Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVI. — Izdan in razposlan dne 3. julija 1902.
Vsebina: Št. 131—135. 131. Ukaz, s katerim se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo da 29 nadzornih okrajev za uradne posle obrtnih nadzornikov. — 132. Zakon o uporabnosti železničmh zadolžnic deželne banke kraljevine češke v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 133. Zakon o uporabnosti komunalnih in železničnili zadolžnic deželne kulturne banke mejne grofije moravske v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 134. Zakon o uporabnosti delnih zadolžnic dalmatinskega komunalnega zajma 600.000 kron v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 135. Ukaz o izpremembi nekaterih določil veljajočega izvršitvenega predpisa o pivarini.
131.
Ukaz ministrstva za trgovino vpo-razumu z ministrstvom za notranje stvari z dne 16. junija 1902. L,
s katerim se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 29 nadzornih okrajev za uradne posle obrtnih nadzornikov.
§• 1.
Na podstavi zakona z dne 17. junija 1883.1., (drž. zak. št. 117) o postavljanju obrtnih nadzornikov se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 29 nadzornih okrajev ter se vsakemu izined njih obseg določuje tako-le:
1.	nadzorni okraj:
Policijsko okrožje mesta dunajskega.
2.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Nižeavstrij-skem: Brak ob Litvi, Floridsdorf (brez dela, spadajočega k policijskemu okrožju dunajskemu), Unter-Gänserndorf, Hietzing-okolica, Korneuburg, Mistelbach, Oberhollabrunn, Tulln.
3.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Dunajsko Novo Mesto in okrajnih glavarstev na Nižeavstrijskem: Baden, Mödling, Neunkirchen, Dunajsko Novo mesto.
4.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta Waidhofen ob Ybbsi in okrajnih glavarstev na Nižeavstrijskem:	Amstetten,
Gmünd, Horn, Krems, Lilienfeld, Melk, Pöggstall, St. Pölten, Scheibbs, Waidhofen ob Thayi, Zwettl.
5.	nadzorni okraj:
Avstrija nad Anižo; Salcburško.
6.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta: graškega, celjskega, mariborskega in ptujskega; okrajnih glavarstev na Štajerskem: celjskega, feldbaškega, graškega, hartber-škega, lonškega, Upniškega, ljutomérskega, mariborskega, ptujskega, radgonskega, brežiškega, voitsber-škega, vajškega, slovenjegraškega; potem Kranjsko.
7.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Štajerskem: bruškega ob Muri, gröbminskega, judenburškega, ljubenskega, lietzenskega in muravskega.
8.	nadzorni okraj:
Koroško.
9.	nadzorni okraj:
Primorsko s Trstom; Dalmacija.
10.	nadzorni okraj:
Okoliš mest: Insbruk in Bolcan, okrajnih glavarstev na Tirolskem: Ampezzo, Bolcan, Briksen,
(SlovenUeh. )
110
Brnnek, Imst, Insbruk, Kitzbühel, Kufstein, Landeck, Lienc, Meran, Reutte, Schlanders, Schwaz; potem Predarelsko.
11.	nadzorni okraj :
Okoliš mest: Rovereto in Trident, okrajnih glavarstev na Tirolskem: Borgo, Cavalese, Gles, Primiero, Riva, Rovereto, Tioue, Trident.
12.	nadzorni okraj:
Policijsko okrožje mesta praškega.
13.	nadzorni okraj.
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: karlin-skega, kraljevo-vinogradskega, smichovskega, žižkov-skega (kolikor ne spadajo v policijsko okrožje mesta praškega), češko-brodskega, mladoboleslavskega, kla-denskega, lounskega, melniškega, podiebradskega, rudniškega, slanskega.
14:. nadzorni okraj:
Okoliš mesta Liberca in okrajnih glavarstev na Češkem: friedlanskega, jablonškega, vrhlab-skega, mnihovogradiškega, liberškega, semilskega, jilemniškega, trutnovskega, turnovskega.
16.	nadzorni okraj :
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: ust-skega, češko-lipskega, dubskega, jablonškega, lito-meriškega, rumburskega, šluknovskega, topliškega, dečinskega.
IG. nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: aškega, mostskega, duchcovskega, hebskega, falknovskega, krasliškega, jahimovskega, kadanjskega, karlovovar-skega, chomutovskega, žateškega.
17.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na češkem: gor-šovtynskega, blatenskega, hofoviškega, klatovskega, kraljeviškega, žlutiškega, stHberskega, polzenjskega, planskega, podboranskega, preštiskega, pfibram-skega, rakoniškega, rokycanskega, tahovskega, tav-skega, tepelskega.
