovenskega kmeta in skrh za njega blagor. Zgolj , da varujejo gospodarske koristi slovenskega kmeta, tako pripovedujejo svojim vernim ovčicam, so se klerikalni poslanci v državnem zboru uprli trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami, da bi s tem preprečili, da se odpro meje naše države tuji živini. S tem so dosegli, tako zatrjujejo na vsa usta. da cene domače živine niso padle, marveč še celo poskočile. Vso te bajke seveda naše nepoučeno kmetsko ljudstvo klerikalcem verjame ter jih vsed lega smatra za velike svoje dobrotnike in osreeevatel jo. Kako grdo so jim c la voditi za nos! Dokazano jo namreč, da je vse to klerikalno govoričenje samo pesek v oči in navadno sleparstvo. Da se nam ne bo očitah), da samo sumi-čimo, navajamo ta konkreten dokaz, kako nesramno varajo klerikalci našega kmeta. V Ljubljani obstoji, kakor je znano, klerikalna »Gospodarska zveza«, ki se peča z najrazno-vrstnejšiini kupčijami. Ta »Gospodarska zveza« je prevzela mod drugimi kupčijami tudi nabavo volov za Pulj. Človek, ki čita klerikalno liste in posluša na shodih klerikalno poslance, bi sodil, da kupuje »Gospodarska zveza« potrebno živino od prvega do zadnjega repa doma, da s tem podpre domačo živinorejo in domače kmetovalce. Kaj še! Ali veste kje kupuje klerikalna »Gospodarska zveza« živino, ki jo dobavlja za Pulj? Na Ogrskem! Kdor tega ne verjame, naj pride v Ljubljano. V hlevih pri »Bavarskem dvoru« ho videl ogrske vole z dolgimi rogovi, ki jih klerikalna »Gospodarska zveza« dobiva teden za tednom z Ogrskega in jih pošilja potem v Pulj! In vendar imamo pri nas doma mnogo lepe živine, ki bi jo naš kmet prav rad prodal za razmeroma nizko ceno, toda klerikalni mogotci se za to domačo živino ne brigajo in raje kupujejo vole za drag denar na tujem. — . Takšna je ljubezen naših klerikalcev
do slovenskega kmeta v pravi Iu©j, Z jezikom se kmetu prilizujejo in ^ ; mu hlinijo za največje prijatelje, v i dejanju pa so mu najhujši nasprot j niki in škodljivci, ki mu niti tega i,( privoščijo, kar bi mu lahko sami da. Ii. Ali je potem verjeti, da bi se ti Uudje potegovali za kmetske koristj na Dunaju? Kdor ima še količkaj možganov v glavi, tega ne bo verjel Ga* bi že bil, da bi že tudi naše ubo-go kmetsko ljudstvo spoznalo klerikalce, kako nesramno ga varajo i,, vodijo za nos, ter jim pokazalo vrata + Obsodba kočevskih tolovaje*, Okrožno sodišče v Novem mestu ^ obsodilo Janesehiitza na 8 Mesecev Diirrfelda na 6 mesecev in Wein. schrotta na 5 mesecev teške ječe, po. ostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem. Zagovornik dr. Ambro. schitsch je vložil proti obsodbi ni<. noetno pritožbo ter predlagal naj > obsojenci i/poste iz zajiora. Sodišč« je ugodilo temu predlogu pod pogojem, da položi zagovornik za Janesehiitza 4(KJ K, za \Veinsohrotta 30Q kron in za Diirtelda 200 K kavči j,-Obsodbo moramo imenovati skrai-no milo, ako jo primerjamo z obsodbami, ki jih je izreklo ljubljansko sodišče proti ljubljanskim demonstrantom v septemberskih dneh, ljubljanskim obtožencem se ni dokazalo ali ničesar ali pa sama na sebi povsem   nedolžna   dejanja,  a vendar
so bili obsojeni v vež nieeedno ječo, i kočevski tolovaji so bili dogovorjeni, so demolirali vso prodajalno, so nevarno pretili, žalili stražo in se upi. rali   javnim   organom   itd., toda
vkljub temu so dobili v razmerju i zločinom naravnost minimalno kazen 5 do s mesecev! Ima pač justiea zavezano oči!
+ Definitivni rezultat IV. mej. narodne telovadne tekme v Luk-, n. burgu. Iz Pariza nam pišejo sloves- i ski Sokoli: Definitivni rezultat tekme je ta-le: Francozi so do- . 940-50 točk, Cehi 940*50, Italijani 925*25, Belgijci 890, Slovenci 851*58 in Luksemburžani 820. To, da so mogli Slovenci vzpričo skromnih sredstev le malo časa skupaj trenirati tek in pa mala nezgoda pri plezanju, je porinila Slovence na peto mesta Klub temu pa je tudi ta vspeh jakn časten, kajti Slovenci so zaostali /a Francozi samo za 98 točk. Cehi B9, Italijani 73*75, Belgijci :J9*50, kar je pri velikem številu doseženih toek 1010 zelo majhna diferenca.Nasproti vspehu pri III. tekmi v Pragi znaci to naravnost presenetljiv napredek Takrat je slovenska vrsta zao-; za češko za 180 točk. francozko 15175, Belgijsko 101 in luksenhiir-ško 17*50. V Pragi so Slovenci premagali Madžare, sedaj pa Luksen-buržane za 31 točk — tora j že drugo narodnost. Pri prostih vajah smo dobili 28*J'75, samo 41 - torke manj nego Francozi, mojstri v teh vajah; in samo dobrih 18 manj iu'p> vse dosežene (302) Lahi: 288, kako. Francozi, Cehi 290 (najboljši) Belg. 284*25, samo pol točke več nego lili, Luksenburžani 'Jf>7. Na drogu smo tretji pred Lahi .Belgijci in Luk>ni buržani, samo za S točk za Cehi, lo' za Francozi. Na bradlji smo četrti pred Belgijci in Luksenburžani. Y skoku smo dosegli samo pet manj nego vse. Samo tek, ki smo ga premalo časa trenirali, in plezanje, kjei smo imeli veliko smolo, nas je V splošnem porinilo na peto mesto. Kot dfl rilo so dobili Slovenci krasno bronasto sobo, predstavljajoče »Delo (Haneoulet: Le Travail). Za znamenitost te tekme in njo izredno težkosl naj priča dejstvo, da so se Holandci in zlasti Angleži izrecno izjavili, da se tekmo no morejo vdeležiti, ker -vajo preteške. Y takem položaju / Že bila možnost vdeležiti se teknit' slovenskemu sokolstva na veliko čast, doseženi vspeh pa tem večji in
pomembnejši.
+ Za kratek čas. Še poldrugi mesec in začela so bo volilna borb* na Goriškem. Klerikalci se že pri-previjajo na volitve. Sicer divja nit*1' njimi samimi hud spor, staro in no vostrujarji so si v laseh, toda to uh" ne de, o pavom času že nastopi gori ški knezonadškof, sam novost rujni' in sflika s svojo mogočno besedo klerikalno stranko v eno celoto in D*J traja potem ta celota makari same &D mesec, ko so vrše volitve v »lezelm zbor. Vsak dan prihajajo z deželo duhovniki v mesto po informacije, no-vostrujarji v »Slovansko krščansko-socijano zvezo«, starostrujarji k jeinu staremu voditelju dr. Gregorčiču, v klerikalno tiskarno. Vso J1' nekam nejasno, (lovori so o koncesija}) starost rujarjev napram novo-strujarjeni. Vse tava v temnem, hi kakor zažari svetla raketa sredi temne noči, tako je posija v to občo zmedenost klerikane stranke nasvet i> peresa klerikanega dopisnika v gorI ški »Primorski list«. Ta dopisnik ua-svotuje popolnoma resno, v uvodnom članku namreč in ne mogoče v kotio ku za sniešniee, naj se zapro naprednjak i v svoje hiše, potem se bo že vi* delo, kdo zmaga. Kako lepa in enostavna rešitev dolgoletnega boja metl klerikalno in napredno stranko"?
7B
D-83:C
2. Priloga „Slovenaieno Rarsda" It 178, dat 7. tfgn»ta 1
Škoda, da gor. naprednjak i nimajo smisla za tako dobrohotne nasvote in
H\ tak lin mor! Kakor se Cilje namroo, ge ne mislijo naprednjak] aapreti v svoje hiše iz enostavnega razloga, ker nimajo vsi naprednjak] svojih }iiš, pao pa se vsi udele/.e volilne borbe. Ta nasvet pa kaže, da še ni fafei-pil iz našega naroda zdrav humor in £e posebno v tem resnem, nepovtio-iiem predvolilnem času, rekli bi skoraj, da je ta nasvet prvi mastni in dobro prežgani ocvirek na dolgočasnem volilnem soku.
4  Italijansko časopisje > Trstu. pi» zadnjih   dezelnozborskih volitnv V veljal Trsi v očeh vseh Italijanov in njih časopisja kot nepremagljiva italijanska "trdnjava,    kot največje mesto ob Adriji. kjer je osredotočena kultura, politična in ekonomska moč avstrijskega italijanstva. Slovencev do predzadnjih dni listi v kraljestvu ae te da niso upoštevali, temveč jih niti ne omenjali, ker so jim to neka-ko ni vredno zdelo. — Ako pa je kdaj slučajno kak italijanski list imenoval tržaške Slovence, jih  je omenjal le kot narod       de&ol in hlapcev. Tako j«' bilo teran do pred    nedolgo. Vsr drugače se jo pa stvar zasukala od časa zadnjih volitev.       Te volitve Tomu se ne da oporekati — so prinesle ne le primorskim, temveč tudi Italijanom vfaraljestvu glede fakiič-inh nrolnosmih razmer v Trstu, toliko razočaranja, da se vrše ou* tedaj neprenehoma    časnikarsko polemike v dolgih člankih in razpravah, pod kojim! se navadno podpisorjejo vplivni politiki in važni časnikarji. Poli mike se -vršo posebno med socijal-demoferatienimi in Umu bližnjimi na eni in   nit d    italijansko - nacionalističnimi feer liberalnimi listi in njih privrženci na drugi strani. Prvi očitajo in dokazujejo itnluanskim tržaškim šovinistom, da so edino le oni krivi        ker neprenehoma /asramu-jejo in pikajo Slovence — njih napredovanju in bojevitosti. Drugi zopet odgovarjajo, da so tržaški soei-jal demokratjo premalo italijansko narodni i !! !) in da Slovenci največ zate napredujejo, ker tržaški socijalisti premalo gredo v nacijonalnem ozira \    italijanskimi nacionalisti roko v roki.   (Ilavno, kar nas v teh polemikah  zanima, je, da dbdji priznavajo  velik  napredek, žilavost in delavnost tržaških Slovencev, kateri so danes stalna   nevarnost za obstoj italijanstva v Trstu. * Piccelu   te po-lemike v regnikolskih listih niso nič kaj povelji, zato pravi, da jih sedaj registrira po dolžnosti   — kronistov. — »E pur si muoveh    pa ako i bo ni prav — »Pierolu«.
— Pagninijeva nova stranka. Bivši tržaški    državni    poslanec in
sodrrrg« Sil vio Pagnini je kakor je bih uganiti ustanovil društvo pod imenom: »Camera del lavo-ro« (delavska zbornica)- Tendencija tega društva je prilično ista. kot ona slovenšk - »Narodne delavske organ i-/aeijec.. Namen Pagninija je. združiti v svoji organizaciji vsa različna delavska društva. Pravila te »zbornice« se tri a se, da se ne bo pečala ne - politiškimi i?!.') in ne z verskimi problemi- — Vsak član mora spoštovala vsako }>olitiko. narodno ru versko prepjačanje. Istotako zamore po-stati član »delavske zbornice« vsak-
lo, brez ozira na narodnost, politično i r »pričanje in vero. Kakor se
idi. bi se Veleitalijan Pagnini niti Slovencev ne hranil v svojo »flelav-zbornice . Mislimo pa, da se ne zuajde iti- i eden slovenski dvla-■••«-. ki bi še! politično tlačaniti Pagniniju.
— »Piecolo« glasilo italijanskega vojnega ministrstva? Pišejo nam .»z Trsta: »Piecolo« od minulega četrtka priobčuje poziv vojaškega ]M)vejst\a v Vidmu, kjer se pozi vi je regnicole italijanske rezerviste za rlan 8- avgusta na velike orožne vaje. ki >e imajo vršiti ob avstrijski meji.
Poziv našteva etnike rezervistov in krdela, h katerim imajo rezervisti odriniti.   Karakteristično je,   da je Piecolo« takoj pripravljen objavlja-
o/ive italijansko vojaške oblasti,
tem. ko se avstrijskih vojakov spomni le tedaj, ko je napasti in ob-cekovati posamnika, ako se je leta branil ponoćnih napadov italijanskih
itikov in regnicolskih bandi tov. S   er pa nimamo mi prav nič proti
i. ako »Piecolo« poživlja regni-" i   k   italijanskim  orožnim vajam.
Želeli bi prav iz srca,   da odide mnogo mnogo teh polentarjev 1'ieko meje in da se ne vrnejo nikdar več v Avstrijo, ali vsaj ne v Trst.
+ Nadomestna volitev v Trstu. -^'1 tanje ministrstvo je odredilo, da M' ima vršiti nadomestna volitev mesto odstopi vsega državnozborske-sr<* poslanca Pagninija za 111. mestni molilni okraj v Trstu, ki obsega staro Mitnico in Kjadin, — dne 14. novem-taa t. L, a eventuana ožja volitev dne -1. novembra.
+ Mestni svet tržaški. V ponedeljek ob 11. predpoldne se sestane k ^oji prvi seji novoizvoljeni mestni svet tržaški. — Na dnevnem redu bo izvolitev župana, dveh podžupanov ia mestne delegacije.
H- Drugi sestanek slovenskih s\ obodomislecev se vrši dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani   s sledečim
vzporodom; 1. Ing. C, Je&ovee: Morala Svobodne Misli. % lur. c. Lotrič: Razmerje Svobodne Misli k politič-nim strankam* organizacija slovenske sekcije. 3. Pbil. c. Lah: Svobodna šola. 4. lur. c. Kisovec: Jugoslovanski krematorij. 5. Slučajnosti. — Somišljeniki, zlasti cenjeni zaupniki, naj se tega zborovanja gotovo udeleže.
X 1« šolske službe. Deželni šolski svet je dovolil, da poučuje na drž. viš. realki v Ljubljani matematiko in liziko tudi v šolskem 1. 1909 10 bivši Miplent Adolf Flooh. Dalje je dovolil učitelju na deški ljudski šoli v Kamniku g. Kmilu A d a m i č u , ki je imenovan za učitelja na Ciril-Metodovi šoli v 'Trstu izstop iz deželne Ijudskošolske zveze in sieer z koncem tega meseca.
— Za »Družbo sv. Cirila in Metoda« nam je poslal gosp. Fran Sena r o v 20 K kot čisti dobiček otroške veselice, ki se je vršila prejšnjo nedeljo v Hotedršici na vrtu ge. Al-brehtove. Se bolj kot lep gmoten uspeh nas mora vsekakor razveseliti dejstvo, da so VI 14 letno deklice Tončka Kovčetova, Tončka Albreh-tova in Jelka Kavčičeva sklenile, prirediti v zvezi z dečki - Sokoli veselico v    korist    naše vseslovenske
družbe. Lep je bil nastop 8--baletnih
dečkov, ki so lepo izvajali vaje najprvo v korakanju, potem pa neverjetno spretno tudi na drogu pod odločnim vodstvom njih lrilotmga staroste Franoolja Albreht. Divili so se njih nastopu domačini in Logatčani.
Ob tej priliki pa se jo tudi jasno pokazala klerikalna vzgoja mladine. Prišli so namreč klerikalni Otroci ter začeli metati polen in kamenje na vrt, tako da so srbili celo šipo v oknu vrlino lopice.. poleg katere se je vršila veselica. Xe homo se bavili dalje, pribijemo samo to, da lep bo sad t^.ke vzgoje, tej) plod neprestanega hujskanja, ko se že mladini vceplja srd in sovraštvo do tega, kar je narodno, do tega. kar bi moralo biti tudi ouih. ki odločujejo pri Zgoji, -veto! Klerikalni voditelji! glejte, že poganja plod važe vzgoje: surovost in sovraštvo že pri nedoraslih otro-<-:n. česar ne morete več tajiti! — Ve pa, narodne deklice in dečki Sokoli, le stopajte nevstrašeno naprej, odgovorite surovim napadom z olikanim nastopanjem ter s skorajšnjo prireditvijo druge veselice za našo I ':; i !-Metodo\ o družbo«.
— Ciril in Metodov čaj v zavitkih v korist družbe sv. Cirila in Metoda je založila Prva slovenska zalogu čaja in ruma v Ljubljani«. Ker ima Ciril in Metodova družba od te-ga č-ija izredno lep dohodek in je tudi blago pra^' izborno, apelujemo na slovensko občinstvo, da kupuje in /.ahi'-T;i povsod le »Ciril in Metodov čaj«. Dobiva se večinoma že v vseh tugovinah, vendar so pa še trgovci, ki ga do dane«, se nimajo v zalogi; vsakega narodnega trgovca veze torej sveta dolžnost, da si ga takoj naroči. Več glej inserai.
