TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST V SLOVENIJI 1997–2019 TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST V SLOVENIJI 1997–2019 Znanstvena monografija Avtorici Helena Koprivnikar, dr. med., mag. Tina Zupanič, dipl. soc. Recenzenta prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru in Nacionalni inštitut za javno zdravje Jezikovni pregled Mihaela Törnar Oblikovanje Andreja Frič Izdajatelj Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Leto izdaje 2021. Elektronska izdaja. Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. Zaščita dokumenta © 2021 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko-pravno in kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 85544963 ISBN 978-961-6945-53-0 (PDF) KAZALO KRATEK POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV ........................................................................................................... 5 KLJUČNE UGOTOVITVE ....................................................................................................................................................... 7 1 UVOD ................................................................................................................................................................................... 14 2 METODOLOGIJA ............................................................................................................................................................. 16 3 CELOKUPNA TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST .......................................................................................... 25 3.1 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost ...................................................................... 25 3.2 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost zaradi bolezni, ki jih pripisujemo tobaku ................................................................................................................................................. 32 4 TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST PO POSAMEZNIH SKUPINAH BOLEZNI (RAK, BOLEZNI SRCA IN ŽILJA, BOLEZNI DIHAL, PRESNOVNE BOLEZNI) ............................................... 35 4.1 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi raka glede na splošno umrljivost zaradi rakavih obolenj, ki jih pripisujemo tobaku ...................................................................................................................... 35 4.2 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi bolezni srca in žilja glede na splošno umrljivost zaradi bolezni srca in žilja, ki jih pripisujemo tobaku ................................................................................. 42 4.3 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi bolezni dihal glede na splošno umrljivost zaradi bolezni dihal, ki jih pripisujemo tobaku ............................................................................................. 49 4.4 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi presnovnih bolezni glede na splošno umrljivost zaradi presnovnih bolezni, ki jih pripisujemo tobaku ................................................................................. 56 4.5 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost zaradi posameznih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal, presnovne bolezni) ..................................................... 62 5 TOBAKU PRIPISLJIVE SMRTI PO POSAMEZNIH BOLEZNIH (PLJUČNI RAK, ISHEMIČNA SRČNA BOLEZEN, CEREBROVASKULARNA BOLEZEN, KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN) ........................................................................................... 66 5.1 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi pljučnega raka glede na splošno umrljivost zaradi pljučnega raka ............................................................................................................................................ 66 5.2 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni .......................................................................................................................... 73 5.3 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni ................................................................................................ 79 5.4 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni........................................ 85 5.5 Tobaku pripisljiva umrljivost po posameznih boleznih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen) glede na splošno umrljivost zaradi posameznih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) ............................................................................ 91 6 GLAVNI VZROKI TOBAKU PRIPISLJIVIH SMRTI ............................................................................................... 95 6.1 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal, presnovne bolezni) ..................................................................... 95 6.2 Glavni vzroki tobaku pripisljivih bolezni po posameznih obolenjih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen) ........................................................................................................ 101 7 KLJUČNI REZULTATI IN ZAKLJUČKI ................................................................................................................... 108 7.1 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost v Sloveniji ................................................................................. 108 7.2 Tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost v Sloveniji (umrljivost med 30. in 69. letom starosti)....................................................................................................... 116 7.3 Tobaku pripisljiva umrljivost v svetu ............................................................................................................ 123 7.4 Dejavniki, ki vplivajo na spremembe tobaku pripisljive umrljivosti skozi čas ................................ 124 7.5 Preprečljive smrti .................................................................................................................................................. 127 7.6 Prednosti, omejitve in nadaljnje raziskovanje ............................................................................................. 128 7.7 Zaključki .................................................................................................................................................................. 129 Seznam tabel .......................................................................................................................................................... 134 Seznam slik ............................................................................................................................................................. 138 Stvarno kazalo ....................................................................................................................................................... 147 Kratek povzetek ključnih ugotovitev KRATEK POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV 1. Tobaku pripisljive smrti, povprečja v obdobju 2017–2019 Letno v Sloveniji tobaku Med vsemi smrtmi v Sloveniji pripisujemo 3123 smrti. je tobaku pripisljiva skoraj vsaka šesta (15 %). 60 smrti/teden Vzroki tobaku pripisljivih smrti … 58 % 29 % rak bolezni 16 % srca in žilja 1 % bolezni dihal presnovne bolezni T obaku je pripisljiva … vsaka četrta skoraj vsaka osma skoraj vsaka druga vsaka deseta smrt zaradi smrt zaradi smrt zaradi smrt zaradi raka bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovnih bolezni 58 % • pljučni rak več kot polovici vseh tobaku • ishemična srčna bolezen pripisljivih smrti so vzrok štiri • cerebrovaskularna bolezen kronične nenalezljive bolezni • kronična obstruktivna pljučna bolezen Število tobaku pripisljivih smrti je višje med moškimi kot med ženskami, prav tako tudi stopnja tobaku pripisljive umrljivosti. 