18.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: bene-šovskega, budëjeviškega, kapliškega, krumlovskega, tynskega ob Voltavi,milevskega, jindrihovo-graškega, pelgrimovskega, piseškega, prahatiškega, sušiškega, selčanskega, strakoniškega, taborskega,trebonjskega.
19.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: časlav skega, hotëborskega, hrudimskega, nemškobrod-skega, visokomitskega, kolinskega, kutnogorskega, lanškronskega, ledeškega, ljutomišeljskega, pardu-biškega, poliškega.
20.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: brou-novskega, jičinskega, kraljevograškega, kraljično-dvorskega, nachodskega, novobidževskega, novomeškega ob Metuji, rihnovskega, žamberškega.
21.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Brna in okrajnih glavarstev na Moravskem: gostopeškega, boško viškega, brn-skega, moravsko-trebovskega, tišnovskega, viškov-skega.
22.	nadzorni okraj:
Okoliš mest: Iglava, Znojma in okrajnih glavarstev na Moravskem: dačiškega, veliko-mejre-škega, iglavskega, moravsko-budëviSkega, moravsko-krumlovskega, novomeškega, mikulovskega, trebi-škega, znojemskega.
23.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Olomuca in okrajnih glavarstev na Moravskem: hohenstadtskega, ljutovelskega, moravsko-šumberškega.olomuškega, prostejovskega, rimarovskega, šternberškega.
24.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta Kromeriža, Ogrskega Gradišča in pa okrajnih glavarstev na Moravskem: gole-šovskega, hodoninskega, holešovskega, krom eri -škega, moravsko-ostrovskega, moravsko-graniškega, mesteškega, novojičinskega, prerovskega, ogrsko-brodskega, ogrsko-gradiškega, valaško-mejreškega.
25.	nadzorni okraj :
Šlesko.
26.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Levovskega in okrajnih glavarstev galiških: Böbrka, Brody, Brzozöw, Gieszanöw, Dobromil, Drohobycz, Grödek, Jaroslaw, Jaworöw, Kamionka-Strumilowa, Levov, Lisko, Mošciska, Prze-mysl, Przemyélany, Rawa-Ruska,Rudki, Sambor, Sa-nok, Skalat, Sokal, Staremiasto, Tarnopol, Turka, Zbarož, Ztoczôw, Zölkiew.
27.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Krakovskega in okrajnih glavarstev galiških: Biala, Bochnia, Brzesko, Chrzanöw, Dqbrowa, Gorlice, Grybow, Jaslo, Kolbuszowa, Krakov, Krosno, fcaricut, Limanowa, Mielec, Myšle-nice, Novi trg, Nowy Sacz, Niško, Pilzno, Podgörze, Przeworsk, Ropczyce, Rzeszöw, Saybusch, Strzy-zöw, Tarnobrzeg, Tarnöw, Wadowice, Wieliczka.
28.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev galiških: Boho-rodczany, Borszczöw, Brzezany, Buczacz, Gzortköw, Dolina, Horodenka, Husiatyn, Kalusz, Kolomea, Ko-söw, Nadworna, Peczenižyn, Podhajce, Rohatyn, Sniatyn, Stanislavov, Stryj, Tlumacz, Trembowla, Zalesczyki, Zydaczöw.
29.	nadzorni okraj:
Bukovina.
8. 2.
Vsakemu teh nadzornih okrajev je določeno eno obrtno nadzorstvo; to ima svoj sedež:
1.	nadzorni okraj		na Dunaju,
2.	n	it	„ Dunaju,
3.	j»	rt	„ Dunajskem Novem
			mestu
4.	9	n	v St. Pöltenu,
5.	n	rt	„ Linču,
6.	rt	rt	„ Gradcu,
7.	rt	rt	„ Ljubnem,
8.	n	rt	„ Celovcu,
9.	rt	n	„ Trstu,
10.	n	n	„ Inspruku,
11.	rt	n	„ Tridentu,
12.	»	rt	» Pragi.
13.		rt	» Pragi,
14.	rt	n	„ Libercu,
15.	n	• n	„ Dččinu,
16.	rt	n	„ Chomütovu,
17.	rt	n	» Polznju,
18.	rt	n	, Budčjovicah,
19.	n	rt	„ Pardubicah,
20.	rt	rt	„ Kraljevem gradcu,
21.	n	n	, Brnu,
22.	n	n	„ Znojmi,
23.	v	n	, Olomucu,
24.	n	n	„ Prerovi,
25.	n	n	» Opavi,
26.	rt	n	„ Levovu,
27.	n	n	„ Krakovu,
28.	n	y	, Stanislavovu,
29.	n	9	, Gernovcih.