— „Sokol" v Št. Vidu nad Ljubljano, priredi jutri 8. avgusta javno telovadbo jn veliko ljudsko veselico z bogatim vsporedom. Priprave so naravnost velike! Ob cesti pozdravljajo prišlece visoki mlaji in krasni slavoloki. Vse je praznično oblečeno in vse naznanja, da se godi nekaj posebnega. Jn res, glej, prvič stopajo jutri Sokoli na šentviška tla! Pomemben je ta dan za Št. Vid, pomemben za naše ljudstvo, ki se le malo zanima ze Sokolstvo. Zato pa pokažimo, da je edino Sokolstvo prava pot, ki nas dovede do zaželje-nih ciljev. Naj vam bo torej posebno vam Ljubljančanom pri srcu Sokol v Št. Vidu in pokažite s svojim posetom, da sočustvujete z nami. Pomagajte nam, zakaj. Če pomagate, pomagate tudi ljudstvu, ki leži v blatu klerikalne zaslepljenosti! Vsi torej v objem šentviškega Sokola! Za zabavo je preskrbljeno! Paviljoni za pivo, vino, jestvine in drugo so okusno okrašeni in pod spretnim vodstvom šentviških dam. Kdor si bo želel cvetlic, jih bo našel v Aljaževem stolpu. Poleg Goričanske godbe bo tudi posebna godba za ples na prostornem plesišču na prostem! Tudi bogati dobitki bodo marsikoga razvedrili; kratko, veselja in zabave bo dovolj in gotovo bo vsakdo odnesel sladke spomine na Št. Vid. Torej Ljubljančanje, vi, ki ste nam še vedno pokazali simpatije, do nas, pokažite isto tudi jutri, ko je dan za nas tem pomembnejši, ko se nam gre zato, da prinesemo nevednemu ljudstvu luč resnice in spoznanja. Šentviški LSokol Na zdar!
— Telovadno društvo „Sokol I." v Ljubljani vabi še enkrat vse svoje člane in njih cenjene rodbine, da z veliko udeležbo pokažejo simpatije do bratskega društva v Št. Vidu. Oni bratje, ki se udeleže slavnosti v kroju naj se zberejo jutri ob polu 1 uri popoludne pred društvenimi prostori. Od tu odkorakamo točno ob tri četrt
na 1 uro na zbirališče v Šiški. Vsi v Št. Vidi Na zdar!
— Telov. društvo „Sokol II." v L ubijani se udeleži jutrišnje slavnosti bratskega društva »Sokol« v Št. Vidu korporativno v kroju. Bratje, vsi vemo kako mu je težko delo, toda on se ne ustraši, temveč koraka po začrtani poti. Pokažimo mu jutri, da vemo ceniti njegovo delo s tem, da se vsi udeležimo njegove slavnosti. Zbirališče ob polu 1 uri pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti. Odhod točno ob tri četrt na 1 uro. Na zdar!
— Onim, ki nameravajo v Št. Vid dajemo navodila: Lahko pridete skupno z ljubljanskimi bratskimi društvi, ki odhajajo skupno izpred »Narodnega doma« ob t uri popoldne. Vsled ugodne železniške zveze pa se pripeljete tudi lahko s popoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob en četrt na 4. Toliko Ljubljančanom, Gorenjcem pa, ki ne pridejo z gorenjskimi bratskimi društvi dopoldne ob 11 uri, pridejo lahko ob pravem času tudi z popoldanskim vlakom!
Odbor.
— Sprejem „Sokolov", vraču jočih se iz Luksenburga, bo danes ob pol 9. zvečer.
— Sla* no občinstvo opozarjamo, da se posebnih vabil na* vesebco narodnega delavstva ne bo razpošiljalo. Priloga »Slovenskemu Narodu« je smatrati kot povabilo vsakomur, ki jo dobi v roke. »Tabor Nar. Delavstva« se je v 10.000 izvodih razdelil med meščanstvom in na deželo, popolnoma brezplačno, tako da ga vsakdo lahko dobi. Cdeležba in zabava bo seveda najboljša ! !
— Razstava slovenskih umetnikov. Ta teden ste bili kupljeni zopet 2 sliki in sicer: Iv. Vavpotič »Jez« in I. Klemenčič »Večer na morju«. Vse skupaj se je do zdaj prodalo 12 umotvorov.
— Vest o sestankih na Gsojah po natančnejših poizvedbah ne odgovarja resnici,  kar tem potom konštatujemo.
— Popravek. Pri včerajšnjem poročilu o občnem zboru pomočniškega odbora gremija trgovcev v Ljubljani se je vrinila neljuba pomota. Glasiti se mora mesto pom. odbor trg. društva »Merkur«, kar je napačno, pravilno: Pomočniški odbor gremija trgovcev v Ljubljani.
Krajevni imenik v roke! Nedavno je neki slov. dnevnik klical urednikom hrvaških listov, naj vzamejo krajevni imenik v roke, da ne bodo prinašali za naša lepa krajevna imena nemških spak. Ta poziv velja tudi »Narodnemu dnevniku« v Celju, ki je kmalu nato poročal, da je pri Krškem utonila neka deklica iz — Haselbacha. Za Boga, ne prodajajte nam našega slovenskega Leskovca!
Narodna hiša v Dobu, ki je dala ondotni novi podružnici kar tri usta-nnAnike, je znana obitelj Vilarjeva, ne pa Kilar, kakor jo je napravil tiskarski škrat.
Nova Cirit-Metodova podružnica se ustanovi kmalu za Mengeš in okolico.
Na Palici pri Grosupljem grade novo cerkev. Kmetje lomijo za cerkev kamenje. Ako so se podvrgli temu delu prostovoljno ali prisiljeno, ne maramo raziskovati. Te dni se je pri lomljenju kamenja ponesrečil neki kmet Skala mu je zmečkala in^zlo-mila nogo. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Revež je v največji bedi, rodbina doma pa strada. Ali bi ne bilo potrebno, da bi zavaroval župnik vse one kmete, ki delajo pri cerkveni zgradbi, proti nezgodam ? Ako mora vsak drugi imeti svoje delavce zavarovane proti nezgodam, potem bi jih pač moral imeti tudi poliški župnik. Ali ne veljajo zakoni tudi za duhovnike?
Iz Šmartna pri Litiji nam pišejo: Naša Kmeška hranilnica in posojilnica je imela ob koncu leta 1*908 denarnega prometa 566.065 K 09 v. tistega dobička 1.140 K 12 v. L. 1907 čistega dobička 886 K 05 v. L. 1908 imamo rezervnega zaklada 2 030 K 95 v. Posojilnica obstoji od 30. avgusta 1906. Konec junija t. 1. je bilo prometa 294321 K 95 v, a 31. julija t. 1. 419.587 K 45 v. Nič ne pomaga, če tudi nasprotna posojilnica na razne, prav »lepe« načine ljudi, kateri nameravajo pri nas svoj denar vložiti, lovi in odvrača, češ, da je naša posojilnica nemčurska itd.
Hvalevredna narodna požrtvovalnost za našo obrambno družbo sv. Cirila in Metoda je doma v Sodražici, kjer imate ribniški podružnici do 60 člano. Zato je prav. da dobi tako zavedna občina lastno podružnico. V občini deluje prav pridno 11 nabiralnikov, ki dajo družbi na leto več dohodkov kot marsikatero mesto. Duša tako zglednemu narodnemu delu je poštni pristav v pok. g. Pogorelec, ki posveča vse življenje naši važni družbi. Slava mu!
Upravni odbor kamniškega „Društvenoga doma" se najiskreneje zahvaljuje vsem čestitim damam in gospodom, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je veselica dne 1. t. m. na razmeroma malem prostoru vrgla
našemu domu na korist čistega dobička nad 644 K.
„SUdmarki" je iztrgal iz krempljev gostilno v Zbelovem pri Poljča-nah tik tovarne za stole gosp Ivan Lovšin iz Lušja pri Ribnici, ki je kupil to važno postojanko za 10,000 K.
Iz Lesec nam piše g. Legat, da gostje v njegovi gostilni preteklo nedeljo niso izzivali, še manj pa, da bi kričali »heil«.
Sokolski zlet v Tržiču. 15. vel. srpan bo za Tržič velik dan.   Ta dan je namreč  izlet gorenjskih sokolskih društev, ki bodo v gorenjski župi, ki se snuje. Zbero se tudi ženski oddelki in naraščaji telovadnega društva. Druga bratska društva bodo poslala svoje za-stopnike.   Tržič še ni videl tobko Sokolov, telovadk iu sokoličev.   Ta dan bo tako rekoč razstava celoletnega so-kolskega dela, ta dan se  bodo dajali računi o sokolskem hiševanju. Tako se nadejamo, da bodo izkazali računi velik prebitek in da bo razstava polna napor nega dela.  Marsikdo, ki mu dozdaj Še ni bilo mar za slovenstvo, se bo ogrel pri pogledu tako gorečih delavcev za slovensko stvar.   Da bi  bilo tako, je iskrena naša želja.   Pa Še nekaj drugega je.   Tržiški Sokol je bil do zdaj brez telovadnice.   Ta teden  pa se le prične zidati.    Pogled na goste sokolske vrste in nada, da bo imel kmalu varnu   zavetje,   bode   napojila tržiški Sokol z novimi močmi in z novim pogumom, da bo kos svoji nalogi, katero je prevzel v Tržiču.   Da bo ta dvojni narodni praznik kar  mogoče lep, naj napolni  slovensko  občinstvo   ta dan Tržič, ki nekaj let sem vidno napreduje v narodnem življenju. Železniška zveza v Tržič je kaj pripravna. Kdor si hoče ogledati Tržič In njegovo mično okolico, naj se pripelje že zjutraj ob 8 50.   Še dosti zgodaj pride pa tudi popoldanski vlak, namreč ob 1 25, ker je sprevod po trgu šele ob 2. uri po poldne,  telovadba  in  veseltca pa še kasneje.   Iz Tržiča v Kranj gre vsakdanji ob 626 in posebni da šele ob 920. Veselica bo najskrbnejše priprav ljena. stregle bodo gospe  in gospo dične iz Tržiča in iz Kranja, točilo se bo   vino g. Alojzija Pavlina  iz Pod brerja ter češko  budjeviško  pivo in igrala bo Slov. Filharmonija poleg do mače godbe, ki  bo svirala pri plesu. Radi tega pa 15. vel. srpana kar more v Tržič. Na zdar!
Utopljenka — samomorilka. V sredo se potegnili prš Hrastniku iz Save utopljenko 60 letno Marijo Tomšič iz Vač pri Litiji, katera je skočila 6. julija iz litijskega mosta v Savo.
Zavedni Žalec Prijatelj lista nam piše: Ni še dolgo tega, kar je prinesel ^Vaš cenj. list notico o dvojezičnem napisu »Hmeljski poskuševalni nasad« v Žalcu. Ker mi je ostala ta notica v spominu, in ker sem že čestokrat slišal poudarjati naprednost in odločno narodnost trga Žalec, nisem pozabil med svojim potovanjem se prepričati, ako je oni rahli spomin kaj učinkoval. Neverjetno, pa vendar resnično! —Razen enega dvojezičnega napisa sredi trga so izginili vsi, tako dz. smelo govorimo o odločno narodnem trgu Žalec. Posnemanja vredno.
Gosp. profesor Liesskounig v Celju, pedagoški vodja tamošnjih c. kr. samostojnih slovensko-n. gimnazijskih razredov je s 1. septembrom t. L .definitivno vpokojen. — Naslednik mu bode  kakor že znano, prof. Fr. šorn.
Profesor Anton Jest na slov.-n. gimn. razredih v Celju, je pomaknjen v VIN. činovni razred.
C. kr. pošta v Slovenjem Gradcu na slovenskem Štajerskem rabi še vedno samonemški pečat z napisom »VVindischgraz«. — Poslanci ganite se!
Velika sokolska stavnost v Rušah. Končno še enkrat vabimo vso slovensko javnost, da se v najobilnejšem številu udeleži te slavnosti. Po nastopu mariborskega »Sokola« se bo vršila sredi vasi prava ljudska veselica, ki ne bo zaostajala za ono od L 1906. Kdor je bil takrat v Rušah, naj prihiti tudi 8. avgusta, zasigurana mu je naj prijetnejša zabava. Zlasti pa Še pričakujemo častne udeležbe od strani Slovencev v dravski dolini. V Mariboru pa ta dan itak ne sme ostati noben Slovenec 1
Roparski napad. Vaškega pota Mihalaka, ki hodi vsako jutro iz Če-Šnjevca v Slov. Bistrico po pecivo, meso in druge potrebščine, je napadel neznan ropar in mu vzel okrog 200 K denarja.
Nesreča v gozdu. Delavca Ve-ternik in Javoršek iz Šoštanja sta sekala v bližnjem gozdu drevje. Med počitkom je potegnil naenkrat močan veter, podrl že napol podžagano smreko, ki je padla Javoršku na glavo. Dobil je tako hude poškodbe, da je v kratkem umrl.
Nesreča za nesrečo. Okrog Velike Nedelje, kjer je pri zadnji ujmi napravila toča toliko Škode, so občutili v zadnjem Času iz studencev, mlak In manjših potokov močan smrad po žveplu. Čez par dni se je voda popolnoma žvepleno pobarvala. Poginile so v njej vse ribe, bolehati pa je začela tudi domača živina, ki je to vodo pila.
Ustanovitev podružnice družbe sv. Ciril« in Metoda. Pišejo nam: V nedeljo« dne 1. avgusta t. 1. se je
ustanovila   podružnica   Ciril Metodove družbe v St. Pavlu v Savinjski dolini. Po običajnem pozdravu je vpokojeni nadučitelj   g. Jos. Vidic   v imenu pripravljalnega   odbora   pojasnil pripravljalna  dela, pri  katerih  mu je zlasti pomagala  gdč  Olga Zanierjeva,  ki je darovala tudi potrebne kolke.   Na to je predstavil zastopnika glavne družbe g. Ivana  Prekorška,   ki je v navduše-valnih besedah razlagal pomen družbe in   klical  na   izdatno  obrambno delo proti ljutemu narodnemu nasprotniku. Ko so se prečitala pravila, se je pričelo nabiranje   članov.   Dasi   bi bila lahko   udeležba   mnogoštevnnejša, je bil   vendar   uspeh   lep in zadovoljiv. Oglasilo   se   je   5 ustanovnikov, 33 letnikov in 18 podpornikov, torej skupaj 5 6 članov,  ki so vplačali  svoje  prispevke,  tako,  da  se je lahko  odposlalo glavni  družbi 160 K Še pred veliko skupščino. V stalni odbor so bili  na to izvoljeni  za predsednika g. Jos. Vidic, naduč. v pok, za njegova namestnika gg. Janko lic in Anton  Cvenkel,  za  blagajnika g. Jos. Fischer,  nadučitelj   in  gdč. Olga Zanierjeva   in    za   tajnika   gg. Belan Schmidt in Ernest Marine. Odbor nam je porok, da bo podružnica živahno in uspešno delovala.   Želim mu, da bi se mu posrečilo  nabrati   še obilo novih članov, ker mislimo, da je med St. Pav-lani še obilo mož in  žen, fantov in deklet, ki lahko položijo mal dar naši prepotrebni družbi na altar. Med zborovanjem in pri prosti zabavi je marljivo svirala domača godba pod vodstvom g. učitelja Schmidta; poleg tega pa so se njegovi  godci   izkazali tudi dobro  izvežbane  pevce. Naj bi novo ustanovljena podružnica uspešno delovala in  bila  glavni  družbi v izdatno pomoč.
S Pragerskega nam pišejo : V. V. je bil L avgusta ob 8. na večer na kolodvoru.   Napadla sta  ga  tam dva magacinska delavca, ki sta  bila tedaj v službi, ter ga hudo pretepla. Prišel je na kolodvor njegov brat F. V., da bi se peljal v Ptuj. Oba sta se hotela iti pritožit k postajnemu načelniku. Ko se vračata od  načelnika  in si F. V. hoče   kupiti   vozni   listek  v Ptuj, ga službujoči mag. delavci (okoli 8) na-hruiijo pri blagajni in začnejo nad njim kričati.    V   tem   pa   pride službujoči uradnik in zakriči nad njim : »Marsch hinaus«, kakor  nad  kakim psom. S tem je pa spodbudil podivjano druhal, ki ga je takoj začela s pestmi v rebra pehati in biti, pri čemer seje hotel drug pred drugim odlikovati.  Tudi uradnik je hotel poskusiti, če so njegove pesti še za rabo.   Preprečili so F. V., da se ni mogel odpeljati. Gorje pa Slovencu, da bi se predrznil pri blagajni vozni listek slovensko zahtevati.  Dobil bode tisoč psovk, prej kakor pa listek, vra-tica se pred njim zaprejo ter se še mu na zadnje reče prav zaničljivo »srečno«, kakor se je že F. V. pripetilo, da je dobil    priimek    »Lausbub« namesto listka,  za kar se  je  seveda pritožil. Opoldan in zvečer se vidi na klopeh pri   blagajni  železničarje,  ki   kar tam iz  različnih  loncev  polnijo prazne želodce.  Na občinstvo gotovo to ne napravi dobrega utiša. Ali bode slavno ravnateljstvo  južne železnice vendar   enkrat    napravilo na Pragerskem    tem barbarskim razmeram, pardon germanski kulturi, konec?   Najbrž   je   to  reklama za tursko železnico !   Čeravno  se je že marsikdo pritožil ravnateljstvu, pa ono ne ukrene ničesar za mir Pragerhofa v blaženem pruskem rajhu. Južna železnica   tako   ne  potrebuje slovenskega denarja, saj akcijonerji si tako morajo biti zadovoljni, ako ne dobijo nič.