5 Kratek povzetek ključnih ugotovitev 2. Tobaku pripisljive prezgodnje smrti1, povprečja v obdobju 2017–2019 Med vsemi tobaku Med vsemi prezgodnjimi pripisljivimi smrtmi je 38 % smrtmi v Sloveniji je < 70 let ali 1188 prezgodnjih tobaku pripisljiva skoraj (pred 70. letom starosti). vsaka četrta (24 %). T obaku je pripisljiva … vsaka tretja vsaka tretja več kot vsaka druga vsaka deseta prezgodnja smrt zaradi prezgodnja smrt zaradi prezgodnja smrt prezgodnja smrt zaradi raka bolezni srca in žilja zaradi bolezni dihal presnovnih bolezni Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je višje med moškimi kot med ženskami, prav tako tudi stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti. 3. Tobaku pripisljive (prezgodnje) smrti, spremembe v obdobju 1997–2019 Število tobaku pripisljivih (prezgodnjih) smrti ter tobaku pripisljiva stopnja (prezgodnje) umrljivosti se znižujeta ↓. Celokupno število tobaku pripisljivih (prezgodnjih) smrti se zvišuje ↑, splošna tobaku pripisljiva stopnja (prezgodnje) umrljivosti pa se ne spreminja. 1 Smrti pred 70. letom starosti. 6 Ključne ugotovitve KLJUČNE UGOTOVITVE2,3 1. TOBAKU PRIPISLJIVE SMRTI, POVPREČJA V OBDOBJU 2017–2019 KOLIKO PREBIVALCEV SLOVENIJE UMRE ZARADI KAJENJA TOBAKA? Letno zaradi tobaku pripisljivih bolezni umre 3123 prebivalcev Slovenije, kar pomeni 60 tobaku pripisljivih smrti vsak teden. Nekaj več kot polovico tobaku pripisljivih smrti beležimo med moškimi (57 %). KOLIKŠEN ODSTOTEK VSEH SMRTI MED PREBIVALCI SLOVENIJE PREDSTAVLJAJO SMRTI ZARADI KAJENJA TOBAKA? Tobaku je pripisljiva skoraj vsaka šesta smrt (15 %), med moškimi skoraj vsaka peta smrt (18 %), med ženskami skoraj vsaka sedma (13 %). KATERE SKUPINE BOLEZNI SO GLAVNI VZROKI TOBAKU PRIPISLJIVIH SMRTI? Najpogostejši vzrok tobaku pripisljivih smrti je rak – vsaka druga tobaku pripisljiva smrt je posledica raka. Bolezni srca in žilja so vzrok skoraj vsaki tretji tobaku pripisljivi smrti, bolezni dihal pa vsaki šesti. Vendar pri tem obstajajo znatne razlike med spoloma. Pri moških je rak vzrok skoraj dvema tretjinama tobaku pripisljivih smrti, pri ženskah pa sta glavna vzroka tobaku pripisljivih smrti rak ter bolezni srca in žilja, vsak v približno enakem odstotku (Slika 1). 1 % 1 % 1 % 16 % rak 14 % rak 18 % rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja 41 % bolezni srca in žilja 20 % 54 % 29 % bolezni dihal bolezni dihal bolezni dihal 64 % presnovne bolezni presnovne bolezni 40 % presnovne bolezni Slika 1: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 2 V izračune tobaku pripisljive umrljivosti so vključene smrti zaradi naslednjih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: - različne vrste raka: rak sapnika, sapnic in pljuč (C33–C34), maligne neoplazme ustnic, ust, žrela, požiralnika in grla (C00–C15, C32), maligna neoplazma želodca (C16), maligne neoplazme debelega črevesa in danke (C18–C20), maligna neoplazma jeter (C22), maligna neoplazma trebušne slinavke (C25), maligna neoplazma materničnega vratu (C53), maligna neoplazma mehurja (C67), maligne neoplazme ledvic in drugih delov urinskega trakta (C64–C66, C68) in mieloična levkemija (C92.0); - bolezni srca in žilja: ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularne bolezni (I60–I69), hipertenzivna srčna bolezen (I11, I13) in druge bolezni srca in žilja (I00–I09, I26-I28, I30–I51, I70–I78); - bolezni dihal: kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44), tuberkuloza (A15–A19, B90) in druge pljučne bolezni (J10–J18, J20–J22, J45–J47) in - sladkorna bolezen (E10–E14). 3 Pri podatkih o trenutnem stanju prikazujemo povprečja za zadnje opazovano obdobje, to je 2017–2019. 7 Ključne ugotovitve KOLIKO SMRTI JE PRIPISLJIVIH TOBAKU MED SMRTMI ZARADI RAKA, BOLEZNI SRCA IN ŽILJA, BOLEZNI DIHAL IN PRESNOVNIH BOLEZNI? Tobaku je pripisljiva skoraj vsaka druga smrt zaradi bolezni dihal, vsaka četrta smrt zaradi raka, skoraj vsaka osma smrt zaradi bolezni srca in žilja ter vsaka deseta smrt zaradi presnovnih bolezni. Pri tem ni znatnih razlik med spoloma z izjemo rakavih obolenj, pri katerih je med moškimi tobaku pripisljiva vsaka tretja smrt, med ženskami pa vsaka četrta (Slika 2). tobaku pripisljive smrti tobaku pripisljive smrti tobaku pripisljive smrti % % % 43 46 43 26 32 26 12 10 11 10 12 10 bolezni dihal rak bolezni srca presnovne bolezni dihal rak bolezni srca presnovne bolezni dihal rak bolezni srca presnovne in žilja bolezni in žilja bolezni in žilja bolezni Slika 2: Odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi posameznih skupin bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Letno tobaku pripisujemo 1683 smrti zaradi raka, 910 smrti zaradi bolezni srca in žilja, 493 smrti zaradi bolezni dihal in 37 smrti zaradi presnovnih bolezni (med moškimi 1150 smrti zaradi raka, 364 smrti zaradi bolezni srca in žilja, 255 smrti zaradi bolezni dihal in 18 smrti zaradi presnovnih bolezni ter med ženskami 533 smrti zaradi raka, 546 smrti zaradi bolezni srca in žilja, 237 smrti zaradi bolezni dihal in 18 smrti zaradi presnovnih bolezni). KATERE BOLEZNI SO POVEZANE Z NAJVEČ TOBAKU PRIPISLJIVIMI SMRTMI? Več kot polovico vseh tobaku pripisljivih smrti, skupno 58 % (pri moških 63 % in pri ženskah 52 %), povzročijo štiri kronične nenalezljive bolezni, to so pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Tobak je glavni vzrok smrti zaradi pljučnega raka, tobaku pripisljive smrti pa predstavljajo 84 % vseh smrti zaradi pljučnega raka oziroma 1025 smrti letno. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni, tobaku pripisljive smrti predstavljajo 77 % vseh smrti oziroma 358 smrti letno. Pri smrtih zaradi ishemične srčne bolezni je tobaku pripisljivih 15 % vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni oziroma 280 smrti letno, pri cerebrovaskularni bolezni pa 8 % vseh smrti zaradi cerebrovaskularne bolezni oziroma 147 smrti letno (Slika 3). 8 Ključne ugotovitve ALI SO PRISOTNE RAZLIKE V TOBAKU PRIPISLJIVI UMRLJIVOSTI MED SPOLOMA? Število tobaku pripisljivih smrti in stopnje tobaku pripisljive umrljivosti skupno, pri posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih, so višje med moškimi kot ženskami, z izjemo bolezni srca in žilja. Skupno je odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi za pet odstotnih točk višji med moškimi. Pri odstotkih tobaku pripisljivih smrti v posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih sicer v številnih primerih ni razlik med spoloma, kjer pa so prisotne, pa prevladujejo moški. skupaj moški ženske 84 87 79 77 76 77 % 15 15 15 8 10 6 pljučni rak kronična obstruktivna ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen bolezen Slika 3: Odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih posameznih bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 2. TOBAKU PRIPISLJIVE SMRTI, SPREMEMBE V OBDOBJU 1997–2019 ALI SE TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST V ZADNJIH DESETLETJIH SPREMINJA? V številu tobaku pripisljivih smrti, odstotku tobaku pripisljivih smrti in stopnjah tobaku pripisljive umrljivosti se kažejo ugodni trendi. Število tobaku pripisljivih smrti se je od leta 1997 naprej zniževalo povprečno letno za -1,3 %, tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti pa povprečno letno za -2,2 %. Odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi se je znižal za dobri dve odstotni točki. Ugodni trendi so posledica ugodnih sprememb med moškimi, medtem ko so trendi med ženskami manj ugodni; razlike med spoloma v tobaku pripisljivi umrljivosti se tako zmanjšujejo. Skupno se med moškimi znižujeta število tobaku pripisljivih smrti in tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja umrljivosti, medtem ko med ženskami skupno beležimo zvišanje števila tobaku pripisljivih smrti in nespremenjeno tobaku pripisljivo starostno standardizirano stopnjo umrljivosti. Povprečne letne spremembe v številu tobaku pripisljivih smrti in tobaku pripisljivi umrljivosti skupaj in pri obeh spolih so za posamezne skupine bolezni in obravnavane bolezni prikazani v Tabeli 1. Pri moških v nobeni od skupin bolezni ali posameznih boleznih ne beležimo zvišanj v številu smrti, pripisljivih tobaku, in v tobaku pripisljivi starostno standardizirani stopnji umrljivosti, ponekod beležimo znatnejša povprečna letna znižanja med 5–6 %. Pri ženskah pa beležimo zvišanje števila smrti v treh glavnih skupinah bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) in pri pljučnem raku, pri stopnji umrljivosti pa pri rakavih obolenjih in pljučnem raku. 9 Ključne ugotovitve Tabela 1: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečne letne spremembe v % Število tobaku pripisljivih smrti Starostno standardizirana tobaku za obdobje 1997–2019 pripisljiva stopnja umrljivosti Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske SKUPAJ ↓ -0,3 ↓ -1,8 ↑ +3,0 ↓ -2,2 ↓ -4,0 o Rak ↑ +1,0 o ↑ +5,1 ↓ -0,7 ↓ -2,1 ↑ +3,4 Bolezni srca in žilja ↓ -1,6 ↓ -4,0 ↑ +2,3 ↓ -3,2 ↓ -5,7 o Bolezni dihal o ↓ -2,5 ↑ +1,3 ↓ -3,8 ↓ -5,6 ↓ -1,8 Presnovne bolezni (sladkorna bolezen) o o o o o o Pljučni rak ↑ +1,2 o ↑ +5,3 ↓ -0,4 ↓ -2,1 ↑ +3,8 Ishemična srčna bolezen ↓ -2,4 ↓ -3,7 o ↓ -4,0 ↓ -5,5 ↓ -1,5 Cerebrovaskularna bolezen ↓ -3,8 ↓ -4,9 ↓ -1,9 ↓ -5,0 ↓ -6,5 ↓ -2,7 Kronična obstruktivna pljučna bolezen o ↓ -2,5 o ↓ -3,8 ↓ -4,8 o Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. V svetovnem merilu je kajenje tobaka eden najpomembnejših dejavnikov prezgodnje umrljivosti, v večjem delu Evrope, v zahodni Evropi in Severni ! Ameriki pa je najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti, definirane kot smrt pred 70. letom starosti. 