Razen tega posluje po zmislu §. 4 v zakonu z dne 17. junija 1883. 1. (drž. zak. št. 117), c. kr. nadzornik plovstva po notranjem vodovju kakor posebni obrtni nadzornik za ladjarski obrt po notranjih vodah po vsem ozemlju, kjer velja omenjeni zakon, in en organ c. kr. generalnega nadzorstva avstrijskih železnic kakor obrtni nadzornik za izvrševanje javnih prometnih naprav na Dunaju, katera imata oba svoj uradni sedež na Dunaju.
§• 4.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem avgusta 1902..1. Hkratu izgubé moč doslej na podstavi . zakona z dne 17. junija 1883. 1. (drž. zak. št. 117) izdani ukazi o določitvi nadzornih okrajev obrtnih nadzornikov.
Koerber s. r.	Call s. r.
133.
Zakon z dne 24. junija 1902. 1.
o uporabnosti železničnih zadolžnic deželne banke kraljevine češke v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Železnične zadolžnice deželne banke kraljevine češke se smejo tudi čez znesek 100,000.000 K, ustanovljen z zakononr z dne 14. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 126), porabljati v plodonosno nalaganje glavnic ustanov pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštno-hranilničnega urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost, za službene in opravilne varščine.
§. 2.
Ta zakon stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
§. 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje, finance in železnice.
V Schönbrunnu, 24. dne junija 1902.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Bolmi s. r.	Spens s. r.
133.
Zakon z dne 26. junija 1902.1.
o uporabnosti komunalnih in železničnih zadolžnic deželne kulturne banke mejne grofije moravske v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
j
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1-
Komunalne in železnične zadolžnice deželne kulturne banke mejne grofije moravske se smejo čez znesek 60,000.000 K, ustanovljen z zakonom z dne 22. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 62), do najvišega zneska 150,000.000 K porabljati v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštno-hranilničnega urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost, za službene in opravilne varščine.
§• 2.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglasitve.
§• 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje, finance in železnice.
Na Dunaju, 26. dne junija I 902.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	VVittek s. r.
Böhm s. r.	Npons s. r.
§• 1. '
Delne zadolžnice zajma za 600.000 K, ki ga je vzprejel deželni odbor kraljevine dalmatinske na podstavi deželnega zakona z dne 15. oktobra 1895. 1. (dež. zak. in uk. št. 32), se smejo porabljati v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne čez imensko vrednost, za službene in opravilne varščine.
§• 2.
Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance.
Na Dunaju, 26. dne junija 1902.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Böhm s. r.
Spens s. r.
135.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 28. junija 1902.1.
o izpremembi nekaterih določil veljajočega izvršit-venega predpisa o pivarini.
Vsled uvedbe priglednega merskega aparata za pivno začimbo v prigledu pivarine se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom izpre-minjajo v nastopnem navedena določila v izvršitev prvega dela cesarskega ukaza z^dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) izdanega izvršitvenega predpisa o pivarini z dne 21. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 129) in naj se glasijo tako:
131.
Zakon z dne 26. juniju 1902.1.
o uporabnosti delnih zadolžnic dalmatinskega komunalnega zajma 600.000 kron v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. I, oddelek 1, odstavek 5.
Vsem zahtevam ustrezujoče hladilnike je na cele hektolitre izmeriti in za vsako množino naliva, katero pivovar označi, na vseh štirih straneh hladilnika odamati in sicer ne samo povodom ovedbe, nego vsako leto najmanj jedenkrat in to zlasti v pivovarnah, v katerih se v toplejšem letnem času ne dela, ne poprej nego štiri tedne, predno se vsakokratna letna delovršbena doba prične. Istotako je kadi vrelnice občasno vsaj vsaka tri leta vnovič izmeriti in odamati.
V	pivovarnah, v katerih se izdelana pivna začimba uradno oveda s priglednim merskim aparatom, je samo tiste kadi vrelnice občasno zopet izmeriti in odamati, gledé katerih pokaže ovedba premer kadi in razdalj odamalnih žebljev izpremembe nasproti podatkom, ki so se ovedeli, ko so se poprej zadnjikrat izmerile in odamale.
§. 4, zadnji odstavek.
Čas celega varjenja od početka do konca se z ozirom na krajevne razmere za vsako pivovarno določi v izvidnem zapisniku. V pivovarnah, v katerih se pivna začimba uradno oveda na hladilniku, ne sme presegati 20 ur, v tistih pivovarnah, v katerih se izdelana pivna začimba uradno oveda s priglednim merskim aparatom, pa ne 14 ur.