Opatijsko Voloske novice. — LečilišČna godba. To je godba, katera stane na leto ogromne svote denarja. Za to godbo mora plačati vsaki gost na teden 2 kroni, od česar * pa, če pomisli, skoraj nima haska. Kajti vkljub temu, da obiskuje Opatijo ozir. Volosko najmanj nemških gostov, kar je že večkrat »Slov. Narod« pisal, svira godba skoraj izključno le komade nemških skladateljev. To pa še ni vse za tedenski 2 kroni. Sedanji kapelnik Helmesberger, kateri dobiva plačo tudi od teh tedenskih prispevkov in sicer letnih 6000 krone, si je namreč zmislil še nekaj novega, kar že presega vse meje dostojnosti. Vzel si je v največji seziji, ko se tare gostov, dopust in se peljal v Beljak, kjer je sestavil godbo iz večine članov opatijske lečiliščne godbe. Po dogovoru ima namreč vsak član godbe pravico na 14 dnevni dopust, vsako leto. Gosp. kapelnik je znal pa to tako urediti, da je skoraj polovica članov šla na dopust ravno sedaj, ko je šel tudi on, hV s to polovico on svira sedaj v Beljaku, a v Opatiji ostale godbenike vodi človek, nevajen tega posla. Torej naj plačajo gostje drago godbo in kapelnika zato, da more igrati v zagrizeno nemškem mestu Beljaku. Zato zahtevamo od lečiliščne komisije, da pozove tega gospoda nazaj in mu pojasni za kaj plačajo gostje po 2 K na teden. — C. k r. poŠtnemuravnateljstvuvTrstu. Enkrat nas je že počastilo ravnateljstvo s tem, da nam je poslalo v Volosko neko gospodično poštarico, ki ni govorila drugega kot blaženo laščino.
nik g. Ivan Franković čistega dobička za družbo sv
Slučaj se je primerno osvetlil in dotična gospodična je kmalu na to odšla. Bila pa je osebi, katera ji je do tega pripomogla, zelo hvaležna, ker ji je bilo sami težko, da ni znala jezika kateri edini se tu rabi, to je hrvaškega ozir. slovenskega. Pred kratkem pa nam je poslalo poštno ravnateljstvo v Trstu zopet en tak eksemplar, ki ne ume ust odpreti v drugem kakor v laškem jeziku. Na vse to je pa ta gospodična Še hči kranjskih staršev (oče ji je iz Kranja, mati pa je Posavka) pisala se je Tavčar, sedaj Tautscher. Da ne more poslovati taka gospodična v našem uradu, je jasno, kajti ne more se jo uporabiti za nobeden oddelek, ker sama brez tolmača sploh ne more občevati s strankami. Zato ponovno poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da nam ne pošilja takih uradniških moči, za nas nesposobnih, ker poŠta je za stranke. Take osebe, ki ne znajo drugega kot laščino, naj si gospod ravnatelj, če jih ima že tako rad, lahko obdrži. Da bi jih pa mi učili jezika, ne bo šlo. Dolžnost ravnateljstva je, da pošlje v razne kraje take ljudi, ki znajo jezik dotičnih prebivalcev. Capito! Toliko za sedaj! Pozivljemo pa, da take osebe odpokličejo tja, kjer bodo na mestu. — Nekemu predsedništvu v Trstu. Voloski okraj, kateri je eden največjih v Avstriji je izključno hrvaško-slovenski. To čivkajo že vrabci, le v Trstu nočejo tega vedeti. Gospodje, temu treba se privadit, izpočetka sicer težko gre, pa bo že šlo. Kakor na pošti v Voloski tako se je neka višja oblast tudi spozabila in poslala na okrajno sodnijo 2 sodnika Laha, izmed katerih zna eden par besed, drugi pa nič niti hrvaškega niti slovenskega jezika. Ta dva sodnika sodita pravico v kraju, v katerem ne razumeta ljudstva in obratno. Ce že ta višja c. kr. oblast nima več izpraznjenih prostorov v italijanskih mestih za svoje ljubčke, naj jih vsaj prej, predno jih pošlje v čisto hrvaško-slovenske kraje, nauči dotične jezike, kakor zahteva od naših sodnikov v Istri znanje laškega jezika, tako zahtevamo mi sodnike, ki znajo naš govor. — Paralelna cesta Volo-sko-Opatija. Po 15 letih šele je prišlo tako daleč, da se bode ta za Volosko-Opatijo toli potrebna cesta začela graditi.   Delo je prevzel podjet-
6500 kron Cirila
in Metoda za Istro je bilo pri zadnji ljudski veselici v Opatiji. Tako ogromnega čistega dobička menda ni prinesla tako brzo še nobena veselica v korist naše družbe. — Gostje v Opatiji in Voloski. Toliko gostov kakor letos Opatija in Volosko še nista imeli. Če gre človek po potu ob morju, kar mrgoli veselih letoviščarjev v morju in na kopnem. Hoteli, vile in privatne hiše so že skoraj prenapolnjene, pa Še vedno prihajajo.
Slovenski  umetnik  na razstavi v monako*skem „Glaspalastu". Te žavne razmere, v katerih se nahaja ves naš narod, se kažejo  v vsaki panogi kulturnega   življenja   našega. Koliko ogromnega duševnaga dela  mora napravit^   posamezen   nnš   umetnik, da dobi priznanja v širnem svetu, in to — navadno  pod tujo firmo.   Toda brez zveze,  brez  prijateljstva,  brez narodnega   milieua,   ki   bi   ga   podpirali v njegovem nadaljnjem delu, vsled prilik — odnosno neprilik — se ustavi na polovici pota.   Na letošnji mednarodni umetniški  razstavi  v  »Glaspalastu« v Monakovem, ki se prireja vsako četrto leto, in na katero so pripuŠčene samo prve  umetniške  sile  celega  sveta, je azstavil   tudi naš mladi umetnik gosp. Ivan Zabota iz Prage nekatere svoje stvari, ki dokazujejo, da  dobivamo v njem dostojnega reprezentanta slovenske  umetnosti.    Cela razstava je razdeljena v  državne  sekcije. Avstrijska državna sekcija se deli  v  tri narodne podsekcije:  češko, poljsko in nemško. Umetniki   razstavljajo posredovanjem svojih narodnih podsekcij,  ki seveda izbirajo  najboljše  svoje  sile   in prve njih umotvore. Naš umetnik gosp. Ivan Zabota se ni  hotel  pridružiti nobeni teh podsekcij in se je obrnil naravnost na jury umetniške razstave, ki je rade-volje  sprejela njegove  stvari   ter ga pozvala, da pošlje še kaj svojih del. Ze to dejstvo samo nam dovolj dokazuje, da dobivamo v g. Žaboti talent, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati, posebno, če še pomislimo, da je pri omenjeni organizaciji te največje svetovne razstave, predvsem vsled zaključenih celot državnih sekcij, zelo težko, da si posamezni umetniki pribore pristop. Videli smo g. Žaboto na praških razstavah,|v dunajskem »Ktinstlerhausu« in spoznali smo ga tudi v »Glaspalastu« po njegovem najljubšem predmetu — študiju duše.   Velike probleme, katere rešujeta Dostojevskij in Gorkij s peresom, skuša razrešiti g. Zabota s čopičem.   In baš ona težavnost proble mov, ona neizcrpljivost duševnih sil vabi silne individualnosti, da konkretizirajo človeško notranjost.   Potepuh v gozdu, brez zvez s kulturnim človekom,  brez  obzirov  napram človeški družbi, ki mu je nagon merilo svobode in pa klturen človek, rešen teh svojih vezij, v alkoholnem stanju — to je glavni predmet njegovega študija. »In
vino veritas« — in Žaboti je glavno resnica. Bohemska družba, nasičena z alkoholom in osvetljena s slabo svetlobo atelijeja, v ozadju umetniški nered — ta motiv nahajamo pri večini njegovih umotvorov. Poseben izraz dobivajo njegove osebe v oni poltemi, v igri svetlobe s tmino, v čemer je on poseben mojster, osvetljuje nam, da se tako izrazimo, tisto rasnico, ki jo hoče pokazati, s sijajnimi Žarki, ki prodirajo skozi poltemo. Kakor prvi psiholog nam kaže najtemnejše nagone človeške duše z veliko lahkoto, in to, kar čutimo, ne da bi se tega zavedali, vidimo v markantnih potezah na njegovih slikah. Ni nam toliko do tega pokazati delo našega mladega umetnika, kolikor povedati, kako umeje ta naš talent z veliko energijo napraviti si cesto v širni umetniški svet, podreti vse zapreke, ki se mu stavljajo na pot kot sinu malega slovenskega naroda. Uver-jeni smo, da njegov trud ne ostane brez uspeha. —an.
Elektro-Radiograf „Ideal11 Franc Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Ma-liču«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 7. avgusta, do torka, dne 10. avgusta sledeči spored: Angleško boksanje. (Po naravi.) Tisti, ki pusti čakati. (Komično.) Obisk v Biskri (Al-gerija). L Razgled po oazi Biskra s stare turške trdnjave. 2. Cesta Queled Nails. 3. Trg. 4. Brezplačna razdelitev živil. 5. Mimohod arabskih vojakov. 6. Narodni ples. Pes iz Montarga. (Drama. Umetniška projekcija v barvah.) Ilerminina dota. (Komično-umet-niški prizor. Pri večerni predstavi izven sporeda: Usnjarna. (Po naravi.) Sreča v nesreči. (Drama.) Vsak torek in petek sodeluje pri predstavah od 5. do 10. ure Slov. Filharmonija. Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda.
Hitra vožnja. V »Slovencu« je med brzojavnimi poročili čitati, da je parnik Severoameriškega Llovda »Lu-sitania« priplul v 4 dneh iz Amerike v Bremen. To je neresnica, ker prvič je parnik »Lusitania« last angleške parobrodne družbe »Cunard Line« ter vozi izključno med Naw Vorkom in Liverpoolom, katero razdalje pač prevozi v 4 dneh in nekaj urah, v Bremen   pa ta   parobrod sploh ne vozi,
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine od 25. do 31. julija. Novorojenih 24, mrtvorojenec 1, umrlo jih je 23, in sicer za škrlatico 1, za vratico 1, za jetiko 7 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, vsled samomora 2 in za različnimi boleznimi 9. Med temi je bilo 11 tujcev in 12 iz zavodov. Za nalezljivimi boleznimi jih je obolelo 8, in sicer 7 za škrlatico, 1 za vratico.
Pozabil je nek gospod v vlaku od Jesenic do Ljubljane ročni kovčeg;, v koterem je imel objektiv, zasebna pisma, eenilnike in račune. Pošteni najditelj se prosi, da niu naznani kje dobi pozabljeno nazaj, pa čeprav >i obdrži objektiv, ki je vreden 150 K, /ase.
Delavske gibanje. Veeraj se j« / južnega kolodvora odpeljalo v Ani, riko 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev. Na Vrhniko j»' šlo 40 Macedoncev, v Heb se je odpeljalo v Inomost pa «*H) Hrva t ov.
Izgubila je prokuristova soproga ga. Marija Sitarjeva zlat uhan z bri-Ijanti in opalom, potnikova soproga ga. Metka Cihagova pa zlat uhan s tremi opaii,vreden 3£ K
Drobne novice.
* Pobegnil je iz zagrebške kaz-nilnibe 24 letni Vekoslav Lakuš iz Vel. Trgovišča. Obsojen je bil na 2 meseca  radi  postopanja ln tatvine.
* Ponesrečen parnik. »Fausto Cosulich« parnik avstro - ameriške proge je dobil včeraj nenadoma blizo Benetk veliko luknjo pod krmilom in moral peljati na prod, da prelože tovore.
* Brezžičen brzojav. Ruski vojaški brzojavni oddelek je napravil poskuse z brezžičnim brzojavom med Petrogradom in Sebastopoljem. Dasi meri zračna razdalja skoro J2100 km so se poskusi izvrstno obnesli.
* Nov carinski tarif izdeluje sedaj rusko trgovsko ministrstvo. Jeseni ga predloži državni dami. Po novem tarifu se zniža carina za uvoz onih izdelkov, ki ne tekmjuejo z ruskimi. Zvišala pa se bode carina za luksurijozne izdelke.
Telefonsko m brzojavna poročila.
Zarota v Srbiji? Dunaj, 7. avg. Korespondeneni urad javlja iz Belgrada: Kralj Peter je pozval k sebi v Ribarsku Danju vojnega ministra Zivkovića in ministra notranjih del Jovanovića ter jima naznanil, da ima v rokah dokaze, da dela neka politična skupina, na katere čelu sta ministra Pasić in Protie, za odstranitev dinastije Ka-ragjorgjevićev.
Marijini varit 7. avgusta. Minister Nikola Pasić, ki se zdravi v tukajšnjem kopališču, z vso odločnostjo dementuje vest dunajskega ko-respondenčnega urada, da bi bil on ali Stojan Protie vdeležen v kakršnikoli zaroti proti kralju Petru ali vobee proti dinastiji Karagjor-gjevićev.
Demisija srbskega kabineta«
Dunaj, 7- avgusta.   Iz Belgrada
javljajo, da bosta v kratkem podala
svojo demisijo ministra Pasić in dr.
Milovanovic*. Na to bo odstopilo vse
ministrstvo.
Slovenska vinarna v Pragi.
Praga, 7. avgusta. Dane« se otvori tu v starodavni hiši »L Vej-vodu« slovenska vinarna »Prve vipavske vinarske zadruge«.
Bivša klerikalna »Svetovaelavska posojilnica«.
Praga, 7. avgusta. Obsojeni funkeijonarji propadle klerikalne »Svetovaelavske posojilnice« so si po večini svoje kazni že odsedel i in so bili izpuščeni iz zapora, v zadnjih dneh tudi bivši blagajnik Kohout, k: je dobil 7 let. Zaprt je samo še bivši predsednik:, papežev komornik, mon-signore Drozd, ki bo ostal do zime v ječi. Ko bo izpuščen, pojde k svoji bivši gospodinji, ki se je med teni množila.
klerikalno delo za obmejne Slovence.
Maribor, 7. avgusta. Med obmejnimi Slovenci vlada veliko razburjenje. Potom posojilnice v Maren-hergu hočejo klerikalci uničiti nad sto slovenskih kmetov na meji. Hočejo namieč to posojilnico, ki je prevzela silne obveznosti po propeleru klerikalnem konsumnem društvu, v likvidacijo. S tem pripravijo na stotine slovenskih kmetov ob meji na heraško palico. Slovenski stvrui v marenberškem okraju bo s tem zadan smrtni udarec. Klerikalci bodo torej izkopali slovenski stvari na slovensko-nemški meji grob. Pogajanja za parlamentarno večino.
Dunaj. 7. avgusta. Listi javlja jo, da je načelnik »Poljskega kluba« dr. (ilabinski začel akcijo za Sestavo nove parlamentarne večine Y to ve čino bi se naj sprejeli socialni demokrat je in tiste stranke »Slovanske Enote«, ki se niso udeleževale ob-st rukeije.
Dunaj, 7. avgusta. Predsednik > Poljskega kluba« dr. (ilabinski sklicuje na dan 17. t. m. konferenco, na kateri se ima razpravljati O bodoči parlamentarni večini. Na to konferenco >ta povabljena tudi načelnika Češke agrarne in slovenske klerikalne si ranke. Pred konferenco bo imel dr. Globinski sestanek z ministrskim predsednikom baronom Bienertliom. Srbski prestolonaslednik na Dunaju.
Dunaj. 7. avgusta. Iz Rogatca je včeraj semkaj inkognito prispel srbski prestolonaslednik Aleksander. Stanuje v hotelu »Bristol« pod imenom grofa Dovola. Na Dunaju osta ne dva do tri dni. Ce se vrne v Rogatec, je dvomljivo. Napetost med Turčijo in Grško.
Carigrad, 7. avgusta. Turška vlada je poslala v Atene noto, v kateri poziva Grško, naj v določenem roku odgovori, ako v resnici misli zasesti otok Kreto. Ako na to vprašanje Turčija v določenem roku ne dobi zadovoljivega odgovora, bo turški poslanikbrez odlaganja zapustil Atene, turška armada pa bo takoj na to prekoračila grško mejo.
Vojna med Japonsko in Kitajsko?
Jokahama, 7. avgusta. Japonska je vročila kitajski vladi v Pekingu ultimatum. V vladnih krogih računajo z gotovostjo, da izbruhne vojna med Kitajsko in Japonsko. Zato je vojna uprava že izdala ukaz za splošno mobilizacijo armade in vojne mornarice.
Gospodarstvo.
— Kakšnega pomena so za nas kivine primesi ? V časih, ko še ni bila med ljudstvom razširjena uporaba kavinih primesi, zauživalo se je le čisto zrnato kavo in to seveda v mnogo manjši množini kot dandanes. Ko pa so prišle v promet kavine primesi, ki so se po svojih lastnostih nudile vsaj kot delen nadomestek za čisto zrnato kavo, tedaj je pričela ob enem rasti tudi poraba zrnate kave. Tako so tekom let postale kavine primesi vsled svojega prijetnega okusa, vsled izdatnosti, redilnosti in glavno vsled razmerno nizke cene v najširših masah ono navadno živilo, ki v marsikateri ubožnejši rodbini skupno s kavo zaužito tvori predmet vsakdanje hrane. Gotovo je, da ne bi se poraba zrnate kave nikdar v taki meri razširila, če ne bi poznali nadomestkov ali primesi, ki pocenijo porabo zrnate kave ter slednji ne odvzamejo njenih prvotnih lastnosti, temveč jo napravijo še prijetnejšo za zauiivanje. Da se more snažno in brez vsakih zdravju Škodljivih pridatkov izdelati predmet, ki se uživa vsakdan v ogromnih mno-• žinah.  treba je v ta namen skrbno
urejenih tovarniških naprav, ki ustrezajo vsem modernim tehniškim zdravstvenim razmeram. Med moderne tovarne te stroke moramo nedvomno prištevati tudi novoustanovljeno Ko-linsko tovarno za kavine primesi v Ljubljani, katere špecialitete »Kolin-ska«, »Zvezdna« in »Ciril-Metodova« cikorija so postale med slovenskim občinstvom že splošno znane in ki se bodo vsled svoje izvrstne kakovosti gotovo v sleherni slovenski obitelji udomačile.