3 . TOBAKU PRIPISLJIVE PREZGODNJE SMRTI, POVPREČJA V OBDOBJU 2017–2019 KOLIKO PREBIVALCEV SLOVENIJE UMRE ZARADI KAJENJA TOBAKA PREZGODAJ, TO JE PRED 70. LETOM STAROSTI4? Letno zaradi tobaku pripisljivih bolezni umre 1188 prebivalcev Slovenije. Prezgodnje smrti predstavljajo 38 % vseh tobaku pripisljivih smrti. Večino tobaku pripisljivih smrti beležimo med moškimi (70 %). KOLIKŠEN ODSTOTEK VSEH PREZGODNJIH SMRTI MED PREBIVALCI SLOVENIJE REDSTAVLJAJO PREZGODNJE SMRTI ZARADI KAJENJA TOBAKA? Tobaku je pripisljiva skoraj vsaka četrta prezgodnja smrt (24 %), med moškimi vsaka četrta smrt (25 %), med ženskami pa vsaka peta (22 %). Pri prezgodnji umrljivosti ima torej tobak obsežnejše posledice kot pri celokupni umrljivosti, kjer je tobaku skupno pripisljiva vsaka šesta smrt. 4 Prezgodnje smrti: smrti pred 70. letom starosti. 10 Ključne ugotovitve KATERE SKUPINE BOLEZNI SO GLAVNI VZROKI TOBAKU PRIPISLJIVIH PREZGODNJIH SMRTI? Med vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti tako kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti prevladujejo rakava obolenja, a je odstotek tobaku pripisljivih smrti višji – približno dve tretjini ali 68 % vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je posledica rakavih obolenj v primerjavi s 54 % pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. Sledijo bolezni srca in žilja, ki so vzrok 26 % tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (skupno 29 %), bolezni dihal 6 % (skupno 16 %) in presnovne bolezni 1 % tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (skupno prav tako 1 %) (Slika 4). 1 % 1 % 1 % 5 % 6 % 7 % rak rak rak 26 % bolezni srca in žilja 26 % bolezni srca in žilja 26 % bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal bolezni dihal 68 % 69 % 67 % presnovne bolezni presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 4: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. KOLIKO PREZGODNJIH SMRTI JE PRIPISLJIVIH TOBAKU MED PREZGODNJIMI SMRTMI ZARADI RAKA, BOLEZNI SRCA IN ŽILJA, BOLEZNI DIHAL IN PRESNOVNIH BOLEZNI? Tobaku je pripisljivih 59 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal, 35 % zaradi raka, 33 % zaradi bolezni srca in žilja ter 10 % zaradi presnovnih bolezni. Medtem ko pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti odstotek tobaku pripisljivih smrti med ženskami presega tistega med moškimi le v primeru bolezni srca in žilja, je pri prezgodnji umrljivosti odstotek višji med ženskami pri boleznih srca in žilja ter boleznih dihal (Slika 5). tobaku pripisljive prezgodnje smrti tobaku pripisljive prezgodnje smrti tobaku pripisljive prezgodnje smrti % % % 59 57 62 35 33 42 31 41 25 10 10 8 bolezni dihal rak bolezni srca presnovne bolezni dihal rak bolezni srca presnovne bolezni dihal rak bolezni srca presnovne in žilja bolezni in žilja bolezni in žilja bolezni Slika 5: Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi posameznih skupin bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Letno tobaku pripisujemo 812 prezgodnjih smrti zaradi raka, 305 prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja, 65 prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in 7 prezgodnjih smrti zaradi presnovnih bolezni (med moškimi 573 prezgodnjih smrti zaradi raka, 213 prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja, 40 prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in 5 prezgodnjih smrti zaradi presnovnih bolezni; med ženskami pa 239 prezgodnjih smrti zaradi raka, 92 prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja, 25 prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in 2 prezgodnji smrti zaradi presnovnih bolezni). 11 Ključne ugotovitve KATERE BOLEZNI SO POVEZANE Z NAJVEČ TOBAKU PRIPISLJIVIMI PREZGODNJIMI SMRTMI? Dve tretjini (67 %) vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti predstavljajo prezgodnje smrti zaradi štirih kroničnih nenalezljivih bolezni, to je pljučnega raka, ishemične srčne bolezni, cerebrovaskularne bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni, kar je višji odstotek kot pri celokupni umrljivosti, kjer ta znaša 58 %. Na prvem mestu je pljučni rak, ki je vzrok za 44 % tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti. Tobak je glavni vzrok prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka, tobaku pripisljive prezgodnje smrti pa predstavljajo 85 % vseh prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka oziroma 520 prezgodnjih smrti letno. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni tobaku pripisljive prezgodnje smrti predstavljajo 80 % vseh prezgodnjih smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni oziroma 58 prezgodnjih smrti letno. Pri prezgodnjih smrtih zaradi ishemične srčne bolezni je tobaku pripisljivih 32 % vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni oziroma 150 prezgodnjih smrti letno, pri cerebrovaskularni bolezni pa 34 % vseh prezgodnjih smrti zaradi cerebrovaskularne bolezni oziroma 68 prezgodnjih smrti letno (Slika 6). skupaj moški ženske 85 88 81 80 78 82 % 40 44 32 34 30 28 pljučni rak kronična obstruktivna ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen bolezen Slika 6: Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih posameznih bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ALI SO V TOBAKU PRIPISLJIVI PREZGODNJI UMRLJIVOSTI PRISOTNE RAZLIKE MED SPOLOMA? Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in stopnje tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti skupno, pri posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih so višje med moškimi kot ženskami in pri tem ni izjem, kot jih beležimo pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. V številu tobaku pripisljivih bolezni in stopnjah umrljivosti so razlike med spoloma v številnih primerih večje pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, moški tu še bolj prevladujejo. Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi je za tri odstotne točke višji med moškimi kot ženskami, pri odstotkih tobaku pripisljivih smrtih v posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih pa ne prevladujejo moški v vseh primerih, odstotek je višji med ženskami pri boleznih srca in žilja, boleznih dihal, ishemični srčni bolezni, cerebrovaskularni bolezni in kronični obstruktivni pljučni bolezni. 12 Ključne ugotovitve 4. TOBAKU PRIPISLJIVE PREZGODNJE SMRTI, SPREMEMBE V OBDOBJU 1997–2019 ALI SE TOBAKU PRIPISLJIVA PREZGODNJA UMRLJIVOST V ZADNJIH DESETLETJIH SPREMINJA? V obdobju 1997–2019 se skupno v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, odstotku tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in stopnjah tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti kažejo ugodni trendi. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti se v tem obdobju povprečno letno znižuje za -2,5 %, prav tako se znižuje tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti, in sicer povprečno letno za -3,7 % (pri celokupni pa -0,3 in -2,2 %). Ugodni trendi pa so tako kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti posledica ugodnih sprememb med moškimi, medtem ko so trendi med ženskami manj ugodni. Povprečne letne spremembe v številu tobaku pripisljivih smrti in tobaku pripisljivi umrljivosti skupaj in pri obeh spolih so za posamezne skupine bolezni in obravnavane bolezni prikazani v Tabeli 1. Med moškimi se tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost znižuje skupno, v večini skupin bolezni in posameznih boleznih, medtem ko se med ženskami v številnih zvišuje ali se ne spreminja (Tabela 2). Trendi so skupno in med moškimi opazno ugodnejši pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, pri ženskah pa so spremembe prezgodnje tobaku pripisljive umrljivosti manj neugodne kot spremembe celokupne tobaku pripisljive umrljivosti. Tabela 2: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečne letne spremembe v % Število tobaku pripisljivih prezgodnjih Starostno standardizirana tobaku za obdobje 1997–2019 smrti pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske SKUPAJ ↓ -2,5 ↓ -3,1 ↑ +1,6 ↓ -3,7 ↓ -4,6 o Rak o ↓ -1,4 ↑ +4,5 ↓ -2,2 ↓ -3,2 ↑ +3,4 Bolezni srca in žilja ↓ -4,7 ↓ -5,5 ↓ -1,9 ↓ -5,8 ↓ -6,8 ↓ -2,9 Bolezni dihal ↓ -4,6 ↓ -6,2 ↑ +0,1 ↓ -6,0 ↓ -7,9 o Presnovne bolezni (sladkorna bolezen) ↓ -5,5 o ↓ -2,3 ↓ -6,7 ↓ -7,7 ↓-3,9 Pljučni rak o ↓ -1,0 ↑ +5,0 ↓ -1,0 ↓ -2,6 ↑ +4,0 Ishemična srčna bolezen ↓ -4,4 ↓ -4,8 o ↓ -5,6 ↓ -6,4 o Cerebrovaskularna bolezen ↓ -5,1 ↓ -6,6 ↓ -2,1 ↓ -6,3 ↓ -7,9 ↓ -3,1 Kronična obstruktivna pljučna bolezen ↓ -3,8 ↓ -5,4 o ↓ -5,2 ↓ -6,8 o Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. 