Dostavek k §. 5.
V	tistih pivovarnah, v katerih se oveda izdelana pivna začimba s priglednim merskim aparatom, se sme pivna začimba, oziroma pivo iz kadi vrelnic, oznamenjenih v priglasu uvarka, povsem ali deloma preliti v druge kadi vrelnice, vendar je prelivanje in njega datum pripravno, na primer s kredo poočititi na dotičnih kadeh vrelnicah.
S. 6, oddelek II, A.
A. Dovolitev pomladitve piva.
Jemati pivno mladino (pivno začimbo, ki vre) iz kadi vrelnic se dovoljuje samo v namen pomladitve popolnoma užitnega, dogotovljenega piva. Tisti podjetniki pivovaren, ki se hočejo poslužiti te dovolitve, so dolžni, pred vsako delovršbeno dobo, oziroma gledé; tekoče delovršbene dobe najpozneje do 15. dne julija to naznaniti finančnemu oblastvu prve stopinje, da obvesti pregledne organe.
Pomladiti se sme samo popolnoma užitno pivo, ki kaže na saharometru, ako se mu vzame ogljenčeva kislina, k večjemu polovico ekstraktove vsebine pivne začimbe, iz katere izhaja, in zato je Porabiti k večjemu 5 odstotkov pomlajalnega piva (merjeno po množini piva, ki ga je pomladiti).
Množino iz kadi vrelnic za pomladitev vzetega piva je takoj, ko se je odvzela, naznanivši število prevoznih sodov, oziroma številko dotičnega oddelka skladne kleti, v katero se je dejalo, v zapisu, se piše o zalogah v kleti vrelnici, odpisati za odvzeto.
Pivna mladina se sme primešati k pivu, ki se nahaja v sodih za prevažanje, samo izven vrelišča.
Pivo, ki vre in ki kaže, ko se mu odvzame ogljikova kislina, več nego 6-5 sab arome trski h stopinj, je smatrati samo tedaj za pomlajeno, ako more pivovar dokazati, da je iz začimbe, ki ima 13 ali več saharometrskih stopinj.
§. 7, oddelek II, st. 2.
2. Podjetniki pivovaren, v katerih se oveda izdelana pivna začimba s priglednim merskim aparatom, so oproščeni dolžnosti pisati uradne zapise o zalogah pivne začimbe ali piva v kleti vrelnici, ako pišejo opravilne zapise o manipulaciji v kleti vrelnici, iz katerih je razvidna množina v kleti vrelnici vsak čas se nahajajočih zalog pivne začimbe, oziroma piva, in ako izjavijo, da so pripravljeni dovoliti vpogled v te zapise na zahtevo finančnim organom, katerim je poverjen prigled pivarine. Uredba teh zapisov, ki jih je hraniti 5 let, se prepušča pivovarnam.
Dostavek k §. 11, št. 1.
Čas puščanja pivarine na počak je za pivne začimbe z vsaj 11 sabarometerskimi stopinjami zakonito določen na šest mesecev, za pivne začimbe, ki imajo manj stopinj, na tri mesece.
Ker kaže ista pivna začimba, predno se ohladi na normalno temperaturo manjše^ saharometrsko naznanilo nego potem, ko se je ohladila na normalno temperaturo, za vprašanje, ali gre v posameznem primeru šestmesečno ali trimesečno puščanje na počak, pa je merodajno saharometrsko naznanilo na normalno temperaturo ohlajene pivne za-čimbč, se ukazuje, da je v tistih primerih, v katerih se pivna začimba uradno oveda s priglednim merskim aparatom, pivne začimbe z vsaj 104 saharome-trskimi stopinjami, nadalje v tistih primerih, v katerih se pivna začimba uradno oveda na hladilniku, pivne začimbe z vsaj 10'8 saharometrskimi stopinjami, ako se uradna ovedba vrši ob temperaturi začimbe nad -4- 25 stopinj Réaumurja in pivne začimbe z vsaj 109 saharometrskimi stopinjami, ako se vrši ovedba pivne začimbe ob temperaturi začimbe več nego 14, vendar ne nad 25 stopinj Réaumurja, gledé puščanja davka na počak in gledé izmere diskonta, ki ga je vrniti, ako se plača takoj, obravnavati kakor pivne začimbe z vsaj 11 saharometrskimi stopinjami.
Te odredbe stopijo v moč s 1. dnem julija t. 1.
Bohov s. r.
(Sloveni »oh.)
111