Jutri vsi na
TABOR
narodnega delavstva
v „Narodni dom"!
Bratje Sokoli i
Tekmovalci se vrnejo danes zvečer ob 1/2 9 Pozivamo vas, da se sprejema udeležite v Čim največjem številu. Zbirališče: arena „Narod nega domau ob 8. zvečer. Po sprejemu skupni sestanek v hotelu „Tivoli". Na zdar!
„Slovenske Sokolske Zveze".
Dragi bratje!
Vljudno vas opozarjamo na jutranjo javno telovadbo in ljudsko veselico bratskega nam Sokola v Št. Vidu, katere se naše društvo udeleži korporativno v kroju in z zastavo.
V to svrho se zbiramo jutri ob V>1 tiri popoldne pred „Narodnim domom", odkoder odkorakamo peš v Št. Vid
Ponovno vabimo brate Sokole, da se te pomembne prireditve vdeleže v Čim največjem Številu. Na zdar!
Odbor ljubljanskega Sokola.
Zahvala.
Gozdna veselica, ki sta jo priredili združeni moška in ženska podružnica Ciril in Metodove Jružbe v Šiški dne 25. julija, je donesla glavni družbi 1000 K čistega dobička. Da je uspeh prireditve tako časten, zahvaliti se imata podružnici mnogobrojnim dobrotnikom, ki so podružnicama v vsakem oziru pomagali. V prvi vrsti se zahvaljujemo našim narodnim društvom: članstvu in naraščaju sokolskemu za nastop, moškemu zboru Čitalnice za lepe in mogočne zbore, kj so nam jih zapeli, gasilnima društvoma iz Spod in Zg. Šiške in članom N. D. 0. v Šiški, ki so pazili na red. Veliko so pripomogli k lepemu uspehu naši vrli vinski trgovci gg. B o -latfio, Iv. Cinkole, Gregor i č, Križ, Pogačnik, Štepic, Vodnik in Zaje, ki so izborno vinsko kapljico popolnoma podarili. SI. Delniška pivovarna nam je dovolila znaten popust, si. mengeška pivovarna podarila nekaj piva, istotako je podaril g. L. Tomažič 2 sodčka zagr. piva in še posebej i0 K. Hvala jim! Koliko zaslug si je pridobil g. J. Sevdl, ki je pekel kozliče! Ne samo da je pri tehcemel znaten prebitek, nabiral je tudi v nabiralnik prispevke od vsakega, ki je hotel videti bivol«1, prignane, z Ogrskega, tako da je nabral vsoto ,36 K, priložil pa je potem še iz svojega 22 K. Vsa čast vrlemu narodnjaku!
Zahvaliti se imamo nadalje našim vrlim domaČim posestnikom, ki so brezplačno zvozili skoro vse kar je bilo potrebno za veselico, na hrib in s hriba, in to je bilo po strmi poti zelo tfžavno Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih dobitkov in denarnih prispevkov ki jih je vneto nabirala gdč. Mici Čol-nikova, za kar ji gre posebna p hvala. Gospodje Cigler Karel, Grošelj Leopold, Kmetic Fran, Kovic Ivan in Škerjanc so s streljanjem, zverinja-kom, tehtnico prinesli podružnicama precej kron g. P e h a r i č pa je napravil in za-žgal veličasten kres; zato se moramo vsem tem za njih požrtvovalnost posebej zahvaliti. Najprisrčnejša hvala pa našim narodnim gospem in gospicam, ki so vneto delale na to, da bi bili gostje kar najboljše postreženi, predvsem pa načelnicam paviljonov gospem Jemc, Golob, Novak, Pirkovič, Seidl, Tavčar ia gdč. Tome. Zavest, da so izpolnile v polni meri svojo dolžnost in da so veliko pripomogle k tako lepem a uspehu, naj jim bo plačilo za njihov trud. Končno se še zak valju jemo slavnemu občinstvu, ki je v tako mnogobrojnom števila posetilo veselieo in si. uredništvu nS lov. Naroda," ki je rade volje objavljalo reklamne notice. V nadi da nam ostanejo vsi ti dobrotniki tudi nadalje naklonjeni bi-lježiva
■Mik* lat »▼Miki
dne 3. avgusta 1909. 2025
M, Dre* Motor,
tč. predsednica. tč. predsednik.
Sokoli!
V Ilirski Bistrici se toči le v hotelu „Ilirija" slovansko pivo.
I 2851-6
Za prebivalce mest, uradnike I 1. c.
Proti težkotam prebavijanja m vsem nasled kom mnogega Bedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače  zdravilo  pristni „MoU-ov Seidlitz
Eiasek'% ker vpliva na prebav (jen je trajno 1 uravnovalno ter ima olajševalen in topiler. ačinek. Škatljica velja 2 K. Po pofitnerr povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate" na DUNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah ca deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko 4p podpisom S   8 li
Se dobi povsod I
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe ciste, bele in zdreve.
Proti zodobofu in gnliooi zet-
Izborne deluje dobro znene antiseptična
Melusine natna in zobna voda
ki «tr«ll fftl«aK*o ta odftstrt»BjuJ« »etprf jetno sapo ta ne L. fl ae*lLle)iite» ■ aavodom f H.
B. gorodnema gospoda 91 • li«vratili a, lekarnarja v Ljubljani.
Vafia izborna Melusine natna in robni voda je najboljše sredstvo zoper zoboool, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in to neprekosljiv pripomoček proti gnjiloM zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobce voJs.
Dovolim, da to javno oznant?, ker ;•• res hvale vredno.
Leepeld tangi, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1905.
Sil Isk&rn* MIL Ltuitiki
f Ljvkljm!; Btsl)tra cisti «. 1
r-<o2e* novozgrajenega Fran Joftein****
*abi\ moetn 10 3.
Darila.
L pravništvu našega lista so poslali:
Za družbo   sv   Cirila   in Metoda
G. Franc Slane v Litiji 2l0 K, za dmžbin obrambni sklad. — Gosp Pavla Konjar, nabrala v veseli družbi pri Kramarju v Mot-niku 2 51 K. — G. Fran Semrov v Hoteder-šici 20 K, kot čisti donesek otroške ve>elice — Stražarsko društvo v Ljubljani 3 K Skupaj 225*51 K. — Srčna hvala! — Živeli
žitne oene v Budimpešti.
Dn» 5 avgusta 1909 Tu
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 81
Pšenica za april       1910 za 50 kg K 14 -
Rž       za okt.       1909 za 50 kg K 996
Koruza za maj        1910 za 5C kg K  7 05
Oves     za okt       190* za 50 kg K  7 55
■Maltv.
Nespremenjeno.
Keteorolositae poročile.
fleloa Q*d morjem SO« 2. Srednji meni tlak 7 Bo G n»
on -b£ > ca
Cas eeaso-vanja	Stanje bar*- j astra 7 nsi	■ » a z £ I	Vetrovi	Nebc
9. sv. 7. ij. Z pop.	736 1 735-8 736 4	17 3 170 17'3	si szahod brezvetr. si. j zahod	oblačno sk. obiač. ■
6. 7
Srednja včerajšnja temperatura 17 6 norm. 19 5°. Padavina v 24 urah 7 7 mm
t
Žalosti potrti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti ljubega soproga, predobrega očeta, brata in strica, gospoda
£uka Klopčiča
posestnika v Železnikih in davčnega sluge v Škofji Loki
izrazili svoje sožalje in pokojnika spremili do hladnega groba.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in gg. o. kapucinom ter vsem gg. uradnikom c. kr. davkarije, sodnijc in žandarmerije, ki so spremili rajnika k zadnjemu počitku.
Vsestranska obilna udeležba iz vseh stanov nam je bila v veliko tolažbo ob prebridki izgubi, katero obžaluje 2929
roJblaa Jtlopčitoa.
Skofja Loka, 6. avgusta 190/
S. Priloga „Slofenakaan Harsdi" it 178, dae 7. a?sini* 1901
Posvetu
* O   zrakoplovstvu. Lauvasfeer,
Iconstrukter motorja Antoinettc in Lathamovega    letalnega   stroja je
brzojavil ravnatelju tovarne motorjev Antoniette, da bode Lathanov letalni stroj v 7 dneh popravlien in aa bode Lathan takoj nato poskusil
drugi polet čez angleško morsko ožino. On trdi namreč, da je njegov stroj med prvim poletom odpovedal radi vlage nad morsko gladino. Zr torej je zaprl motor v zraenotrdno škatljo iz aluminija. Bleriota je povabila trankobrodska zrakoplovna razstava, da ln se udeležil s svojini strojem letalnih poskusov na razstavi, za kar je zahteval njegov taj iiik 2000 kron na dan, katere ie.ii bodo bržkone tudi dovolili. \Yriuhtov letalni stroj, s katerimi je izpolni] rse zahteve ameriške vlade in jili v marsičem še prekosil, kupi vlada z i 25-008 dolarjev in ran dovoli vrhtegu še 5000 dolarjev kot častno nagrado.
* Budov pepel najden. Kakor znano, so Budovo telo po njegovi smrti 1. 482 pr. Kr. njegovi učenci sežgali in si pepel razdelili. Pred per leti se je našel del tega pepela in pred kratkim časom je našel prof. Marohal 1. ravnatelj arheologičnega oddelka indske vlade, se en <1H pepela. Prof. Marširali je kopal na razvalinah starega budističnega samostana in je našel tam Budovo gomilo »Stupa« in v njej bronasto skrinjo, v kateri je bila šesterooglata kristalna posoda z Budovim pepelom. Lahko si mislimo, kako veselo so bili iznenađeni Budovi verniki, kajti tudi oni pripisujejo ostankom svetnikov čudotvorno moč. Zato imajo tudi budistični duhovni celo ogromno vrsto različnih relikvij. Pač nečejo pripustiti, da hi jih prekosili duhovni dru gili ver. Tako hranijo menihi na sveti gori Tiri-toi v Kini in tudi drugje košček*' kosi i, mesa, las itd. — akoravno so Budovo telo sežgali' Pravtako,   kakor v drugih verstvih.
;: Salomonska razsodba. V Lom-ii i i-i na Moravskem je mnogo Židov, in tudi na tamošnji šoli je bil do zadnjega časa mu'.učitelj židovske vere. Sedaj pa je prišel katoliški nadnčitelj, in prva njegova skrb je lula. da s pomočjo župnika spravi v šolsko soho križ, ki ga tam doslej ni bilo. Židje pa s tem seveda niso soglašali in nastal j«1 pravni prepir. Okrajni šolski svet je skleni!, da ima križ sicer viseti na steni, da pa se ima pri pouku židovskega ver&tva i - raniti. Pa s tem ni bila nobena stran zadovoljna. In tako je deželni šnlski svet prišel v prijetni položaj, da je sklenil sledečo salomonsko razsodbo: Križ ostam na steni trajno, poleg njega pa se obesi na zid k-:k simbol židovske vere! Proti tej modrosti de/, šolskega sveta je vložen rekurz pri naučnem ministrstvu.
* Leto ječe za poljub. Laško so-ddišce v Luceri se je zadnjič bavilo s historijo nekega Dona Juana ^ kati. Don Alessaiulm di Ta ran t o, t;i-ko se grešnik imenuje, je velik česti-lec ženske lepote in zadnjič se ,*e prav do nšes zaljubil v lepo Neapoii eanko. Celo v božji hiši ni mogel skrivati svoje ljubezni do zapeljive Eve, tako da so se verniki kar zgražali. Toda lepa krasotica je ostala hladna ko led, ali patrovo srce je go-relo vedno bolj v ljubezni do nje. Nekega večera je srečal Don A les .siiidro Xeapoličanko samo na uliei, ni se mogel več vzdržati in je pritisnil vroč poljub na belo njeno lice. Krasotica je zakričala, zaljubljeni pater pa ušel . . . Pred sodiščem se V Don Alessandro izgovarjal s tem, da ni nič hudega mislil. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je vročekrvnega Dona .1 uana obsodilo na eno leto tja, kjer je jok in škripanje z zobmi.
* Pod morje pogrešne« ognjenik« Povodom podmorskega potresa se je udri in pogreznil pod morsko gladino še živ ognjenik na Alevtskih otokih, kjer je napravi jal v zadnjih letih ponovno veliko škodo. Ameriški earinski parnik »Perr», ki se je pred kratkim vrnil v San Francisco je agotovil, da leži vrh ognjenika neposredno pod morsko gladino. Približati pa se je mogel le do gotove daljave, ker je voda v okolici DO-greznenegn ognjenika tako vroča, da so bila jajca, katera so spuščali v morje, v par sekundah trdo kuhana.
* Lipa. Slovenska lipa, naše na-rodno drevo, pod katero so se zbirali že od nekdaj naši pradedje, ter se po menkovali v i\yni senci sredi vasi o važnih gospodarskih in živi jonskih potrebah, ukrepali občevažne sklepe bi naprave, pod katero je rajala že odkdaj vedno vesela slovenska mladina in se osipala in dičila z njenim cvetjem in listjem in katere krasno cvetje navdaja z mamljivim vonjem naše ozemlje, nam ne služi samo za °krasje, zabavo, izdelavo mehkih le-fenih izdelkov in kurjavo, marveč igra tudi veliko vlogo v vrsti domačih priznano dobrih zdravil. Po vsej Pravici jo lahko imenujemo zdravilno drevo, kajti v ta namen nam Izvorno služi njen cvet, — odstraniti
pa se morajo oni usnjati rumeni listi — listje, skorja, ličje in les. Najbolj
znan iz lipovega cvetja je čaj, kot izborno sredstvo za potenje, zo]ier razne prehlade, zoper star kašelj, zasli-zene prsi, sapnik in ledice ter za u mir jen je želodčnega krča. Lipov čaj popravi slabo prebavo, odstrani bolečine v trebuhu in enostranski glavobol. Izborno zdravilno sredstvo proti omenjenim boleznim je tudi drobno stolčeno lipovo oglje, ki se zavživa z mlekom ali sladkorjem. Ce se pridene lipovemu čaju še nekoliko streli, katera je priznano najboljša ona, ki ji1 nabrana na lipovem cvetju, in se jo uživa za zajutrk z mlekom, je to najboljše sredstvo «a čiščenje krvi. Posebno dobro za bolezni na jetrih pa je lipovo oglje. Za opekline, gnoječe rane ali rane sploh naj se napravi obkladek iz kuhanega zelenega listja, skorje in ličja. Da se rana posuši in pospeši rast nove kože, je dobro, če se posipa koža s stolčenim lipovim ogljem. Konečno pa daje lipovo oglje pomešano s posušenim in stolčenim žavbljem najboljši prašek za zobe.
* Španska vojska. V očigled do-godljajein v Maroko, kjer stoje Španci, kakor leta 1893. zopet pred teško kolonijalno vojno, bo pač zanimalo par črtic o moči in zmožnosti špan ske vojske. Splošna vojaška dolžnost je uvedena od l. 1961. Lahko pa se vsak za gotov, njegovemu premo ženju primeren znesek odkupi ali pa pošlje v vojaško službe) namestnika. Letni rekrutni kontingent znaša 48.000 mož, mirovno stanje vojske pa 100.000 mož, katero pa obstoja v polnem številu le prav malo časa v letu. Častnikov največ vzgoji vojaški koleg v Toledo, poleg katerega pa je za nadaljno izobrazbo častnikov še več takozvanih aplikacijskih šol in višja vojna šola. Kot nadomestne častnike imenujejo bivše aktivne častnike, ki so izstopili iz vojaške službe in doslužene inteligentne vojaki*, ki so napravili potrebno častniško skušnjo. Neumestna pa je navada, ki veliko škoduje posebno mlajšim častnikom in jih ovira in zadržuje pri imenovanjih, da podeljuje vlada nekaterim poleg častniški* Še neko takozvano častno šaržo, !:i donaša dotičniku veliko ugodnosti pri plači iti imenovanju. V slučaju vojne postavi Španska 380 bat. pehote, 140 eskadronov konjenice in 130 baterij topništva in sicer 330.000 pešcev, i'il.ooo konjenikov in 544 to-pov. Uvedene imajo tudi že oddelke s strojnimi puškami in jako razvito gorsko topništvo. Dobro je urejena sanitetna in tudi ostale moderne vojaške naprave. Spanec v obče je brezdvomno dober vojak, vztrajen in potrpežljiv, posebno oni, ki pridejo iz bolj nbožuifa podgorskih krajev. Veliko pripomore tudi navdušenje, katero se močno goji med vojaki za zgodovinsko znano, z nebroj uspehi venčano špansko vojsko, ki si je obdržala slavu« ime še iz srednjega veka Slabo pa vpliva brezdvomno na vojaštvo odkup in odsluženje po namestniku. Tudi revolucijonarna in proti vojaška propaganda se nevarno vriva v vrste vojakov in krši njih disciplino, sosebno pri onih oddelkih, ki s«* rekrntirajo iz mest in boljših in bogatejših okrajev, kjer so ljudje duševno bolj razviti, stoje na višjem stališču omike in splošne naobrazbe, ter tembolj občutijo  vojaški pritisk.
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
Največja   proizvajanja priznano
najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.       3939 41
Zastopstva in za oge: v: Ljubljani, Pod grada, fradria,
Kocevin, Trsta, Borici, Celovca, Beljaka, Boleanu, Inonnoetnv Trl-
Eotoro, Sarajevu lav Falto. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
Ugodenuliptukov
40 metrov ceflra, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
pjBJF" sjafr MT NaroOrte takoj
l*rlpa>»*>*lia>     802 SA
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno potujatev smo obdržali z največjo zadovoUnoatip, hočemo ostati ie nadalje Vali odfe----
Ull|IVIWHi    vaanw m^^^gm^^w
•vojno iiniHCin. J. V.