13 POGLAVJE 1 1 UVOD Epidemija tobaka je ena največjih groženj javnemu zdravju, s katero se je svet kdaj soočil. Zaradi tobaka vsako leto v svetu umre več kot 8 milijonov ljudi (1, 2). Od tega jih preko 7 milijonov umre zaradi posledic kajenja tobaka, okoli 1,2 milijona pa zaradi posledic izpostavljenosti tobačnemu dimu drugih (2, 3). Kajenje tobaka je na 2. mestu med preprečljivimi dejavniki tveganja za smrt tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V letu 2019 se v svetovnem merilu tobaku pripisuje 15,4 % smrti, takšen odstotek se pripisuje tudi za Slovenijo, pri čemer so v odstotek vključeni kajenje tobaka, uporaba brezdimnega tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu (1) oziroma globalno 13,6 % (20,2 % med moškimi in 5,8 % med ženskami) in v Sloveniji 14,3 % smrti zaradi aktivnega kajenja (3). Večina kadilcev, ki začne kaditi do zgodnje odrasle dobe in nadaljuje s kajenjem, umre zaradi uporabe tobaka. Med tistimi moškimi in ženskami, ki so začeli kaditi kmalu v zgodnjem odraslem obdobju in niso prenehali kaditi, je umrljivost v srednji dobi vse do pozne starosti od 2- do 3-krat višja kot med tistimi, ki niso nikoli kadili. Med kadilci določene starosti je torej več kot polovica smrti preprečljivih, saj teh smrti pri osebah, ki niso nikoli kadile, ne beležimo; podatki iz 21. stoletja pa kažejo, da lahko govorimo celo o dveh tretjinah smrti (4, 5). V svetovnem merilu je kajenje tobaka tudi eden najpomembnejših dejavnikov prezgodnje umrljivosti, pripisuje se mu 18 % vseh prezgodnjih smrti (6). Približno polovica kadilcev bo umrla prezgodaj zaradi kajenja (6). V večjem delu Evrope, zahodni Evropi in Severni Ameriki pa je kajenje cigaret oziroma tobaka najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti, definirane kot smrt pred 70. letom starosti (4, 7). Med 30. in 69. letom starosti so v vsakem letu stopnje umrljivosti med kadilci okoli 3-krat višje kot med nekadilci, torej se kar dve tretjini umrljivosti med kadilci v tej starostni skupini ne bi dogodilo, v kolikor bi imeli stopnje umrljivosti nekadilcev (4). Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Povzroča številne vrste raka (pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija), bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, poslabšanje astme, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi, težave pri dihanju, pogostejše in resnejše okužbe dihal, prezgodnji in pospešen upad pljučnih funkcij), bolezni srca in žilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza, anevrizma abdominalne aorte) (8–11). Te skupine bolezni so tudi glavni vzroki smrti zaradi tobaka (9). Kajenje tobaka pa povzroča še številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr. Kadilci so tudi bolj dovzetni za določene nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal (8–11). V Sloveniji do sedaj nismo imeli sistematičnih izračunov tobaku pripisljive umrljivosti, pač pa smo v preteklosti črpali podatke iz mednarodnih raziskav in objav (1, 12). Ocene umrljivosti, pripisljive kajenju tobaka, so pomembne za spremljanje stanja in trendov, informiranje političnih odločevalcev in za podkrepitev javnozdravstvenih politik, ki imajo cilj zmanjšati obseg (prezgodnjih) smrti, pripisljivih tobaku. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo si zastavili cilj vzpostavitve sistema rednih izračunov tobaku pripisljive umrljivosti v Sloveniji. Cilji znanstvene monografije so: - zaključek in objava metodoloških podlag za vzpostavitev rednih izračunov tobaku pripisljive umrljivosti v Sloveniji; - izračun števila tobaku pripisljivih (prezgodnjih) smrti in tobaku pripisljivih stopenj (prezgodnje) umrljivosti, grobe in starostno standardizirane, skupno, po posameznih skupinah bolezni in boleznih za obdobje od 1997 naprej, in sicer za oba spola skupaj in ločeno za posamezni spol, v skladu s postavljeno metodologijo; 14 Uvod - izračun trendov v tobaku pripisljivi umrljivosti od leta 1997 do zadnjega leta dostopnih podatkov, v tem primeru leta 2019; - prikaz rezultatov v obliki krajšega povzetka, ključnih sporočil in infografik za tiste bralce, ki (so)oblikujejo, zagovarjajo ali vzpostavljajo politike, programe in različne intervencije na področju zmanjševanja uporabe in posledic uporabe tobaka. Literatura 1. GBD 2019 Risk Factors Collaborators. Global burden of 87 risk factors in 204 countries and territories, 1990-2019: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet. 2020 Oct 17; 396(10258): 1223–49. 2. World Health Organization. Tobacco Factsheet, 26th of July 2021. Dostopano dne 30. 7. 2021 na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tobacco. 3. GBD 2019 Tobacco Collaborators. Spatial, temporal, and demographic patterns in prevalence of smoking tobacco use and attributable disease burden in 204 countries and territories, 1990-2019: a systematic analysis from the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet. 2021 Jun 19; 397(10292): 2337–60. 4. Jha P. The hazards of smoking and the benefits of cessation: a critical summation of the epidemiological evidence in high-income countries. Elife. 2020 Mar 24; 9:e49979. 5. Banks E, Joshy G, Weber MF, Liu B, Grenfell R, Egger S, Paige E, Lopez AD, Sitas F, Beral V. Tobacco smoking and all-cause mortality in a large Australian cohort study: findings from a mature epidemic with current low smoking prevalence. BMC Med. 2015 Feb 24; 13: 38. 6. World Health Organization, Regional Office for Europe. European Tobacco Use. Trends Report 2019. Copenhagen: World Health Organization, 2019. 7. Muller DC, Murphy N, Johansson M, Ferrari P, Tsilidis KK, Boutron-Ruault MC, Clavel F, Dartois L, Li K, Kaaks R, Weikert C, Bergmann M, Boeing H, Tjønneland A, Overvad K, Redondo ML, Agudo A, Molina-Portillo E, Altzibar JM, Cirera L, Ardanaz E, Khaw KT, Wareham NJ, Key TJ, Travis RC, Bamia C, Orfanos P, Trichopoulou A, Palli D, Pala V, Tumino R, Vineis P, Panico S, Bueno-de-Mesquita HB, Verschuren WM, Struijk EA, Peeters PH, Engström G, Melander O, Sund M, Weiderpass E, Skeie G, Lund E, Norat T, Gunter M, Riboli E, Brennan P. Modifiable causes of premature death in middle-age in Western Europe: results from the EPIC cohort study. BMC Med. 2016 Jun 14; 14: 87. 8. U. S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a report of the Surgeon General. Atlanta: U. S. Department of Health and Human Services, 2014. 9. International Agency for Cancer Research. Personal Habits and Indoor Combustions. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. Vol 100E: A Review of Human Carcinogens. Lyon: IARC, 2009. 10. International Agency for Cancer Research. IARC strengthens its findings on several carcinogenic personal habits and household exposures. Press release no. 196, 2 November 2009. Dostopano dne 31. 7. 2021 na: http://www.iarc.fr/en/media-centre/pr/2009/pdfs/pr196_E.pdf. 11. U. S. Department of Health and Human Services. The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General. Atlanta: U. S. Department of Health and Human Services, 2004. 12. World Health Organization. WHO global report: mortality attributable to tobacco. Geneva: World Health Organization, 2012. 