Frydek, 14. tanuaita 1MB.
•
sa psstsljs ta pil
pa na|ali|lh ••■ah
ITI 32
a dOaa><
Zananja oaroeila M tofao Ufifajajo.
„Pri zlatem čevlju4'
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpažne blago. — Cono Milino.
t ^ 'Ji
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesla 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
pa najnižjih cenah.
= nillUlIllllllllllllllllllllllllllil lllllllllim.....
gataaavHaaa lata tS«.
Edini zavod
—- v L|abl|aal-
za kemlfino AManja oblak« ter sastorjsv, barvarlja in likanj« sukna
J0& RHCH
Poljanski nasip —
Ozke ulica it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Pasfruu tatu. JolHia cona.
sillllllllllliaanilllliiiliiiliiiiiiiiiiHiHiiiiii...........i.....imunim
Bazno! K« Važna!
gospodinji, trgnu in iifiunjn.
Najboljša ta aajeooojia postraiba
za d ogva, kemikalija, zelišča, cvatja, korenine Itd. tudi po Knelppu, uelne voda In aobnl prasak, ribje olje« re-dllne In posipalna moke za otroke, dišava, mila in sploh vse toaletne predmete, foSatajraiO^n« sapans-gnte> in potrebeelnr, klrurglčna ob vozila vsako vrate, sredstva za dealn-ffekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in klanjal* a*. — Zi'oga eveilh sssl-n era I si 11* vet* In eollj aa kopel.
Obitutfa kncis. MUidfl stnptf.
posebno  priporočljivo:  grenka sel, dvojne eolr aootter, eoojan, kolsnei, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se fevrinjejo točno in solidno.
Drsgerlja
Ljudevit Borovnik
ti.««*-   a atoiOTlJas. (Ferla.es. >
se priporoča v Izdelovanje psjafsk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna oMravOo, ter jih točno in dobre Izvršuje. Vse paske so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llueire-(62 vanl oenlkl zeetenj. **
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena ta zaaeslilvu volnla
Cunard Line.
Odhod ls domačega pristanišča Trata:
Ultonia, 24. avgusta 1909. Pannonia 7. septembra 1909. Carpathia, 21. septembra 1909.
Is Uverpoola: 1515—17
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne   7. in 28.  avgusta,   18. septembra,
in 16. oktobra 1909. Mauretania dne    14    avgusta  4.  in 25. sept. in 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
25,
Ltnbljanl, Slomškove ulice štev.
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Najbolje za zobe
naznanja al. p. n. občinstvu, da se 356—32    nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št. 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Velika zaloga suhih vencev.
:: ZnnoiiU swWa totes.::
3^C 3^C l^C 3^C
]Ko9m salon
Častitim iamam priporoča
: klobuke :i
k Baj|aejšega okusa
3da Škof - Vanek
aaaaaaaaaaaaaaaaannaaaa       ^sannnnnnaaaaaea eannannnanna
n  pot 7nu2o. n
Zatari UoMd vriao pri-pravitaL Cako taM vod s trakovi tal rezM cvetlice.
X X X X X X X
Mraviliiea Toplica
oa Krsalskesm, laloa sae selezalee postala Strasa-Toplice.    I69t> 20
-Serija od I. maja do 1. oktobra-
Topel vrelec 38° C, pitso in kopalno sdrav-Ijerje. Izrednega nčinka sa pretil, revmatiiem, iMkJa«, aevralrijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni babini, odseljene in nahovnsfe kopeli. Udobno o prav ljenje tajsko, igralne in dmšabne sobe Zdravo podnebje Gosdorita okolica. Dobro in eene restavracije. Prospekta in pojasnila daje bresplašno kopališka uprava.
Proda se iz proste roke
dobro vpeljana gostilna
z vso opravo v prijaioem mestecu na Dolenjskem. Obsega 2 veliki gostilniški sobi; lepo dvorano; 15 sob sa tujce; veliko dvorišče za vozove; 2 hleva za 40 konj; velik senčnat vrt; vrt za zelenjavo; ledenico za 160 voz ledn; pokrito, popolnoma zaprto kegljišče. Z gostilno v zvezi je dobro vpeljana fijakeri!o*
Polovioo kupne cene je takoj plačati, druga polovica je plačljiva v 10 letih z obrestmi, kakor jih plačujejo hranilnice.
Naslov se dobi pri upravništvu ^Slovenskega Naroda." 2714—3
Cosnnc MediciMl
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stock
Barko vi je.
Solna parna žgalnica
konjaka pob bržavno kontrolo.   38i9 42
Bergerjevo madicinsko
kotranovo milo
U   gm  priporočajo  odlični adraTnlkl,     skoro   t   v m h
»Tropaklfa draaTah a odličnim aapahom a po rablja ptet
vsake vrsta Izpuščajem
•lMtl prots kroničnim llaajaaa in puu. lapoieajam, dal}« proti rdačici na noau, oaabliaam, potanja nog, laaklnaao aa glaTi in ▼ brmdi. B«v»r/«» kofronoro milo tam \ —bi 40 •dmtothoK laenepa iaotrana ln m raalikaj« bi Otraao od Taab dragih kontrmnoTlh mil, ki aa nahajajo «
M poiman ienaann rabita Jako napateo
Bsrgerjavo kotranovo žveplano milo.
Kot loapji nenwaaaaag aaOSS aa odpravljanja ▼••
nesnsge a polti,
proti  apaaoajan  aa   polti in glavi pri o ti od h t kaka. bodi kot nanadkrlljtvo koamaticno mUio mm aaaadaavaj)« iaa fcajiaaaja mm MaMai^o ra6o alnšl
Birgirjsvo glicorinovo-kotranovo milo,
v kaaaram ja aa odat. gUoartna in kl Ja parromoTano Kot odlično aradstro aa glavo aa rabi dalja • IrTTsinlai
asnanen
Bergerjevo boraksovo silo
ln atear proti agitoia, oa^areaaja, »pegrami bbo< Boljem lm dnigim u«|>rlllk.Atu koš«.
Osna komadi vsako vrsto s navodilom o iporsbl 70 v.
Snfitaiajia po lafcarnah in aadarala ti-gortnah iakljnteo Bmrgmrjmmm kotranora In teSJal na polag atojaoo ftn^rano
in   na  polagatojao*       Sl/r ^ ^ aravln podpia G. Hrti S Oo. 9^f>><^ na Tanki »tikati. Odlikovan a 1 laakno dratoaao na Donajo lana ■ ■ S"
In a alaae arvotlnlo mm nv«tovnii rau mvt v Pa\rinu 190O.
Vaa draga atadie. in bigian. mila annaaka B«rnr«r aa aaMata ▼ navodila, ki nt pridana ▼ankann aH«, ■agaradal v aoak lafcarnah in aaitamfh anjovteak. Hm dabelo: O. Kleli a Comp., Dunaj, I.,   Blberatraaae a V  I^JulalJaanl   ne   dobiva  v lekarnah: t Leunteni, H. HaunietaeMlsV-al• fflnjr,   C2. Pleeoll, V* pl. Trakooij in v vseh drugih lokama h ca
Krmninkarn 1246—15
Jfaboljit kosmetiksi predmeti
za olepšanje polti ln telesa so:
na ohranitev in rast las:
1387 20 dal^jgV,.
„■aaMaagaaa
TI izdelki »Ada*, kl so oblastveno varovani; so naprodaj le v
anav   eaw        -a-, mULmmmmVk
Pa hx. JsbP Canar
v gubUanl.
iBfaJto uqa to Umtto latoltot
69
Triinpi-gtsdilii ogijitfi
*a foepodir}-•tva. ekono nOje L t dr. f
0
veakorsni ia-'aljavl. Za 80 c« ao najboUe priznana Pri-mana tudi kol oajboManaj-erpeftnejai tadeleJL RajvoC> prihranitev |oriva. Speoljellteta: Stedllae ognjliea a« hotele, tostllna, restevreolje, kavarna 1 dr. Ceniki in proračuni na razpolago 0»av*i katatog Iranko proti dopoaAan« znamki 2506 9
Titanu la »Milni ognjišta Jriaapfc''
S. Ooldaortsnltjtt: Oc vin
ai
„Ottomon" tukaj, „Ottomflif
tukaj,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
tam,
VII 399-4
farotovanu za milo, sirovi margarin, kristalno sodo ii steariaske svele
i ioiiac fock 9 mm
laj»e»a**»e^aas 255 30
milo v prta družbi sv. Cirila in Jrfetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse drage vrate mila, kristalno SOdo, stearlnske »veće znamki nElektraa in „Solnoeu,
toaletatO tmllo ter vse droge pralne snovi.
Čaat in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril*Metod, milo z gorenjo znamko.
SVETOVNOSLAVNI
481—28
8RANCA
tvrdke FRATELLI BRANCAv MILAK
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JK NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU l Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo _liniju; Anton Staoulu; olaS&lčarnl Jak. Zalaznlka.
>am*a«>f
Samo pristne, črevo razkužujoče, antiseptične
prašičje kapljice „Sussanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930—13
P/Birnbacher, lekarna Mpri obelisku'1. Lastnik: Vikor Hauser v Celovcu.
1 steklenica l K, 10 steklenic 8 K. Gosp.        P. Birnbacherju, lekarna „prt obeliska" v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim. Kapljice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar imam te kapljice.
S spoštovanjem                Ivan Leskoschek, gostilničar. W i rt s te in, Spodnje Štajersko, dne 2. julija 1906. _
i
l*a
I
a
m
fc 0
I
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana
= pisarna
246- 30
Ameriko
v £jubljani, kolodvorske ulice Stev. 41.
I
i
m
r i
IVa|e<
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
v Ljiirjljtiiii„ kitari trg* št. S®
priporoča 3927—42
v laiki
krasne
svili, volni in drugim modnem blagu
najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice,  klobučke, plascke, pariške modrce, nogavice, rokavice,  jopice  la drage pletenine. — Fine xavratnice ^>       naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo sa gospoda. S ^
Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. Jr*
Cene radi male režije brez konkurence.
je priznano
2721—5
B m
S M
stroj Oliver
s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in rastriranje, tambulatorjem in najboljšo uredbo za slovenski jezik.
Kataloge razpošilja na željo zastonj in poštnine prosto.
Generalno zastopstvo za jug monarhije
v £jnbljani, jKliklošičeva cesta 20,
kjer se stroji Oliver lahko vsak Čas pogledaio in poskušajo.
1430—9
i l
Car! Eronsteinerji
proti vremenu odporne patentirano
apoene
smasadne barvo
v 50 različnih barvali kilogram od
24 h H0Pre. Že desetletja najbolje preizkušeno in prekašajo VSO ponaredile. — Edino primerno prevlečenje za io prol pod-
barvane fasade.
€majlne fasadne barve,
dajo
nmivati in krijejo že z enim prevleče-njem, brez predbarvanja, emajlnotrde, pa samo zmešane z vodo pripravne za takojšnjo rabo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno nabarvilo za znotranje prostore, lesene stavbe n. pr. kolnice, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh barvah, stroškov za m1 5 h. -Knjiga z vzorci in prosp. gratis in franko.
CorI KroDrtelner na Dunaja III..
Hauptstrasse 120. Zaloga: Tvorna a za oljnate barve, lake in firneže Brata Ekerl v L|abl|oal,
Miklošičeva cesta št. 6.
ffPIOIOi6l6lOt
i Tovarna pohištva J. J. NAGLAS '
~        Ljubljana, Turjaški trg it. 7. ~
350 32
CD
"55
Največja zaloga
pohištva
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modrocl na vzmeti, žimnatl modrocl, otroški vozički itd.
jK WkW -Vajnlijt* frnr.
»000100010000010«
a^^Oie^v^Sr v * S^^^e>a^»^ae^^^ea^^^ee^^^eT^r^e^^^B}a^^™^e^^^e
!\itji«olltlneJ*e bitna: .*
laz Ana Csillag
I i
a svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lore-le|skiml ki sem jih dobila po 14 me-
sečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama.
To je edino  sredstvo proti  izpadanju  las, za
njih rast in negovan je, za ojačitev lasisča, pri moških krepko pospešuje rast brade
in že po kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk in polaost in j h varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Vtakdo si lahko do tisoke starosti po rabi od gospe Ane CsiMag lznajdene pomade obrani svoje lase ffOSte in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnlh snovi za lose kakor pomsda Csillag, ki si je po
vsej pravici pridobila svetovni Sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo aa|bol|Sl uspeh, ker tzps-daafe las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno pogaojati novi lasje. Ta nspeb dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznaleih pisem, ker le resnica veača ospeh. 804 25
£ooček stane 2 K, 4 X, 6 in 10 X.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornica
Ana Csillas, Dunaj L,
Kohlmarkt štev. 11,
I« naalatl|atl vsa naročila.
Betonsko podjetje
2731—3
ZAJEC 6c HORN
£jubljana, Dunajska cesta štsv. 73,
fllijalka na PEŠATI, pošta Dol pri Ljubljani.
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (najelegantnejsi vzorci, brušene in polirane), moialćne, kskor tudi hidraulično stisnjene metalllque»pl0sče za tlakove cerkva, vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v resnih barvah in vzoroih; podboje, krite, nagrobno spomenike! okftiifj, postamente, bslnstrsde, ornamente, lacade itd. — Oposorjamo posebno na prekrasne plošče is nmetneflO marmeiis (Carrslvth.pstent) sa prevleko Sten V vestibnllh, stebrov, najboljše nadomestilo neravnega marmorja vseh vrst sa umivalnike, noćne omarice, kredence Itd. Gospode interesente, zlasti minerske in stavbinske mojstre vabimo najvljudneje, da si ogledajo na liou mesta blago.
=   Cealke la vzorce poitljamo rade volja aa zahtevo. ==
<za privezati in pribiti na lata. torej popolnoma varno proti nevihti).
ponudimo vsako pol|nbno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko. Portland - comont> peči, štedilnike, samotne ploščo zzzzzzzzzz== za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. =z===
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
06
B7222+.$++^^
frn btroika erežseinnulks Irifta
Peter VVernig
dr. z om. s. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dvorni dobavitelj Iznajditelj in izdeloval« c »Triumph Rifled vrtanja« in »VVerni-govega univerzalnega vrtanja« z naj gostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in smernih cenah. 2544 - 9 P. n. lovcem priporoča svoje
izdelke prve vrete in pe kakor pero lahke trioevke, kratko lovske puške, dvooevke sa šlbre In krogle, risane dvoeevke (Bockgewehr), Mannllcher Scbdasnerjeve kratko pnike In pa
%• • s   Priporočam svoje puške za k-ogle, kaliber 9*3 mm, preizkušene na
11 0 V OST različne strele Kot največjo novost za dvoeevke za šibre in krogle J priporočam patrone z nikljastim plaščem 93 mm a svinčeno ostjo
in 9 3 rnm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko.
'mTjms lo   vestno sta*ejr«» «y ce S
Kupujte le pri domaČih slovenskih tvrdkahl
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo( in sicer vse nrste papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, poseono
pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter drobnino.
3726-49
Nalračla zalaja tnainlh In trgovskih knjig. „
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreči z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Ma <lfot»uo Sik  cteb«lu> z Največji eksport In izdelovanje vseh vrst razglednic.
t
It
s s.
Telefon ste v. 269.
Čekov promet si. 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenšek
Llumjann   Sodnilsbe ulice št. 4 Ljubljana.
posreduje
nakup in prodalo zemJjišč, hiš itd. ter priskrbuje posojila na zem-
. . ljiftča m na osebni kredit ceno in pod kulantnimi pogoji. .".
J m a naprodaj
981 24
veleposestva na Kranjskem. Štajerskem in na Koroškem — hftfte in stavbišća v Ljubljani. KraDJu, na Jesenicah in v Celovcu. — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti.
3{upuje
kmetska posestva in gozdove.
Išče kompanjone
za d bro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja.
FR. ŠEVČIK v L",b""B'
Židovske ulice št 7
p u ta JU gl jt snporoia ivojo veliko zalogo raznovrstnih
13-32
pusk in samokresov
in
lastnega Izdelka, kakor tudi beifMsklk, strogo proizhnionih pnftk, za katero jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lsJako IlOOOlfce inpsjiko Book s Krap-
povimi oevmi sa bresdimni smodnik.
Priporočam tudi
:. velifeo zologo vseh lovskih poMtfOi /.
Popravila in aarodbe no Unln|s|>
Oeaovoiki n* sahtevanje sastooj in poitnino prosto«
limsgoonussussns^
fi. JCnnst
Llubljsns Žldovsili:eulica 4.
Velika aaloga oba?al
lastnega Izdelka sa dame, gospode In otroke je vedno ne labero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno In po nlzld ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo« — Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorcev poslati« 32
Jr. p. Zajec
optik, urar la trgovec zlatnino la srebrn Ine.
Popravila se izvršujejo točno in oeno.
H
1
S!
i
e
iiptstji ujceack ii g •rodija proti cctuci z m izretain »eiiste* ter ~ u tclia ooplačila edino .*. U aaroiaa tvrika /.
f\]onz - -- - Jreznik
6radi§te Stev. 11 (blizo ;-: iranske cerkve). :-:
Xot strokovnjak ti ofitelj glasb. Matice opozarjan aa trpež-nost ia blagoglasno^ svojih instrumente* ter priporočam zlasti
3<. Jfeitzmannove
pianine, ki so ne-:-: prekosljivi. :-:
:- Jamstvo 10 let! -:
Postao araalloJoo sto«. 49 086.
Telelon štev. 135.