15 POGLAVJE 2 2 METODOLOGIJA Uvod Za vzpostavitev sistema rednih izračunov umrljivosti tobaku pripisljive umrljivosti za Slovenijo smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje najprej opravili pregled različnih metod izračunavanja tobaku pripisljive umrljivosti. Obstaja več metod, ki se med seboj razlikujejo po načinu izračunov, potreb po podatkih in predpostavkah, katere vključujejo. Pri vseh metodah je rezultat odstotek oziroma število vseh smrti, ki so pripisljive tobaku skupno ali po specifičnih vzrokih oziroma diagnozah (1). Po pregledu obstoječih metod smo glede na dostopne podatke v Sloveniji izbirali med dvema metodama izračunov, in sicer metodo SIR (angl. smoking impact ratio method) in metodo SAMMEC (angl. prevalence based analysis in cohort studies). Za končni izbor metode smo preučili prednosti in pomanjkljivosti obeh metod ter dostopnost podatkov v Sloveniji, ki so potrebni za izračune po posamezni metodi. SAMMEC metoda je direktna metoda izračunavanja, ki zahteva velik obseg podatkov. Vključuje številne predpostavke o vplivu kajenja na umrljivost in jo zato omejujejo številne pristranosti (2). Glavne omejitve te metode so, da vključuje le kajenje izbranih tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, da obravnava kadilce podobno ne glede na število let kajenja, število pokajenih cigaret, starost ob začetku kajenja, spreminjanje kadilskih navad s časom, ter da pri izračunu uporablja trenutno prevalenco kajenja za izračun posledic prevalence kajenja v preteklosti (1–3). Dodatna omejitev je, da so v Sloveniji podatki o prevalenci kajenja, ki jih potrebujemo za izračune po tej metodi, na voljo le za določena leta. Tako so npr. podatki iz Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu na voljo za leti 2007 in 2014, najnovejši za leto 2019, v prihodnosti pa se bo raziskava izvajala vsakih 5 let. Po tej metodi torej za Slovenijo niso možni izračuni za vsako posamezno leto, ampak le za določena leta, zaradi česa tudi niso možni izračuni povprečij za daljša časovna obdobja z namenom zmanjševanja naključne variabilnosti med posameznimi leti. Pri SIR metodi se za izračun smrti uporablja podatke o umrljivosti zaradi pljučnega raka kot posrednega pokazatelja nakopičenega tveganja zaradi kajenja tobaka. Število tobaku pripisljivih smrti se po tej metodi izračunava neodvisno od prevalence kajenja v populaciji. Stopnja pljučnega raka v določeni populaciji se nato uporabi za oceno tobaku pripisljivega deleža smrti pri drugih boleznih (1–5). Umrljivost zaradi pljučnega raka odseva preteklo prevalenco kajenja v populaciji, pa tudi intenziteto in trajanje kajenja in je tako verjetno bolj zanesljiva metoda kot direktna metoda. Uporaba umrljivosti zaradi pljučnega raka je še dodatno utemeljena z dokazi, da so razlike v umrljivosti v pljučnem raku v prostoru in času skoraj izključno posledica razlik v kajenju (2). Uporaba umrljivosti zaradi pljučnega raka kot indikatorja škode zaradi kajenja omogoči, da se izognemo številnim slabostim direktne metode izračunavanja (1, 2). V Sloveniji so za izračune po tej metodi dostopni vsi podatki za vsako posamezno leto, zato lahko tobaku pripisljivo umrljivost izračunavamo za posamezna leta in tudi večletna povprečja v izogib naključnim nihanjem v posameznih letih. Določene pomanjkljivosti so skupne obema metodama in so vezane na odvisnost od podatkov za relativna tveganja posameznih bolezni iz raziskave Cancer Prevention Study (CPS II). Ključne pomanjkljivosti v zvezi s podatki iz te raziskave so nereprezentativnost populacije, neustreznost klasifikacije kadilcev v omenjeni raziskavi (občasni in tisti, ki še ne kadijo dolgo, so klasificirani kot nekadilci) in pristranost zaradi sprememb relativnega tveganja s časom (1–3). Glede na prednosti in omejitve posamezne metode izračunavanja tobaku pripisljivih smrti smo se odločili, da za izračune za Slovenijo uporabimo SIR metodo, saj ima metoda SIR po naši oceni pomembne prednosti, poleg tega pa imamo na voljo tudi vse potrebne podatke. Pripravimo lahko izračune za večletna obdobja, saj bi na letne izračune lahko pomembno vplivala naključna nihanja v številu smrti po posameznih vzrokih v posameznem letu. Odločili smo se za 5-letna obdobja s pričetkom leta 1997, odkar 16 Metodologija so na voljo podatki o vzrokih smrti kodirani po deseti reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10). V znanstveni monografiji prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost za petletna obdobja 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012– 2016, dodali pa smo tudi najnovejše dostopne podatke, in sicer za prva tri leta novega petletnega obdobja (2017–2021). V prihodnosti bodo pripravljeni izračuni tudi za nadaljnja 5-letna obdobja. Metoda SIR je bila uporabljena tudi za izračune v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2012 (5), pri čemer so bili za izračune uporabljeni podatki iz leta 2004. Odločili smo se, da pred izračuni za posamezna leta med 1997 in 2019 najprej pilotno izračunamo število smrti za Slovenijo po izbrani metodi za leto 2004 in primerjamo pridobljeno skupno število smrti z izračunom, objavljenim v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije za isto leto. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2004 v Sloveniji 3579 tobaku pripisljivih smrti, po našem izračunu pa 3293. Razlika v številu smrti izhaja iz razlike v izbranih diagnozah (MKB kodah diagnoz), vključenih v izračun, zajem diagnoz je v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije širši, predvidevamo, da zaradi različne kakovosti podatkov za posamezne države in istega postopka izračuna za vse države. Razlika izhaja tudi iz razlik v izračunih (npr. izračunih povprečij pripisljivih deležev za vse starostne skupine 30+, kar lahko pomeni precenjevanje skupnega števila smrti v primeru, da ima določena starostna skupina pripisljivi delež 0) in razlik v podatkih o številu prebivalcev (vir podatkov števila prebivalcev ni naveden in se razhaja od populacijskih podatkov objavljenih na SI-STAT portalu Statističnega urada RS za leto 2004). Opis metodologije izračuna po metodi SIR V nadaljevanju natančno opisujemo metodologijo izračuna po metodi SIR, ki je osnova za naše izračune, in izračun prikazujemo tudi na primeru. Za dejanske izračune pripisljivih smrti zaradi tobaka uporabljamo za te izračune posebej pripravljeno predlogo v programu Excel. Potrebni podatki Za izračun števila pripisljivih smrti potrebujemo naslednje podatke: - Št. umrlih prebivalcev Slovenije zaradi pljučnega raka in ostalih izbranih osnovnih vzrokov smrti za posamezno opazovano leto po starostnih skupinah (30–44 let, 45–59 let, 60–69 let, 70–79 let in 80 let ali več), skupaj in po spolu. Vir podatkov: Baza umrlih, prebivalci, NIJZ. - Število prebivalcev Slovenije po petletnih starostnih skupinah in spolu (stanje na dan 1. 1. v posameznem letu), Vir podatkov: SURS, dostopno na povezavi: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C1004S.px. - Stopnje umrljivosti zaradi pljučnega raka med kadilci in nekadilci, po starostnih skupinah in spolu iz Cancer Prevention Study ali kratko CPS II. Vir podatkov: Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o umrljivosti zaradi tobaka, 2012 (5) in Cancer Prevention Study (CPS II). - Podatke o relativnem tveganju za posamezen vzrok smrti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem tobaka Vir podatkov: Danaei in sod 2009 (6) in World Health Organization. WHO global report: mortality attributable to tobacco. Geneva: World Health Organization, 2012 (5). 17 POGLAVJE 2 Koraki za izračun tobaku pripisljivih smrti Izračun relativnega presežka umrljivosti – SIR (angl. Smoking Impact Ratio) SIR izračunamo za oba spola ter vsako od starostnih skupin. SIR predstavlja razliko med nacionalno stopnjo pljučnega raka in stopnjo raka iz CPS II raziskave za nekadilce. SIR izračunamo po naslednji formuli: (𝐶 𝑆𝐼𝑅 = 𝐿𝐶 − 𝑁𝐿𝐶 ) (𝑆∗ ∗ 𝐿𝐶 − 𝑁 𝐿𝐶 ) CLC = stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka v populaciji v državi NLC = stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka med nekadilci v populaciji v državi (iz CPS II) S*LC = stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka med kadilci v referenčni populaciji (iz CPS II) N*LC = stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka med nekadilci v referenčni populaciji(iz CPS II) Po metodi SIR se za izračun stopnje umrljivosti zaradi pljučnega raka med kadilci (S*LC) in nekadilci (N*LC) uporabijo podatki iz raziskave Cancer Prevention Study iz ZDA ali krajše CPS II, ki so navedene v Tabeli 2.1. Za pridobitev podatka o NLC (stopnja pljučnega raka med nekadilci v državi), bi bile potrebne obsežne raziskave, ki jih države običajno nimajo, tudi Slovenija ne, zato se kot približek stopnji pljučnega raka med nekadilci v državi, uporabi podatke iz raziskave CPS II, torej je NLC= N*LC. Stopnja umrljivosti zaradi tobaka na 100.000 prebivalcev (CLC) se izračuna iz nacionalnih podatkov (baza umrlih, NIJZ). Tabela 2.1: Stopnje umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi pljučnega raka v referenčni populaciji iz raziskave CPS II, med kadilci in med nekadilci, po spolu in starostnih skupinah. Kadilci Nekadilci Moški S*LC Ženske S*LC Moški NLC in N*LC Ženske NLC in N*LC 30–44 8,9 9,4 1,7 1,6 45–59 124,0 81,6 7,1 6,8 Starostne 60–69 496,6 246,6 17,3 16,6 skupine 70–79 985,5 375,3 31,0 29,8 80+ 1183,5 409,7 42,3 40,3 Za izračun SIR za posamezno leto potrebujemo še podatke o številu umrlih zaradi pljučnega raka (vir NIJZ) in podatke o številu prebivalcev (vir SURS) po spolu in starostnih skupinah. V nadaljevanju so prikazani posamezni izračuni na primeru podatkov za leto 2004, ki je zaradi primerjave z izračunom SZO predstavljalo naše testno leto. Tabela 2.2: Število umrlih zaradi pljučnega raka, C33–C34 (vir NIJZ) in število prebivalcev (vir SURS), 2004. Št. umrlih (NIJZ) Št. prebivalcev (SURS) Moški Ženske Moški Ženske Skupaj 30–44 16 3 229.823 222.406 452.229 45–59 188 54 213.743 205.398 419.141 Starostne 60–69 219 50 93.857 108.197 202.054 skupine 70–79 291 86 55.027 93.098 148.125 80+ 79 55 14.986 42.020 57.006 18 Metodologija Na osnovi podatkov iz Tabele 2.2 izračunamo stopnjo umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi pljučnega raka v populaciji v državi, po spolu in starostnih skupinah [CLC], kot je prikazano v Tabeli 2.3. š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑢𝑚𝑟𝑙𝑖ℎ × 100.000 𝑆𝑡𝑜𝑝𝑛𝑗𝑎 𝑢𝑚𝑟𝑙𝑗𝑖𝑣𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑛𝑎 100.000 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 = š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 Tabela 2.3: Stopnje umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi pljučnega raka v populaciji v državi, po spolu in starostnih skupinah [CLC] (vir: NIJZ in SURS), 2004. Stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka na 100.000 prebivalcev Moški Ženske 30–44 7,0 1,3 45–59 88,0 26,3 Starostne 60–69 233,3 46,2 skupine 70–79 528,8 92,4 80+ 527,2 130,9 Na osnovi podatkov iz Tabel 2.1 in 2.3 po formuli izračunamo SIR po starostnih skupinah in spolu (Tabela 2.4). Tabela 2.4: Relativni presežek umrljivosti (SIR) po spolu in starostnih skupinah [SIR = (CLC-NLC)/(S*LC-N*LC)], 2004. SIR Moški Ženske 30–44 0,73 -0,03 45–59 0,69 0,26 Starostne 60–69 0,45 0,13 skupine 70–79 0,52 0,18 80+ 0,42 0,25 Izračunane vrednosti SIR v nadaljevanju uporabimo za izračun pripisljivih deležev umrljivosti (PAF). V primeru, da je izračunana vrednost SIR negativna, pri izračunu pustimo dejansko negativno vrednost, ki jo označimo rdeče, v Excelovi predlogi za izračun, v zavihku "PAF in pripis. umr. leto" kamor vnesemo izračunane vrednosti SIR pa namesto negativne vrednosti SIR vnesemo vrednost 0 (7). Izračun pripisljivih deležev umrljivosti – PAF (angl. Population Attributable Fraction) Izračunani SIR v nadaljevanju uporabimo za izračun PAF za posamezne izbrane vzroke smrti. PAF izračunamo po naslednji formuli: 𝑆𝐼𝑅 × (𝑅𝑅 − 1) 𝑃𝐴𝐹 = (𝑆𝐼𝑅 × (𝑅𝑅 − 1) + 1) Za izračun PAF po zgoraj navedeni formuli potrebujemo še podatek o relativnem tveganju – RR (angl. Relative Risk) za posamezen vzrok smrti. Podatek RR za posamezen vzrok smrti smo prevzeli po Danaei in sodelavci (6) s prilagoditvami (skladno z izračunom v poročilu 5). Danaei in sodelavci (6) so namreč prilagodili RR za posamezne vzroke smrti glede na različne moteče dejavnike (demografske in vedenjske). 19 POGLAVJE 2 V Tabeli 2.5 navedene kode vzrokov smrti se nanašajo na klasifikacijo MKB-10, 2. izdaja. Tabela 2.5: RR za različne vzroke smrti povezane s kajenjem, za starost 30 let in več. RR Kode diagnoze (MKB- Starostna Diagnoza Vir: Danaei in sod 2009 (6) 10, WHO 2. izdaja) skupina Moški Ženske RAKAVA OBOLENJA Pljučni rak C33–C34 30+ let* 21,3 12,5 Maligna neoplazma ustnice, ust, žrela, požiralnika, grla C00–C15, C32 30+ let* 8,1 6,0 Maligna neoplazma želodca C16 30+ let* 2,2 1,5 Maligna neoplazma jeter C22 30+ let* 2,3 1,5 Maligna neoplazma trebušne slinavke C25 30+ let* 2,2 2,2 Maligna neoplazma materničnega vratu C53 30+ let* / 1,5 Maligna neoplazma mehurja C67 30+ let* 3,0 2,4 Mieloična levkemija C92.0 30+ let* 1,9 1,2 Maligna neoplazma debelega črevesa in danke C18–C20 30+ let* 1,3 1,4 Maligna neoplazma ledvic in drugih delov urinskega trakta C64–C66, C68 30+ let* 2,5 1,5 SRČNO-ŽILNA OBOLENJA 30–44 let 5,5 2,3 45–59 let 3,0 3,8 Ishemična srčna bolezen I20–I25 60–69 let 1,9 2,5 70–79 let 1,4 1,7 80+ let 1,1 1,4 30–44 let 3,1 4,6 45–59 let 3,1 4,6 Cerebrovaskularna bolezen (kap) I60–I69 60–69 let 1,9 2,8 70–79 let 1,4 2,0 80+ let 1,1 1,0 30–44 let 5,9 2,4 45–59 let 3,2 4,1 Hipertenzivna srčna bolezen I11, I13 60–69 let 2,0 2,7 70–79 let 1,5 1,7 80+ let 1,1 1,4 30–44 let 6,9 2,7 I00–I09, 45–59 let 3,7 4,7 I26–I28, Druge bolezni srca in žilja 60–69 let 2,2 3,0 I30–I51, I70–I78 70–79 let 1,6 1,9 80+ let 1,1 1,5 SLADKORNA BOLEZEN Sladkorna bolezen E10–E14 30+ let* 1,4 1,4 BOLEZNI DIHAL KOPB J40–J44 30+ let* 10,8 12,3 TBC A15–A19, B90 30+ let* 1,6 1,6 J10–J18, Druge pljučne bolezni J20–J22, 30+ let* 1,9 2,2 J45–J46, J47 * RR je isti v vseh starostnih skupinah (30–44 let, 45–59 let, 60–69 let, 70–79 let, 80+ let). 20 Metodologija V nadaljevanju je prikazan primer izračuna PAF za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla (Tabela 2.6). Tabela 2.6: Izračun pripisljivih deležev umrljivosti (PAF) po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. RR Kode diagnoze Starostna Starostne Diagnoza (MKB-10, WHO skupina Vir: Danaei in sod SIR PAF skupine 2. izdaja) (RR) 2009 (6) Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Op.: SIR je isti za RAKAVA OBOLENJA vse vzroke smrti 30–44 let 0,73 0,00 0,94 0,00 45–59 let 0,69 0,26 0,93 0,75 Pljučni rak C33–C34 30+ let 60–69 let 21,3 12,5 0,45 0,13 0,90 0,60 70–79 let 0,52 0,18 0,91 0,68 80+ let 0,42 0,25 0,90 0,74 30–44 let 0,73 0,00 0,84 0,00 Maligna neoplazma C00–C15, 45–59 let 0,69 0,26 0,83 0,57 ustnice, ust, žrela, C32 30+ let 60–69 let 8,1 6 0,45 0,13 0,76 0,39 požiralnika, grla 70–79 let 0,52 0,18 0,79 0,48 80+ let 0,42 0,25 0,75 0,55 Za ostale vzroke smrti, povezane s kajenjem, izračunamo PAF po enakem postopku. Izračun pripisljive umrljivosti zaradi tobaka – število pripisljivih smrti Izračunane pripisljive deleže umrljivosti (PAF) v nadaljevanju uporabimo za izračun pripisljive umrljivosti (število smrti) zaradi tobaka za posamezne izbrane vzroke smrti (Tabela 2.7). Število pripisljivih smrti izračunamo po naslednji formuli: š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑖𝑠𝑙𝑗𝑖𝑣𝑖ℎ 𝑠𝑚𝑟𝑡𝑖 𝑧𝑎𝑟𝑎𝑑𝑖 𝑡𝑜𝑏𝑎𝑘𝑎 = 𝑃𝐴𝐹 × š𝑡. 𝑠𝑚𝑟𝑡𝑖 21 POGLAVJE 2 Tabela 2.7: Izračun števila pripisljivih smrti (PAF) po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. Pripisljiva umrljivost Kode Umrli zaradi tobaka diagnoze Starostna Starostne (skupno število smrti) Diagnoza (št. smrti) (MKB-10, WHO skupina (RR) skupine 2. izdaja) Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj RAKAVA OBOLENJA 30–44 let 16 3 19 15,0 0,0 15,0 45–59 let 188 54 242 175,5 40,5 216,0 Pljučni rak C33–C34 30+ let 60–69 let 219 50 269 197,4 29,8 227,3 70–79 let 291 86 377 265,9 58,1 324,0 80+ let 79 55 134 70,8 40,6 111,4 30–44 let 15 0 15 12,6 0,0 12,6 Maligna neoplazma 45–59 let 79 10 89 65,6 5,7 71,3 C00–C15, C32 ustnice, ust, žrela, 30+ let 60–69 let 76 11 87 57,9 4,3 62,2 požiralnika, grla 70–79 let 55 12 67 43,3 5,7 49,0 80+ let 11 9 20 8,3 5,0 13,2 Tabela 2.8: Izračun stopenj umrljivosti po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. Kode Starostno specifična Standardizirana stopnja diagnoze Starostna Starostne stopnja umrljivosti umrljivosti Diagnoza (MKB-10, WHO skupina (RR) skupine 2. izdaja) Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj RAKAVA OBOLENJA 30–44 let 6,96 1,35 4,20 45–59 let 87,96 26,29 57,74 180,82 38,86 94,24 Pljučni rak C33–C34 30+ let 60–69 let 233,33 46,21 133,13 70–79 let 528,83 92,38 254,51 80+ let 527,16 130,89 235,06 30–44 let 6,53 0,00 3,32 Maligna neoplazma 45–59 let 36,96 4,87 21,23 ustnice, ust, žrela, C00–C15,C32 30+ let 60–69 let 80,97 10,17 43,06 46,45 6,61 23,77 požiralnika, grla 70–79 let 99,95 12,89 45,23 80+ let 73,40 21,42 35,08 22 Metodologija Izračun stopenj umrljivosti zaradi tobaku pripisljivih vzrokov Za vzroke smrti, pripisljivih tobaku, izračunamo še starostno specifične stopnje umrljivosti in standardizirane stopnje umrljivosti (Tabela 2.8) zaradi tobaku pripisljivih vzrokov (v spodnjih formulah tobak). Za standardizacijo smo uporabili Evropsko standardno populacijo, revidirano leta 2012. Starostno specifično stopnjo umrljivosti zaradi tobaku pripisljivih vzrokov izračunamo po formuli: š𝑡. 