Glavna posojilnica
rtsristrovana zadruga z noomo|ono zavezo
~~ "I   pisarna: |
no Kongresnem trsu {L 15, Souvonova hiša v UuMlanl
sprejema In Izplačale hranilno vloge
je po 43b % od dno vložitve do dna vzdip
bron odbitka rontnega davka. 2—32 Uradno uro od 8.—12. dopolndne In od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Ustanovljeno leta 1842.
josir stupio
Jerm^ear tu aedlar
i LlnbOonl. Slomilovu ulico lta.6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
== kakor tudi krasno opremljeno----
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno :
opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drage v sedlarsko obrt spadajoče potrrh-še Ine  kakor   tudi  že obi*s»l»lJen««ite) vozove in konjsk« oprave.
Br. Hlovlio
Atel|e za ortopedično aparate ia baaaazo.
Prešernove unce it. 5.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
Brata EBERL
Ljubljana ^
erkoslUcarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, proda jamico:       * Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. #   Igriške ulice štev. 6
nasproti hotela „Union".       ^ >*o*< ~    Ustanovljeno leta 1842. ~
Najkrajša in naicenejfits oc V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki is Ljubljane tel Antverpen ▼ lfew Tork
je proga
Isdelovstelj kirurgičnib niedlcin< s sdk instrumentov In vsek potreb«
Na naSih paraikih Itnlanđ, —-----_-.
Vaderland, leelsne, Lap lan d in Sazzland
ki oskrbi jejo vsak teden ob sobotah redno voinje m ti Antwerpnom in Novim Torkom je snainost, is borna hrana, vljudna postrežba m spalniee pe povem urejene v kajite aa 8, 4 in 6 oseb, aa atakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dal. Odhod ia Ljubljane vsak torek
17—32
Nafti earniki tosijo tudi na mesee po večkrat čes Kanada v Severno Amerike in je ta vožnja izdatne eeoejsa kakor na Novi Terk,
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Frano Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulic« odslej
od nSfnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri ItnremTlftlorln".
CTo.jza.o'vojda. i«ra&jeVbow
Ljubljana, Vfolfove ulice ŠL S
priporoča svojo bogato aWlS3M
srnlassoderae|fttkf na|flne|ilk
kožuhovin,
Prevnenia tadi vsa v to vrsto epedsjooe poptaiBo protinaj> ntagi oenL Kupnje tndi vsakovrstne koto sfeMtao in jUs
najbolje plaotije.
{Ufo cew ti soUtas.
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizga I nicarai
n 4i% delavske aUe posnan|ianlni ravnoteiess nove sestave, ki od desne in leve strani v Mejo tn meeejo  /odu V vsakem
soloiajn delnjoee kretanje brisgalnic nepotrebna
Na Kranjskem so doseda) naročila te vrste brizgalnlc sledeča gasilna društva, icriko, Kostanjevloa, Bohlnaka Bistrica, Metlike, Šenčur, KOroske Besi:, Hruiloa. Zgornja slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, ^etob Trzin, Zabnloa, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica. Stotice, Velta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
nasilnik predmetov, ssrlignhals, otvlj
OdplAdeva^fiJe na obroke.
Frano Visfa«
fiiMlau, KtUtftrsk« iliceit Z
priporoči tvojo bogato zalog« 10 aa avria ta i« irtUigol
oso
Najstarejša domača slovenska tovaru peti.
2169—10 Ustanovljena 1. 1888.
zveze fržaviia ces. kralj.    ^»=»m Bradiltov.
•ar Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska oesta, Veliki stradon it. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpreprostejših fiMse)Miai n»eB*>S različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
POZOR!
POZOR l
Štor
▼ I^t-«£«ernovila ulioah st, 45
Najvtčji zilop ■••klfc, rfaiskl. In otroški! iivljn, čtvljif zi liwi-tMn!i h pristill
l&iiurikik lotilik čevljev.
Elegantna
In      2178 10
lako skrbna Iz v ril te v po vseh cenah.
Slovenci, pozor!
pri MđmpnginUu rami
Fr. Isllč
tjubljana, |rtestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
344-38
l
Zunanja sare čila se livršn< jejo kltro in točno.
Cene! Urez konkurence!
Vpfkrat ^llkatiP ? SIS- »•«»■*»■• ticaste pto-VCvaidl aUAdUC temine posebno pripravne aa ogradttev parkov za divjaolno, vinogradov, dreveenlo Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fszararije, ptičnlke In kletke, najboljše žlcevje za iorališča lavvn tennlse, do treh metrov elrokoatl v zalogi, za Rabilzeve ste ne, Mo nI rje ve gradbe Itd. Itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljami in iz različno debele žice, ki se a< le po »pletenju poclrka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodočo tloo za ograjo v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter Čl Schrantz d. d.
tvorni ee xa oltarsko bo Dnnsfn, Morioklll in klsbnčevin. kUfo *f*   te v Pnet-Bokao.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis In franko. S* H
Dobiva oo po.vssk večjih troevinsk so ielornine.
Sns>0303SaaBlSeB«faas potesiflail «*»•*•» I mm ezte* le s»o>olaika*ai« zelena« plečevla**.   1501 14
Najstarejša prevozna tvrdka v Ijubljani
Jnrfs Jsnkeviča nnslednlk 1640 -16
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prava tanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne! Postrežba nojtočnejša:
Slovanska tvrdka
Ant. Presker
krojač,
i % Petni
32
" priporoča sve|o veliko t slogo pote vik obisk so fospaio te dečke, toplo te pUščev so ffjospo, neproanečlltvih
kavelokev Itd. Itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Mestni trg št. 14
anej Ortnčtvi zoHrtaktins Irgovrte
prtpereea
klobuke
in slamnike
čepice, razno moško pilo, kravate, ovratnike itd.
Blago Imam solidno, ceno zmerne. Postrežem točno.
k Združenih čevljarjev v Ljubljani
VVolfove ulice štev. 14
I
priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh vrst ^£
Obavsl od enostavnih do najmodernejših sedanjosti. «™^5
Ker ima društvo že več let lastno zalogo surovin,   pripo- t*^
roča tudi IzdelOVSoJe raznih naročil točno po meri in okusu, iV^5
^a^j kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija.      1525  17 ^£
^ = popravila se izvršujejo točno in solidno. ===== iW
**VVV ZZZZZZZMZ ZZZ JB*V
Veletrgovina z železom
Merkur"
1358 19
Peter majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
££«3
Jf ova moOna trgovina za gospode in 9ame
peter Šterk
fjnbljana
Ljubljana
sladoled
ledena kava
m ie dobi m
g siatiM
Stazi txgr štev. 18
se priporoča s!av. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga.
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril. modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov.
Otročje oblebce, svile za bluze In nakite, svllnl trakovi, barinni, vezenine, poosmentrllo, borte, čipko, čipkasti ovratniki ln vse potrebščine so šiviljo.
Velika zaloga najnovejših 1595-13 moških klobukov, čepic in slamnikov.
Najcmejia m najhitrejša vožaja v krito ie s p*rii >«fega Uoyda
ln Tirt
Maarsklml braoparalkl „KAISEH WILHELM II.". „KRONPRIN* WILHU.M", „KAISER WILHELM d. O ROME"
m traja ••n« » dal
t|UbU«auMe«W b* I
■f"1T"T T"]
sni    lalsrtii    i lil   sna d
poduk hi veljavne vozne katke aa parala* igotl navede-_  droStva kakor tndi ttatke aa vae proge amertiaih lalea-nto dobite w MLifoaSalf aaaaS eSIna ie prt jj
EBTABĐU TATCABJll, KolodTorsta tlita SL35 *
asspreti oUesHsml gostilni Hpri SUrom Tišlerja4'. —
Odkod ln %|«kljnao jo Tsnk torek, četrtek in soboto. =3 Vm fojnonilm, ki ne ttknje poto¥nnJn9 tedne ln brezplodne, — Peetrodbd Pddtenn, roelnn in solidne, v
»ve kakor: Ooloredo. Italko. Oattfar- f»J
^a^eTazonsS •
o #no Oren oaivaf a« iMaoo na im wm\
enkrat sianBao 3270- 49 e*n»
nvetraltjottd
KL
0Z
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in modnih, od 360 do 700 litro proda po Bilki ceni 2718-3
FRAN CAsCIO
Melfnhurvovf nllre it. o
pozor!
Pet velikih kosov
travnikov
perje naprodaj. ~gnj|
Prodajo se posamezno ali vse
Skupa). 28*8—2 Poizve se v gostilni pri Josipu Flankar]n na Dolenjski cesli.
Ceno posteljno perje
zajamčeno novo ln brez praha, kilo sivega perja, puljenega K 1*40 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4- , kilo boljšega belega perja puljenega K 6*-, prima belega p^rja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napel puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6— in K 8—, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12—.
sFNarejene postelje«
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno,  z novim, sivim, očiščenim, košatim   in stanovitnim perjem K 16*—, naDol maha K 2o —, maha K 24-—, pern ca sama K 9—,   »2—,  14—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju,  zavojnina  posebej,  tvornica za posteljno perje        1594 —.6 ^%»toui Polednak Graz, Marlahilfstrasse 11 E
H Volk
v Šoštanju, Štajersko
3(emična
pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za snaženje 1032     vsakovrstnih Oblek itd. 22
d prejemal niča  za LJubljano pri
I. namiču
krojaču, Miklošičeva cesta št. 10.
Razglednice
umetniške/
ID
pokrajinske
dobe vedno v veliki izbiri v
oi knjigarni'
u
JurčičBu trs št. 3.
Na debelo ln drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato založeno
trgovino
z galanterijskim m vseh om kramarskim Masom 354 In pleteninami. "
Devocionalije
in vse vrste blago za božja pota.
Tvornllko zaloga kroni, glavnikov.
finim Skof
.'. Erneit J.vaUur|.v BMlaaala A
Donosko l. v mu gostilne 6*
se sprejme pri gospodu Frane« Lorberju, Mottaii US pri •rodov.
Razne prevode
Iz nemščino v olovenščlno
cirkularjev, pisem in dragih tiskovin 3skrbi oono v tej stroki isveibsn tradnik.
Naslov   v   apravniitvn »Slov.
Naroda"
Preklic.
Podpisani Ivan   Bizjan, posestnik v Drenovem griču obžalujem izgovorjene  žaljive besede o gespodu Josipu Mibelčlču, o pri liki vožnje požarne straže iz Bistre.
Drenov grič, 2 avgusta 1909.
Itan B zjan, 29i9 posestnik.
'€»0]
laaaf
delavce
za Srbijo 2921-1
pri zgradbi' velike železniške proge proti dobri plači. Zglase naj se pri meni pismeno samo oni, ki so že delali na „Oberbau". Pismene ponudbe:
G Johann Vogler, podjetnik, Belgrad, Zortna nI. 54
S 9 23
Zenitna nonudba
Izobražena gospodična, šivilja, ki je vajena gospodinjstva se želi v svrho ženitve seznaniti s kakim učiteljem ali uradnikom.
Ponudbe s sliko naj se pošljejo na naslov: ,,M. 6. 20", Ljubljana, paste restante, do >5. t m. Tajnost zajamčena'
Uradno dovoljeno, že 15 let obstoječa
najstarejša IJnbllanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2899
prlporoea In namešča le boljče
službe iskajoce vsake vrste j
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško ozobje za Ljubljano in znnal.
izbira različnih slnib zlasti za ženske.
- Potnlaa tukaj. ———
Vestna In kolikor možno hitra postrežba xazotovlJena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
Prosi se za natančni naslov.
z veCletnimi spričevali UJc sllfto. Pismene ponudbe na Mlol tto-
špernt, Faierbackgaese Uf foopo fJaileor, Oradee. 2910-1
Ctpt pol« stas
dobe deklice in gospe vsake . starosti, ako rabijo samo mojo najnovejšo erenae za prsi ali prsno vodo, ki se rabi samo na zunaj edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3-, K 5- in K 8- . Zraven spadajoče milo 60 h — Po povzetju pošilja ga. Bitke Manzel, Dunaj II., Pra-terstrasse 03/8, II. aadstr. »0 -17
Vinogradstva
in splošno goapodorotvo vešč člo
VOk brez deoe ali pa z odraslo deco, so Išče, da nastopi tokof sluibo.
Mesečna plača je 40 K, stanovanje, kurjava, kos vrta in vsak dan liter mleka.
Vprašanja naj se pošljejo na „Zavod za oglaševanje" K. Vrane-sević, Zagreb, Prerado viče v trg
Štev. 10- 2917
neoženjen, približno 30 let star, se sprejme proti mesečni plači.
Kje, pove is prijaznosti uprav-niltvo tega lista. 2908—1
Froviiorlčni oMtoll, ki je po nezgodi zabredel v dolgove, proai ml loortaofo človeka, da bi mu za ono loto
posodil 400 kron.
Dopisi pod „učitelj" na uprav. „Slov. Naroda". 2920
Takoj se sprejme zdravo« krepi« o, 14—16 let staro deklioo s primerno šolsko izobrazbo ket
učenko
v trgovino z mešanim blagom.
2894 J. Jtudmav,
Krika vas, Dolenjsko.
Ali bočete velezanimlvo
brezplačno knjigo?
50000 knjig se bo razdelilo zdravja potrebnim.
Pišite nam takoj in pošljemo Vam jo Imamo za Vas na razpolago poučno ilustrovano brošuro,   ki se poljudno peča z bistvom elektroterapije in potem spoznate nje blagoslovljeno delovanje za zatiranje oslabelosti živcev, revmatiziiia. pomanjkanje spanja, glavobola, prenapetosti in pomanjkanja eneržije.
ali katalog, nego znanega zdravnika,
Brošura ni eenovnik znanstvena razprava specialista elektro-terapije. Še nikoli se ni v Avstriji tako dragocena knjiga zastonj >tivila na razpolago. 2551
Elektro - ierapevtiška ordinacija
Dunaj, I., Schwangaaae 1, Mezzanin, Abt 1 S/0.
s
H
8 VIIL 1909. Kupon za brezplačno knllgo.
Na
Elektro-terapevtlško ordinacijo na  Dunaju, I, Schwangasse la Mazzanin Abt. 1 s 2
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava o moderni elektro - terapiji"
gratis in franko  pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
B
ia
Štajerka, srednjih let, slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešča, izurjena v gospodinjstvu
išče službe kot opora gospodinje.
Gre tudi k sirotam brez matere. — Ponudbe se prosijo pod „aeptember 15" na uprav-ništvo „Slovenskega Nahoda". 2915 1
Pod jako ugodnimi pogoji
se ocLd.a, tt zxaijem.
z gostilno in trgovino
z mešanim blagem na Jesenicah (Gorenjsko), blizu kolodvora, pri skladišču. 2914 Več pove lastnik Ivan Ferjan na Jesenicah.
Tvornica kož
Josip Wiesenberger
Žehface, Ltvalf. Češko
izdeluje vse vrste fine. trajne in gladke juhte, gladke telečioe in sive
kravjo kote.       2918 i
Hotel »Tivoli"
Jutri, v nedeljo
3 koncerti 3
Slov. Filharmonije
Začetek ok poln 10. dop., ok 5. pop. In ok poln 8. zvečer.
Napovedani vsakdanji koncerti se vrSe ob vsakem vremenu :ob  slabem vremenu v dvorani,   ob lepem pa na vrtu. 2930
Stanovanje
obstoječe is 4 sob, kabineta, kuhinje, shrambe, drvarnice, podstrešja, se odda aa november mm Jurčičevem trgu it. lf L nadatroplo. 2906-2
Učenca
10 trgovino mešanega klaga takoj sprejme 2928-1
Frid. Sknšek v Metliki.
2 učenca
sprejme takoj
A. Snšnlki trgovina s špecerijo in žeipznmo v L|nkl|onl na Zaloški
Cesti. 2847—2
Priličen nakup
2866 2
avtomobilov
Zastopstvo murni, Celovec.
se tako| sprejme v špecerijsko
trgovino.
Kje, pove uprav. „Slov. Naru. 2926-1
Lovci, pozor!
Pes prepeliHor
lepe dolge, temnorjave dlake, visok 66 cm, OO proda. 2916-1 Naslovi  pod   „Lovec", poste restante, Mirna peč, Dolenjsko.
hrti
dobro izurjena v mannlakturni in špecerijski stroki ae sprejme a prvim septembrom, s tem da posije pri ponudoi spričevalo o zadržanju.
Franc Xav. Aumanna sin,
w   KrAkem. 2816-3 Radi bolezni se proda
z gospodarskim poslopjem, ledenico, dobro vpeljano gostilno in zalogo piva, v jako lepem, zdravem in prometnem kraju na Kranjskem.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2895—1
Stanovanja
z 2| 3 in 4 sobami, kopalno sobo Id prltikllnami ae oddado zo novembrov   termin   v novozgrajeni
dvonadstropni   hiši    na BllzobetnJ Cesti Št. 5. 2927—1 Prašat.i je pri lastniku Fran Medico no Poljanski cesti st. 37.
Lokal
za prodajalno
no Glavnem trsu u KamnlKu
■■V* nalngodnelšl prostor "9*1
se odda takoj v najem. 2902—1 Natančneje pri upravništvu nSlov. Naroda".
Gospodična is boljše hiše, isurjena v gospodinjstvu ki ima tudi nekaj premoženja, se želi v svrho ftenitve seznaniti s nji primernim gospodom.
Ponudbe s sliko naj se pošljejo do 18 trn. na naslov:
P%m^o    Io    1^)1        JĐ^s^ez^£slal^^ l&H^)^&Đg
matM. 2934
9998
17505013
12
MXL
Slovenske tonike v Ljubljani.
IT
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga čevljev češke tovarne, Židovske ulioe št. 7.
„Združeni čevljarji44
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe Štev. 14.
Gos* ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe Štev. 6.