𝑢𝑚𝑟𝑙𝑖ℎ 𝑑𝑜𝑙𝑜č𝑒𝑛𝑒 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑆𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑒𝑐. 𝑠𝑡. 𝑢𝑚𝑟𝑙𝑗𝑖𝑣𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑡𝑜𝑏𝑎𝑘 × 100.000 𝑡𝑜𝑏𝑎𝑘 = š𝑡. 𝑝𝑟𝑒𝑏𝑖𝑣𝑎𝑙𝑐𝑒𝑣 𝑖𝑠𝑡𝑒 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑖, 𝑛𝑎 𝐻1 Standardizirano stopnjo umrljivosti (SDR) zaradi tobaku pripisljivih vzrokov pa izračunamo po formuli: 𝑆𝐷𝑅𝑡𝑜𝑏𝑎𝑘 = 𝑆𝑡𝑎𝑟𝑜𝑠𝑡𝑛𝑜 𝑠𝑝𝑒𝑐. 𝑠𝑡. 𝑢𝑚𝑟𝑙𝑗𝑖𝑣𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑡𝑜𝑏𝑎𝑘 × 𝑠𝑡𝑎𝑛𝑑𝑎𝑟𝑑𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑝𝑢𝑙𝑎𝑐𝑖𝑗𝑎 Izračun 5-letnega povprečnega števila pripisljivih smrti Zaradi nihajočega števila smrti zaradi posameznih vzrokov po letih za primerjave in prikaze uporabljamo 5-letna povprečja, in sicer s pričetkom leta 1997. Trenutno so na voljo podatki za petletna obdobja 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016 in za prva tri leta naslednjega petletnega obdobja, torej 2017, 2018 in 2019. To so obdobja, za katera tudi prikazujemo podatke v pričujoči znanstveni monografiji. Izračuni prezgodnjih smrti Izračunali smo tudi število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in tobaku pripisljive stopnje prezgodnje umrljivosti. Prezgodnje smrti smo definirali kot vse smrti pred 70. letom starosti, ker vključujemo prebivalce, stare 30 let in več, torej vse smrti med vključno 30. in vključno 69. letom starosti. Definicija prezgodnje smrti je skladna z definicijo prezgodnje umrljivosti Svetovne zdravstvene organizacije pri ciljih Globalnega akcijskega plana za preprečevanje in zmanjševanje nenalezljivih kroničnih bolezni in ciljev Zdravje 2020 (8–11). Izračuni trendov 1997–2019 Trende za opazovano časovno obdobje, od leta 1997 do vključno leta 2019, smo analizirali s pomočjo programa »Joinpoint Regression Programe« (verzija 4.8.0.1. April, 2020; Statistical Research and Applications Branch, National Cancer Institute). Za vsak kazalnik smo opazovali deleže povprečne letne spremembe (angl. average annual percent change, AAPC) posameznega kazalnika (število tobaku pripisljivih smrti, število vseh smrti zaradi pljučnega raka, groba tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti, groba stopnja umrljivosti, starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti, starostno standardizirana stopnja umrljivosti), pri čemer je bila meja statistične značilnosti trendov postavljena na p < 0,05. 23 POGLAVJE 2 Literatura 1. Tachfouti N, Raherison C, Obtel M, Nejjari C. Mortality attributable to tobacco: review of different methods. Arch Public Health 2014; 72(1): 22. 2. Fenelon A, Preston SH. Estimating smoking-attributable mortality in the United States. Demography 2012; 49(3): 797–818. 3. U.S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a report of the Surgeon General. – Atlanta, GA.: U.S. Department of Health and Human Services, Centers for Disease Control and Prevention, National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion, Office on Smoking and Health, 2014. 4. Peto R, Lopez AD, Boreham J, Thun M, Heath C Jr. Mortality from tobacco in developed countries: indirect estimation from national vital statistics. Lancet 1992; 339(8804): 1268–78. 5. World Health Organization. WHO global report: mortality attributable to tobacco. Geneva: World Health Organization, 2012. 6. Danaei G, Ding EL, Mozaffarian D, Taylor B, Rehm J, Murray CJ, Ezzati M. The preventable causes of death in the United States: comparative risk assessment of dietary, lifestyle, and metabolic risk factors. PLoS Med 2009; 6(4): e1000058. 7. Preston S, Glei D, Wilmoth J. Contribution of Smoking to International Differences in Life Expectancy. V: Crimmins E, Preston S, Cohen B (edit.). International Differences in Mortality at Older Ages: Dimensions and Sources. Washington, DC: The National Academies Press, 2010. 8. World Health Organization. Global action plan for the prevention and control of noncommunicable diseases 2013-2020. Geneva: World Health Organization, 2018. 9. World Health Organization, Regional Office for Europe. Targets and indicators for Health 2020, Version 4. Copenhagen: World Health Organization, 2018. 10. World Health Organization, Regional Office for Europe. European Tobacco Use: Trends Report 2019. Copenhagen: World Health Organization, 2019. 11. Jha P. The hazards of smoking and the benefits of cessation: a critical summation of the epidemiological evidence in high-income countries. Elife. 2020 Mar 24;9:e49979. 24 POGLAVJE 3 3 CELOKUPNA TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST 3.1 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost glede na splošno umrljivost. V izračune tobaku pripisljive umrljivosti so vključene smrti zaradi naslednjih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: - različne vrste raka: rak sapnika, sapnic in pljuč (C33–C34), maligne neoplazme ustnic, ust, žrela, požiralnika in grla (C00–C15, C32), maligna neoplazma želodca (C16), maligne neoplazme debelega črevesa in danke (C18–C20), maligna neoplazma jeter (C22), maligna neoplazma trebušne slinavke (C25), maligna neoplazma materničnega vratu (C53), maligna neoplazma mehurja (C67), maligne neoplazme ledvic in drugih delov urinskega trakta (C64–C66, C68) in mieloična levkemija (C92.0); - bolezni srca in žilja: ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularne bolezni (I60–I69), hipertenzivna srčna bolezen (I11, I13) in druge bolezni srca in žilja (I00–I09, I26–I28, I30–I51, I70–I78); - bolezni dihal: kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44), tuberkuloza (A15–A19, B90) in druge pljučne bolezni (J10–J18, J20–J22, J45–J47); - sladkorna bolezen (E10–E14). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih 15 % vseh smrti, odstotek je višji med moškimi (18 %) kot ženskami (13 %) (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni umre 3123 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od teh je nekaj več kot polovica, to je 57 %, moških (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti je 215,9 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,4-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 3.1.1). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti se od leta 1997 naprej postopno rahlo znižuje (povprečno letno za -0,3 %), medtem ko število vseh smrti povprečno letno narašča za podoben odstotek. Zniževanje števila tobaku pripisljivih smrti je posledica zniževanja med moškimi (povprečno letno za -1,8 %), med ženskami pa se število zvišuje (povprečno letno za +3,0 %) in povprečno število smrti se je pri ženskah med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 povečalo za 1,8-krat. Med ženskami se zvišuje tudi odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi, medtem ko se med moškimi znižuje. Razlike v številu tobaku pripisljivih smrti med spoloma se zmanjšujejo, vendar pa povprečno število tobaku pripisljivih smrti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti ostajata višja med moškimi (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.1, Slika 3.1.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti5 se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -2,2 %), podobno kot stopnja splošne umrljivosti. Med moškimi beležimo izrazitejše znižanje (povprečno letno za -4,0 %), pri ženskah pa ni sprememb. Razlika v tobaku pripisljivi stopnji umrljivosti med spoloma se zmanjšuje, a stopnje tobaku pripisljive umrljivosti ostajajo višje med moškimi (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.3). 5 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 25 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost Tabela 3.