Galanterijsko blago:
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg._
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12
kuj
igarne:
Nerodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjig
igo veznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižmaf
lekarna „pri Zlatem orluu, Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
rpri Mariji pomagaj", Bealjeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
,,pri Češnlku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve uiice  Ljubljana  Lin garje ve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra
cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice.
T
Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. *.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu"
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice stev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina ne. debelo, Francovo nabrežje._
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiSa,
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, MestDi trg Stev. 23. _
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in meš. blago
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske olice štev. 26._
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg. _
E. SkuSek
■■ mm    wum—^ '     1 ^-
todna trgovina za gospode, Mestni trg it. 19.
A. šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg Štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom  za otroke dame in gospode, ,,pri Solncu" za vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Florijanska ul oa Štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,  sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulice št. 8
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
Stari trg št. 21.
Stavbni ki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove  ulice  štev. 4,  II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska cesta Št. 5 (I. nadstropje).
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulice št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev 6_
Jako o Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6 '
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
• v
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar Špeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra cesta št. 33
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz Štev. 10.
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turiaški trp št  i.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirurgiČnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulice.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glasovirjev, • Sv. Petra cesta štev. 62 al.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,
Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
Ta pet ni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Selenburgove ulice £cev 1.
Ur ar j i in zlatarji:
Milko Krapeš
nrar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg 5t. 3
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
nasl. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska cesta Št 32,
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resljeva cesta št. 2
Fr. Sax
elektrotehniška obrt, Gradišče štev. 17.
Fr. Sevčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe štev. 8.
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resljeva cesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrsfnega usnja in Čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe Štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulioe itev. 16.
Josip Skerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Kleparski pomočnik
in učenec
oo
■0 sprejmeta takoj pri kleparju Jakoba Fiieglu, Rimska cesta 14.
■ Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
ijubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektroslgnalne naprave, kot zvonila, telefone, tlekt. kl|nćavnlee za »legalne in navadna vrata, preskusevsale Strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za ava|an|e |ako točnih
tlekt. naprav za \wl in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokllćlte mc. oki ii foi eitktrlčiil
ros—t
r1
Gostilna
■a racam aa adda %> Rofcnl dolinL Vpraša se pri L  ToBBatlću v •padali tlaki._2903-2
Lapi prodajalnlsui
prostori
a akladlićesa, stanovanjem, z 2 sobama In kuhinjo ter veliko klatio« aa dalo takoj v najem. Dnevni promet zelo živahen.   Voda pri roki.
Več pove lastnik v Mostah pri LJsbIJani it. 80. 289*-2
Lancaster od . . E 26-riobert      m •. • m 8*50 Pištole  •   „ . . „ 2-Samokreel „  .  . 5-—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik
franko.    F. Dušek, Opoćno 76
ob državni železnici, Ćesko.     1501 - i 7
Svoji k svojim!     Jtarodna tvrdka j
Nilko Krapeš
nrar in trgovec
Ijubljana, Jurčičev trg štev. 3.
.^[Ustanovljeno leta 1852.
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo i954—15
stenskih in iepnSh ur, uhsnov, prstanov in verižic
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro blago po Uredno nizki ceni.
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
Cenike brezplačno in poštnine prosto.
Jfarodna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
priporoča
kaneclijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
S| Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajemalne knjižice p%enahčnih Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za uraDe v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
i
k k
i
t i t k k k k k
Jarve za šole in umetnike
Razglednice
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-Poezilske knjige. -
Podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jtottsi ta ttatiiki.
i
i. ž
k
Klavir
dobro ohranjen, ae kupi, (Planini so izključeni.
Ponudbe s oeno na upravništvo »Slovenskega Naroda„. 2904-2
ae prostovoljno produ v Krakovski Ulici it 22. 2890—2
Več se poizve v Zeljarski ulici štev. U
Že rabljeno
KOLO
ae kupi.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2867—3
Prodajalka
80 sprejme takoj v trgovini z me-danim blagom Fr. Sanica ¥ Bfotnlku na Gorenjskem. Ponudbe s sliko imajo prednost. ;8'8—3
Resna ženitna ponudba!
Mlad rokodeleo v lepem kraju, z dobrim zaslužkom si želi nevesto najrajši Slovenko staro 20 do 30 let, kateia bi imela veselje do gospodinjstva. Prednost imajo kuharice. Pisma naj se pošiljajo s sliko ako je mogoče, katere se takoj vrnejo. „J. T. lir 86" Poste restante, Edtschab, Koroško. 292: i i       Stroga tajnost zajamčena. .
•2877-2
primarij
lir. V. Gresorič
ne ordinuje
od 5. do Z6. avjujln.
i
Iv. Bizo?ičar
umetni in trg. vrtnar
Ijubljana, Kolezijske ul. 16
se priporoča za
I nasadi te v vrtov, parkov in | & balkonov. — Velika Izbira | I cvetoćik in listnatih rastlin, | vrtnic, prezinzujocik cvetlic ( (perene), krasna cvetlična I grmovja, konifore, cvetlice i     za okna in balkone.
Izvršuje iopke, vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. 1542 18
Trgovina, s cvetlicami iti.
Naročila na delalo hitro In vestno
Mlad trgoveo v mestu z dobro idočo trgovino se želi seznaniti z izobraženo gospioo 18—24 let staro v svrho skorajdnje že-ni t ve, katera naj bi imela 20—40 tisoč K premoženja in veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko in polnim imenom naj se blagovolijo pošiljati do 15. t. m. na uprav-ništvo „Slov. Naroda" pod Šifro „Trgovina 1909". Slike se takoj vrnejo. Najstrožja tai-nost   je zajamčena.
priložnostni nakup
ImiiL naprava saotorj ev sesalaega plina ca 14 PS, »analnov motor 12 PS, lone-saebll 20 PS, kompletna električna rat-svetilen ina naprava za ca 30 in ca 150 svetilk, različni elektromotori 1, telesno polno oa*ret|e. Vprašajte: Ini. Wekt hotel »Uaioa« v L|nbllaai. 2881-2
Oida ne in L no?eniber ie nekaj
stanovom
n tremi sobami In pritiklinami Poiave se na Poijanski ceati it 22, pritlično deano.        2800 s
Anton Leutgeb,
33   rokavičar in bandailat 32
Pod trančo 1. £jublJ2H3. Pod trančo 1.
Lastna isdelovalnlca vsakovrstnih glace, nsn|atlh In voiaiklb rokavic.
Izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
IM'l «       II 1 Zli 4*.
m lakke p« eonl kupi.
Ponudbe na upravniitvo .Slov. Naroda" • 2857-3
P.OjO -O. O-O OLOLOjO_OjO o o.
Oskrbnika in knjigovodjo
za industrijsko podjetje združeno a majhno kmetijo, lioe zanesljiva, domaČa tvrdka Dotični k mora biti veSČ popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo. — Pl*»Ča po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 krt u S'užba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi
LastnorcČno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi izpričeval, je vlo žiti pod „Stalna aluiba" na uprav. „Slov> Naroda". §78)-4
ZE O 35c35 35P3S
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča   svoj   pripoznano   izvrsten   Portlainfl ■ cement   ▼ vedno
ednikomtrai, .vse   od   avstrijskega   društva   iDŽiairjev   in  arhitektov   določene pred«
pise   glede   tlakovoe   in   odporne   trdote   dalee   nutlltrlljuj «»eJ    dobroti kakor
tudi Svoje priznano izvrs'uo ai pno«
Pripcrcčila in s prI6©Tra.leL 706—25
raznih  nradov  in najslovitejših  tvrd k  so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., JVlaxlnilliaiis<rasse 9.
Št. 6250 V. n.
2913—1
V smislu določil § 125 4 vojnih predpisov I del se razglaša, da po letošnji repartioiji rekrutov tvori žrebua št 120.1 do lejno zaključno številko rekrutnega kontiDgenta za vojsko, žrebua št 59 n pa doslejno zaključno številko rekrutnega kontingenta za domobranstvo; vsi ostali rekrutje se pri kontingentnem obračunu uvrste v nadc mestno rezervo kot čezsteviini.
Eventualni  primanjkljaji v rekrutnem kontingentu se pokrijejo uajbližnjimi žrebnimi številkami.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 9. avgusta 1909
ca
G
Preselitev kavarne.
Podpisana usojata si  slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sta
svojo  jPayarno preselila iz prečne ulice št. 2.
na Sv. petra nasip št. 37 tik jubilejnega mostu.
Izrekata tem potom svojo najpri-rčnejšo zahvalo za dosedanjo naklonjenost slav. občinstva in se obenem priporočata za mnogob ojen obisk tudi na novem prostoru. S spoštovanjem
Ivan in Ana Pua
2912   1 lastnika kavarne.
•asa* fe vsak don v*o noe odprti
C. kr. avstrijske  jftif   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda
V«*l|a*v«n od
Odhod lz LJubljane (Jut. iel.)
7'OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž Žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽo-Toplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: |rsrnice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel , Trst, c kr drl. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0-23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7 4O zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. Žel., (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
5*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 1 rbiž, Gorica, drf. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan).
Odkod:lx Llnbl|sne (drtavne železnice) i
7*28 zjutraj :lOsebni vlak v Kamnik 2*06 popoldne: Osebni vlak v Kamnik.)
IO-SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v L|nbl|ano dnine železnice).
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dtž. žel.. Jesenic, Tržiča
2*88 popodne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*10 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (Čez Podro žico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
6-40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 z»ečer: Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž žel., Jesenic, Tržiča
9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl žel , Gorice, drž. žel.. Jesenic.
Prihod v LJubljano (drtavne talezalce)
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6*10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. ©•55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljab in pra mikih).
Časi prihoda in odhoda to navedeni v srednjf evropejskem Času.
7*10 zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta
DjnlSeTiiiiBrstTo
Ig. Paschinga vdova
Poljanski nasip itev. 8.
Reichova hiša. Jzvrttae ta selidno eteta.
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. :
^aaaaaaaaaaaaaaaaasik
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadna do najfinejšo
žime.
M- Pskič
v LJubljani.
Naznanim naročnikom to pošilja i povaetjtm.
l k
i
i
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kroja
in elegantne izvršitve.
Tvornliko zaloga noji. nogi. Id frane specijalitet blaga.
Zavod za uniformiranje.
Svoji k svojim!
Te žitne droie, izborne po kakovosti, se priporočaj-) gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Procaja jih
v korist Ciril - Jvtetodovi družbi
po nizkih cenah samo
JffaksZaloker
v Ljubljani
v lastni hiši
JCIadezne ulice št. 17 in Rečne ulice št. 5.
CiriT- MetodovTdružoM
Prva kr. tvornica klaTirje?
LJubljana
miierjeve ulice 5     Blizu Gradltti
Rudolf A. Warbin«k
■o o
o
o)
E
< <
Priporoča svoje prve   vrate, sa vsa podnebja  solidno narejene planine, klavirje in namenile tudi sama Igralno
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave In ugliševanja se izvršujejo točno ln računljo najceneje,    1706 i
■atvoala tvoralea na Avstrije lafa.
stanovanje
s 3 do 4 sobami če mogoče v vpo-rabo vrta, m išče za november.
Ponudbe pod „M. K", Bled, Zaka 85. S883-2
Preda ao ped ugodnimi pogoji in za nisko oeno
enonotlstroĐna hlSa
na Soln pri LJubljani, Pollaka ooata št. 20. 2596-13
Poizve se v pisarni dr Frana Počka, odvetnika r LJubljani, Stari trg št 30.
Razpošiljam kolesu
za štiri tedne na poskušnjo m vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Ilustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dnšek
tvornica koles, Opoćno st. 80, ob drl.
železniciĆesko. 422 ^
M stanovom
med temi tudi eno podstrešno, se odda
za november. 2907—2
Kje, pove J, SkerlJ, špediter.
2 učenca
s primerno Šolsko izobiazbo se sprejmeta  v  trgovino knjig in papirja
= ANTON U MEK =
v Breticah. 2865-3
usodno priliko!
Za svojo tukajšnjo restat racijo
ob železniški postaji, s katero je združeno tudi dovoljenje prodaje pijače in jedil ob vlakih, z zelo ugodnim letnim premetem, licem izurjenega
gostilničarja
ki bi bil obenem vešč tudi mesarske Obrti. Potrebna varščina 3—4000 K.
Natančna pojasnila daje I Stravs, Podbrdo na Goriškem        2779 5
7INGER „66"
SINGER
najnovejši in najpopolnejši , $p|* šivalne stroje dobite 24" šivalni stroj. = fclSS^ samo po naših proDajalnicah.
724
fjubijana Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje, sv. petra cesta.
k
Wm\ upu jt«k   iaa zalttevaste
alinea l«*-
Ciril in Metodov ča]
v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891-1
ki se prodaja v prid družba sv. Cirila in Metoda. Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Glavna zaloga pri Prvi slov. zalogi čaja In ruma na debelo
v aLajutolj in\ Rožna lltiOfJI sat* -Jrl
\
i
Priložnostni nakup za gospodinje in neveste.
000 tucalo v obrobljenih rjuh brez šiva, 15C cm širokih, 128 cm dolgih, iz zajamčenega platna, je vsled preobilne zaloge, zelo dobre kakovosti po K 2 50, prima kakovosti po K 2 80, vsak kos naprodaj. Najmanjše naročilo je 6 kosov. - Dalje
oftriram:
4C00 metrov platnenih ostankov, pri.i ernih za najfinejše perilo, telesno in post. Ijno; dolžina ostaakov je jO—2   metrov, meter po 50 vin. Najmanjše naročilo je
25 metrov 29Ji—1
Naifineise brisače lz čistega platna ln damasta
50 10) cm_55 ltO cm__ 58 125 cm
K 05«. K 10 K 13 -    vsak tucat
Brisače za posode iz čistega platna po 4- do 6 — K vsak tucat. Razpošilja vse v najsoliinejši kakovosti, zasebnikom po povzetju   Kar ne ugaja, vzamemo nazaj in vrnemo denar.
TkvItilcA plutu«, H* ^B¥WJlll«a:, II ronou, ?l*n*%t, Čr»U».
m
<SJt
I/.v ob te pisati po vzorce!
U. J. HavličeK m brat u Pođebrađech
Izvozna hiša modnega in macu!sMnmifja blapa.
St32prodaja
776 25
ostanke
za znatno zoižane ceup. Vzorci p< štnine pr sto.
volnenega blaga, sukna, pralne avile
Zavitek s 40 m prt»ln h c Stankov, okus:.o   izbran/h  franko   po pov
zet ju za IS kron. Vzorci teh ostankov se ne razpošiljajo
Št. 23218
Razglas.
2905—8
Zaradi oddaje
zidarskih. Klesarskih in tesarskih del
za zgradbo novega poslopja državne obrtno iolo v Ljubljani se bode
vrfiila dne
18. avgusta 1909 ob 10. dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada plamena ponudbena razprava.
Preračuni, načrti in stavbni pogoji, t 606 se navedene stavbe, so pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urab razgrnjeni na ogled.
Ponudbe, v katerih je navesti posamezne zneske in proračunjene vsota v številkah in besedah, je vložiti do določenega dne zapečatene a 5% vadijem, ki je izračuuiti na podlagi ponujanih skupuih vsot, pri navedenem uradu.
Itreono se določa, da se na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem na ponudba, ki bi se pogojno glasile ali na take, ki bi bile vloiene preposuo ali dodatno, ne bode oziralo.
JVfestni magistrat ljubljanski
dne 31. julija 1909.
Župan: Ivan HrlbeUT 1. r.
8146
ros»lsawJ«>
francoske koometlke T
vam povzroči
Ellilr Limdlir
Na lunaj zanesljivo učinkujoč izdelek iidelovatelja Lavallar v/ Pariza. Steklenica stane K 8. Dobiva se v lekarnah, drogerijah parfumerijah ali pa po povzetju pošlje Lavaller-', Dunaj I-, Karlspl. 3.
Izbiren, zajamčeno pristen
tromnovec
dobi
1887 a
po I K 60 v liter pri
FRANCETU KAVČIČU,
posestniku w Št Vidu pri Vipavi.
MNHiN
Stampilijc [
vseh vrst sa urade, 2 društva! trgovce itd.
Anton Černe
graver In lidelovateli kavčukovih stamplUj
Ljubljana, Sv. Petro c. 6.
Ceniki Iranko.
1 32
Z elektrlč. obratom urejena tvornica
G. Skrbić
v latrebo. Ilica ftev. 40
priporoča svoje oa glasu solidne in cenene 18
žaluzije
les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
za ebna ln p roda-B^HV*      Jalnice in prosi da čim veS pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Genovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
pristni kranjski
lanenooljnati Jirnež
Oljnate barve
▼ posodicah po 1    1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
taki
pristni angleški za vozove, a pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano ln strokovno preizkušeno najboljftl.
JCarbolinej JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopi
• VI
Cl 219—60
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fibvlj jfauptmann
v fjnbljani.
ittuUh barv, Urn.toT, lakov tai steklarskega kisla.
Zahtevajte cenike!
Slednjič
2^09-1
ee je venđar Izumila kamenu slična
varnostna masa, ki preprečuje drčanje jermena pri strojih
(ne samenjati s različnimi adhezijskimi snovmi), ki se more rabiti pri ws«h stro|nib podležih, avtomobilih ln SUO ■ tornih kolesik, IS «0 11»% prihranitve na sili, ranljiva prt telesnih in lesenih kolesih. Triletno Jsmstvo. Edino izdelovalno pravico sa Štajersko. Koroško, Kranjsko. Istro ln Dalmacijo ima
ŠTEFAN HITZL v Ljubljani.
Lep hlev
sa dva honja in
dve šupi
s podstrešjem sa krmo, se odda tako].
Več pove Da Boviek, fotograf v Kolodvorakih ulicah it- 35. 2414 13
■
■ 2 - 4 krone na dan stalnega zaslužka.
UCemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma sa nase podletie. Pred-I znanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi Sm nabavnimi    stroški   gotova eksi-
■sten ca.  Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vse-I kakor naš prospekt. 650 si
■** Domača  industrija trikotaže,
■Zagreb, Ilica 08 13. Naša zastopnica v LJubljani je mmm gospa Ivanka Murmaver, Sv.
■ Petra nasip st 67.
■ ■■■■■■■si
Gorotan!
Hočete zopet v hladno sonce OaiO? Ne hudujte se name, nebroj zaprek je bilo vzrok. Želim pojasniti. Zadnje is Liege.
Sedaj šifra in kraj kakor prvikrat. Povprašam Ms t SU. 3872—3
Razglas.
V Peranici a (občina Kastav) za proda
obstoječe iz novograjene enonadstropne kise, s kletjo, vodnjakom, vrtnini salo-■ a, keglllSčesa, velikim vrtom Is dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matulje, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino c lesom aH vinom. Cena je nizka, pogoji plačanja jako povoljni
Več pove Vjekoslsv Osojnak p. d. Oajanlć, trgovec v Perenicth, poŠta Fran-CićL 2138-21
Avtom, pasti na veliko.
2a podgan« fl. 2—, za miši ri. i :t Djame se jih brez i adzoratva v eni noč do 40, duha ne ostane, nastavlja ne same „Eellpee", paat za geurkr, ki jih
j jame v eni noči na tisoče Stane fl 110, Povsod najbolji uspeh. Razpenja p povzetju
j. Schiillsr, Dunaj III, Krieglergasse 6/30.
Premnogi) zahval in priznanj
24'-2
o o o m
Drnsotin Puc
: tapetniški in preprogarski: — mojster —
v tvrdki Puc ft Komp
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah. 2i
Ljubljana
Marile Terezije cesto 11,
Svoji k svojim!
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine različnih nr in očal.:
Blago prve vrste.
Solidno postrežbo. Cene najnižje. Lastna delavnica
sa popravila In nova dela.
£ud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljano. Wolfoue ulice 3. *
Uničevalec stenic Jing-Jing
23;5-8
ob) var usmrti tskoj vse stenica s zalego vred. Nestrupeno, blago-dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 h, zraven spadajoča brizgalnica 20 h v Va in l/j litrskih steklenicah primerno ceneje in samo v glavni zalogi
ANTON KANC
drogerija   > Ljubljani.
Druga sredstva odločno zavračajte.
Generalna zaloga
SI i naj.   XVIII., CSentza;aii«e štev. «S
Superfosfati
rudninski in živa'ski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila za vse 127 i9
vrste zemlje.
VMehhia strogo z^Janifemi.
Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi
Neutrpljivo za spomladnjo setev.
Dalje amonijakova, kalijeve in   solltarjove superloslate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojiL trgovci, kmetijske  zadruge in društva
Pisarna Praga, pfikopy 17.
A. Zabkar v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
Železolivnrno, tovorno zo stroje In ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko -padajočih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in
sicer krite, kotle, poči, klopi, stebre, trombe za VOdO itd, dalje najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne stole, mesto ve, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dola S železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travni kom itd. 4693 9
Načrti in proračuni na razpolago.
Vse po primernih tovar-
cenah.
Čevljarskega pomočnika
zanesljivega in zmožnega voditi vso obrt sprejme takoj    2781 3
yinton Jfferješič v jtfedvodah.
Plača po dogovoru.
Vinske sode
iz hrastovega lesa, in sicer; 30 komado« od   6 do  8 hektr 10      m       m   15 „ 18 „ 1 komad za 30 hekto
1       ..        .1   50     „ «>3 7
1     h      i, 60 „
oddaja po primerni ceni
Rosner in drug
veleiganjarna   slivovke, tropi novca, orožnika ln brinlevca v Ljubljani.
Nedosežno
61
asi
j.n"alnooeJfo orne- ■ 1 rttka Iznajdba T
Higijensko gnmasto blago za moške Porabno na leta. S 4-60.
Cez 2 mil iona kosov prodanih t kratkem časa
Higijensko gumasto blago za ženske
(Varstvo  žensk.)  Priporočili naj prvi zdrav niški strokovnjaki, porabno na ieta. K 2*6C Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene anamke)   mn   pošlje   diskretno in poštnine prosto,   sieer  50 vin.   več,   edina prodaji
i
J. H. A D E R, tvornice zo go- J. I -maslo blago. — I
U n n a f IZ 2, Nnasdorf erstr. 3 0
» __I
Pozor! nPozcaa*!
pavel Rocco
i Istra.
U.tanoTlJeno   I. l*-»ae.
priporoča svoja
VINA
lastnega pridelka 2327-5
za gostilne in restavracije
ter
fino namizno vina
po zelo nizkih cenah
na tlpobn iaa
Postrežba hitra. — Vzorce na zahtevo take,
Tacitol
najboljša zobno tinktura sveta
zobnega zdravnika
fi. Schveigerja.
Dobrota za Človeštvo. Nič več zobnih bolečin   Vse drugo pove popis, pri dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane K 160.
Dobiva se v lekarnah:
Bohinc, Piccoli, Mayr, Tmkbczv,
v drogeriji Eanc in po vseh večjih trgovinah.        1751—15
Eifafelfanala krediteja baakft v Ljubljani,
D/\<l.iiSn!/.a %g  ftnllA+u Pnrfrufnio. w n.lAvnu Dnilrutnina u *¥*••»*■•
Podružnica v Spljetu
promese zemaljskih srečk I. izdaje
Sprejema vloge na knjižice ii u tekočI ratnn ter jih
obrestnje oo One vloge po čutih nap
Podružnica v Golovcu. Podružnioa v Trstu. I4_89
priporoča trsbsals OUval dobitek
Cena 5 kron.        16. avgusta.        90.000 kron.
Knpnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem tam.
Izvrstnega vipavskega
aitnega pridelka, is reblanega grozdja po novem sistemu, sanesljivo fiisto [ I AVGUST    REPIC ■
laitnega pridelka, is reblanega grordja po novem sistemu, sanesljivo čisto napravljenega, Imam Oddati — Gospodje, ki hodite sami kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pokušaje v moji hiši v Vipavi it 44, tik graščine,
drugi pa zaiuevajte pismeno vsoroe. — Manj kot 1 sod (15 hehtolitrov) se ae oddaja. — Cene po dogovoru. 2141_0
Franc Doie.it, posestnih, LJubljano, stari trt gg 1.   j j
z
Z lepi posestvi
z rovi sx i in lepimi hi a mi, v katerih se nahajajo gostilne in poieg Žsga, v prijetnem in prometnem kraju na Gorenjskem,
se prodasta iz proste roke pod zelo
ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo ^Slovenskega Naroda".
2859 3
Langen & Iclf. Daaaj L, LaicnburgerstrasM 53.
Originalni rnotorji ,0110'
v %v*zi B7l8 42
i mwn n sesalni plin
e* kariera * rjavim premogom, fa-Besklil ali ptinevim Kokaoui, kaama-sitom ali og^iem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa 1
Ungmal.il raotorjl „Ottou aa svetilni ptta, bencin, beneoi, petroliii, kavbouol.
1
>vetovno.«lavoi zaradi preproste in solidne »ustave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačne tvrdka 3, S Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ljubljana, Poljanska cesta št 67. telef. 73.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu..
pod nadzorstvom c  kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska  vlada je v varnost  avstrijskih zavarovancev pripozuait
K 33,742.421 70.
izvod Iz poročila glavne skuoščine dno 17. maja 1906 v Londonu.
I. Splošni prejemki za I. 1905 ..... K   32,677. 80*—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 ..... „ 223,817*069* —
3. Izpiačane polic*......._ .   .   .   . 5l5,093-03**—
.   .    . „ 7,223,290-—
4.. Spiošni presežek dne 31. dec. 1905
f»oraba pt*esežk;
Dobiček zavarovancem.......
Dividende in obresti     . . .....
Nadatjna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere................
a s
K
■ t
5,295 843' — 726.575'-
1,200.872-
JS£-12 K 7,223.290-
Reri tarifi z neodmmi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj is
poštnine prosto.
leneralno zastopstvo v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 2 pri
VIKTORJU MORO
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvt*z in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih. Me takoj nastavijo n stalno plačo in provizijo
I Ravnokar izšle nove dvo-l ! stranske slovenske plošče!
Cena 4-— krone ln po 2 K 50 vin.
a
gramofone •
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato :-: zahtevajte takoj brezplačno :■:
cenike gramofonom
In  a^aaaEamASa   a»ft cft
Jr. p. Zajec
urar ln optik  .*. 5
Cjubljana, Stari trg 26.
C. kr. priv. zavarovalna družba.
0\ C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
Avstrijski Feniks" na Dunaju.
7plača&a dtlniika glavnica Z 6,000.000.
Dratoa lavarnje:
; proti riredam vsied ogrja, strele in parne *.i ciircv& razstreibe, kakor tudi proti i sedam valed gaseča, podiranja poslopij m proti fckodam valed odnašanja premičnih reči, Dadalje proti požarnim ^ ško--ia živino, zaloge vsakovrstnega blaga, saetijsko orodje, pridelke itd.; proti požarnim sk-d^m poljske pridelke in s^ajc v poslopjih in kopican;
-> roti fikodam vsled slučajnega nbitja ircal-itenla;
*t raincvrstno bi igo proti Škodam, nastalim Pri prevažanju po suhem in po vodi;
t} proti Škodam vsled tatinskega vloma in »sled tatvine ias zaprtih in odprtih prostorov;
'} proti  vsakovrstnim  telesnim nezgodam,
tiadalje sprejema jamstvena zavarovanja
abrtnin podjetij, obCin, lekarnarjev, bismli Posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica:
Eezervnl fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
2,400.001 46,000.00; 138,000.00:
9 400.00C
Dražba zavaruje na človeško življenje p: najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) sa glačaj smrti, glavnica plačljiva takt.; po zavarovančevi smrti r>a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja i oprostitvijo plaCila zavarovalnine, ozii 8 priznanjem dosmrtne rente ob nastal onemoglosti; nadalje sprejema
e) zavarovanja za doživetje, preskrbljen]! ci starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosega določene starosti na zaver van ca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrb vdov ln vsgojnlnskih rent po najnižji? premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovrZnost in nezapadlost police
jamstvo tudi za slučaj vojske brez po sebne premijske doklade itd.
lltO
Natančnejši pojasnil« daje rado«
leral&i aastep IT X*j«LbljftAi
Soduijske ulice štev. 6. 15 8
Vodja generalnega zastopa: JM.
Ljubljana, Kolozijsko ulico 16. |
(v Ts*MOwe3BSt|
izdeluje,  popravlja in prodaja vsakovrstne
sode:
Atellle „Ulktor"
fotosrofičnl umetni zogod
JJeethovenove ulice štev. 7.
*X£» «y* -7V*   W -7f»
Blaž Jesen&u
fjiifrijaiia, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice !M.
po nalnlilf coni.
sej m m «e»   m | ssai
i soiiiM« i liemie
t
domskega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
SL:f ssđMQ| apna as ?red tkolijo IS, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4/
J. TL Kaiser
PDJRnr v Ljubljani
Šclcnbnrgove ulice št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
piiJh, samokresov,
lovskih potrebičin, vseh
del ko I aS (biciklov) kakor tudi
metalni ogenj
po najnižjih oenah.
Popravila pusk, samokrosov, biciklov točno in solidna
idno-^e^^
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci cefirja, damasta, kanefasa, platnin, oksforda itd.
in naročite 6 rjuh. beljenih, la, brez šiva, 150 200 cm vel., K 13 50 - Tkalnica Brat|o Kre|c»r, Dubinska 9181! Čoško.
2330 8 Vzorci vsega blaga gratis in franko.
: SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSMSBSSSSSSM
Opr. št. Al 136 9 34
neznano
^mK^_^^m^      ^Jmmmm.    ^JBBBSSk^.  ^#eaSV ^SSSSse^^
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznfccja, da je umrla dne 20. februarja 1909 v LJubljani, KriževsiSka uli3a, gospa Aoa Turek roj. Kraus ne za-pustivši  nsredbo  poslednje volje.  K dedovanju  so  pokticaid  tud potomci predzamrlih zakonskih Matije in Aue Wirth in sicer Neža, Peter, Ferdinaud j in Josip Wrth.   Ker je sodišču bivališče teh dedičev oziroma njih pottmcev j nezoano, poživlja se taiste,  da »e v enem letu od spodaj imenovanega due ; pri tem sodišču javi in zgiasi za dediča,  ker bi se sicer zapuščina obratna j vala le s zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim skrboikom g Ivanom Hsiene, c kr. davČ pristavom v p v Ljubljani
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.
dne 24. julija 1909.
2827—3
Tople is lnZas m Kopališče
Hrvaškemi Postaja Zabok In postajališče Zasorlanske železnice Ropolišće Stubica.
Sezija od i maja do 30. oktobra
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so  pripravne  posebno za zdravljenje protina;
revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni,
kožnih bolezni, prebolelosti.   Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran*
covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje **oji**'caH« ugruva ltt»§»»ll*est *i<.u't."fH   nb Hriaskrni.   B*i0l» J.uiniU.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 1510—32
Pozor!
Priporočam preČ. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
mh spom
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska aaia. Preskrbujem slike za na spomariice
po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvre Ker delujem brez potnika ali agentu, prodajam nagroone spon e i**e po jako nizkih canen
Z velespošto vari jem 1478-13
IGNACIJ ČAIVIERNIK, kamnosek
v Ljubljani! Komanskega ulica št. 26.
BI
Ni boljšega
sa priprtvljanle nsllinctio govoje johe ko
± MAGGI
JEVE
kocke zo govejo juho po 6
v
Lete so čista (najboljša) goveja Juha w strisnl obliki in vsebujejo v sebi tudi potrebno sol ln dlssvs. Kocka se samo z vrelo vodo polije in da takoj SBkroinlk Izborna govele luhe, ki se
nič ne razlikuje od navadne domače goveje juhe.
Pri nakupu pasi nij se točno na to, da ima vsaka kocka nt savitku ime MAMI in vtrst?ono znamko zvossls) ^ m krltoos«
Drage kooke niso kUBlIf^. 2895
37
8544
Varstvena znamka* *
Letošnja huda sima je pokazala, da prMl|| sjloslo trpoiMStt vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
HSu**""** " ">"mmm *ran JolaJH« na Glineah pri Cjubljani.
Ravnotam še dobi tudi navadna cesnentna opeka bros zarezo v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jeltćlo v L|ubl|ani 1651- 31
Podjetje betonskih stavb
4518 94
Bratje Seraualli & Pontello
Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno ln strokovnlaako Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.
————  Zastopnik svodov patent „Thrui".
Naprave zo doisanie vole
za visokoležeča mesta, kmetiška   selišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave, inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave,   klozete, A fontene, samodelne
IK        napajalnike za živino Ji       ognjegasne naprave itd gradi naj-r ■^gg^—-   večja slovan-^   ^ ska firma monarhije
Največja $aloga
1157 44
JI. cKunc
Ljubljana, Dvorski trg šteu. S.
Podružnico: Jicuo me^to, C'o^n' trg.
I
I.
pre$t ogled
de 1. auguste t. I. predejo ped cene.
Več vrsi platnenega  blaga,  prtov, erticev, yeonih robcev, kravat, švicarskih vsjil, nogavic in perila. Prilika je 3elo ugodna, jja^o proti takojšv'smu plačilu.
v
j^nton Sarc 2398-18
Sv- Fetra cesta štev. 8 u Ljubljani.
Izdclcuanje perilainepremzaneue>te
flnlon Kunz
C in kr. dvorni dobavitelj Hranite, Murava 637       Prospekti gratis in franko 26
Svoji k svojim! 1846 2 In to tudi v Tratu.
JCittko Kosi*
naš Slov. k, ima v TRSTU. 3 minule daleč od kolodvora Juine železnice, In sicer za postno palačo
v ulici Oello Sonero Jfuovo štev. 7 krasso oprimUtno a o s i i 1 u o
J. KORENCAN
£jubljana, Stari trg št. 5.
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
: Velika zaloga pletenin: kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd.
• a
• • aa
:i
3558 37
Hn al
kjer postreza z najboljšim kres kim teranom in drugimi mnogovrstnimi vini, kakor tudi s svežim pivom in z mrzlimi in gorkfmi ledili po najpostenejšit  ceneh. —
Poskrbi tudi za prenočišče. Postrežba točna — Kuhinja izvrstna.
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo zo Kranjsko
za prava 860-48
"M
Puciioufl kolesc
Puch-,Special' K 150
„Curier"-kol&  K 115 ž
Hojboij. pnevmatike Relthofferjeve £
Najnovejši šivalni stroji od JL
6tj K naprej. ■
Za prekupovalce ista cena, kakor £
v tovarni. 41
. Ker prodajam brez potnikov,
g   vsled tega blago  veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec v Liubllsnl.
_iN.
Fotografski umetni zavod g. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih 1   11 predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
.štete.
365—32
Vedno in       vsaki množini je dobiti;
ap^ zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani
in opeko zo zid, dolje stavbni namen za zidanje iz domačega Kamenoloma o Podpeči
pil J. K1VE>25U v l^jut>lj«ni.
i
16 6 -16
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ f
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
287i 2
si useja naznaniti, da j« otvaril »vojo odvolniško pisarna
o Ptuju, n% v hfil zdravnika gospoda dr. B. ilahtta, Poštna ulica it 19.
Iidajsteli in odfororni urednik RastnPestosls
lek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
61