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti v obdobjih 1997– 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana smrtib stopnja umrljivosti tobaku pripisljiva stopnja splošne umrljivosti /100.000 stopnja umrljivosti umrljivosti /100.000 prebivalcev /100.000 /100.000 prebivalcevb prebivalcevb prebivalcev Skupaj 1997–2001 3218 18.330 17,6 % 264,1 1504,3 327,6 2149,7 2002–2006 3213 18.349 17,5 % 251,3 1435,0 301,2 1885,5 2007–2011 3129 18.306 17,1 % 231,2 1352,0 265,6 1620,4 2012–2016 3016 19.194 15,7 % 213,2 1357,3 229,3 1482,1 a2017–2019 3123 20.353 15,3 % 215,9 1407,1 220,5 1444,4 Povprečna letna -0,3* +0,4* -1,2* -0,4* -2,2* -2,1* sprememba v % (95 % IZ) (-0,6 do -0,1) (+0,2 do +0,7) (-1,5 do -1,0) (-0,7 do -0,2) (-2,5 do -1,9) (-2,4 do -1,9) Trend ↓ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 2491 9313 26,7 % 433,3 1619,3 640,5 2822,6 2002–2006 2318 9306 24,9 % 381,5 1531,8 540,8 2508,6 2007–2011 2119 9093 23,3 % 325,3 1394,4 440,0 2105,2 2012–2016 1898 9376 20,2 % 276,2 1364,7 347,2 1861,6 a2017–2019 1787 9999 17,9 % 252,7 1413,8 299,1 1787,8 Povprečna letna -1,8* +0,3* -2,9* -0,8* -4,0* -2,3* sprememba v % (95 % IZ) (-2,0 do -1,6) (0,0 do +0,6) (-3,1 do -2,6) (-1,1 do -0,5) (-4,2 do -3,7) (-2,7 do -1,8) Trend ↓ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 727 9017 8,1 % 113,0 1401,5 130,1 1728,9 2002–2006 895 9042 9,9 % 133,4 1347,4 143,9 1491,9 2007–2011 1009 9213 11,0 % 143,8 1312,7 142,5 1290,7 2012–2016 1118 9818 11,4 % 153,8 1350,3 141,0 1202,8 a2017–2019 1336 10.354 12,9 % 180,7 1400,7 158,2 1181,4 Povprečna letna +3,0* +0,6* +2,2* -0,1 +0,7 -2,0* sprememba v % (95 % IZ) (+2,3 do +3,7) (+0,4 do +0,9) (+1,5 do +2,9) (-0,3 do +0,1) (-0,1 do +1,4) (-2,3 do -1,8) Trend ↑ ↑ ↑ o o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. V starostnih skupinah, mlajših od 30 let, ne beležimo smrti zaradi tobaka, tako v celotni publikaciji prikazujemo podatke za prebivalce, stare 30 let in več. Tudi v Tabeli 3.1.1 prikazujemo odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi prebivalci, starimi 30 let in več, ki pa se ne razlikuje bistveno od odstotka tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi med prebivalci Slovenije, kot je razvidno iz Tabele 3.1.2. 26 POGLAVJE 3 Tabela 3.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012 – 2016, 2017 – 2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, skupaj in po spolu. Povprečno število Povprečno število Povprečni % tobaku tobaku pripisljivih smrtib vseh smrti pripisljivih smrti Skupaj 1997–2001 3218 18.790 17,1 % 2002–2006 3213 18.736 17,1 % 2007–2011 3129 18.590 16,8 % 2012–2016 3016 19.400 15,5 % a2017–2019 3123 20.527 15,2 % Moški 1997–2001 2491 9651 25,8 % 2002–2006 2318 9587 24,2 % 2007–2011 2119 9293 22,8 % 2012–2016 1898 9517 19,9 % a2017–2019 1787 10120 17,7 % Ženske 1997–2001 727 9138 8,0 % 2002–2006 895 9149 9,8 % 2007–2011 1009 9297 10,9 % 2012–2016 1118 9883 11,3 % a2017–2019 1336 10.407 12,8 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 27 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost 20000 17500 15000 12500 10000 7500 5000 2500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti povprečno število tobaku pripisljivih smrti povprečno število vseh smrti - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti - moški povprečno število vseh smrti - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti - ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 28 POGLAVJE 3 Prezgodnje smrti6 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva skoraj četrtina vseh prezgodnjih smrti, to je 24 %; med moškimi 25 %, med ženskami 22 % (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni pred 70. letom starosti umre 1188 prebivalcev Slovenije, od teh je večina, to je 70 %, moških (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti je 101,5 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 2,1-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 3.1.2). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti se od leta 1997 znižuje skupno (povprečno letno za -2,5 %) in med moškimi (povprečno letno za -3,1 %), zniževanje je v obeh primerih izrazitejše kot zniževanje števila vseh prezgodnjih smrti. Med ženskami pa število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti narašča (povprečno letno za +1,6 %), medtem ko se število vseh prezgodnjih smrti znižuje. V skladu s tem se med ženskami zvišuje povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi, med moškimi in skupno pa zmanjšuje. Razlike med spoloma se zmanjšujejo, povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti pa ostajata višja med moškimi (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.4, Slika 3.1.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti7 se od leta 1997 naprej znižuje povprečno letno za -3,7 %, še izraziteje se znižuje med moškimi (povprečno letno za -4,6 %), kar je v obeh primerih bolj, kot se znižuje stopnja splošne prezgodnje umrljivosti. Med ženskami se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti ne spreminja, medtem ko se stopnja splošne prezgodnje umrljivosti znižuje. Razlika med spoloma v tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti se zmanjšuje, a povprečne stopnje ostajajo višje med moškimi (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 6 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 7 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 29 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost Tabela 3.1.3: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrtib smrti prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje umrljivosti /100.000 stopnja umrljivosti /100.000 prebivalcev prezgodnje /100.000 prebivalcevb umrljivosti prebivalcev /100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 1788 6820 26,2 % 170,9 651,8 187,9 710,6 2002–2006 1506 6021 25,0 % 140,2 560,7 151,1 604,7 2007–2011 1362 5292 25,7 % 126,8 472,6 130,3 506,9 2012–2016 1244 4957 25,1 % 107,7 429,3 110,3 439,1 a2017–2019 1188 4968 23,9 % 101,5 424,2 97,8 411,8 Povprečna letna -2,5* -1,7* -2,7* -2,3* -3,7* -2,8* sprememba v % (95 % IZ) (-3,7 do -1,2) (-2,0 do -1,4) (-3,1 do -2,4) (-2,5 do -2,0) (-4,9 do -2,5) (-3,1 do -2,5) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 1526 4667 32,7 % 294,2 899,4 340,4 1026,0 2002–2006 1258 4181 30,1 % 233,9 777,9 260,5 865,5 2007–2011 1103 3680 30,0 % 202,1 648,5 215,0 715,4 2012–2016 937 3411 27,5 % 159,2 579,6 167,8 607,2 a2017–2019 831 3359 24,7 % 138,7 560,6 137,4 556,4 Povprečna letna -3,1* -1,6* -3,8* -2,5* -4,6* -3,1* sprememba v % (95 % IZ) (-3,4 do -2,8) (-2,0 do -1,3) (-4,2 do -3,5) (-2,8 do -2,2) (-4,8 do -4,3) (-3,5 do -2,8) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 262 2153 12,2 % 49,7 408,2 52,2 428,1 2002–2006 248 1840 13,5 % 46,3 343,1 48,5 360,3 2007–2011 259 1612 16,1 % 49,1 291,9 48,7 305,3 2012–2016 307 1546 19,9 % 54,2 273,0 53,9 272,8 a2017–2019 357 1610 22,2 % 62,5 281,4 58,4 266,7 Povprečna letna +1,6* -1,7* +1,1* -2,1* +0,6 -2,6* sprememba v % (95 % IZ) (+0,8 do +2,3) -2,1 do -1,3) (+0,4 do +1,8) (-2,5 do -1,6) (-0,1 do +1,2) (-3,0 do -2,2) Trend ↑ ↓ ↑ ↓ o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 30 POGLAVJE 3 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti - skupaj povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti - skupaj povprečno število prezgodnjih smrti - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti - moški povprečno število prezgodnjih smrti - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti - ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 3.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 31 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost 3.2 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost zaradi bolezni, ki jih pripisujemo tobaku V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost glede na splošno umrljivost zaradi v analize vključenih obravnavanih bolezni, ki jih pripisujemo tobaku. Sprememb v tobaku pripisljivi umrljivosti med leti 1997 in 2019 tu ne opisujemo, saj so navedene že v poglavju 3.1. V izračune so vključene smrti zaradi naslednjih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: - različne vrste raka: rak sapnika, sapnic in pljuč (C33–C34), maligne neoplazme ustnic, ust, žrela, požiralnika in grla (C00–C15, C32), maligna neoplazma želodca (C16), maligne neoplazme debelega črevesa in danke (C18–C20), maligna neoplazma jeter (C22), maligna neoplazma trebušne slinavke (C25), maligna neoplazma materničnega vratu (C53), maligna neoplazma mehurja (C67), maligne neoplazme ledvic in drugih delov urinskega trakta (C64–C66, C68) in mieloična levkemija (C92.0); - bolezni srca in žilja: ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularne bolezni (I60–I69), hipertenzivna srčna bolezen (I11, I13) in druge bolezni srca in žilja (I00–I09, I26–I28, I30–I51, I70–I78); - bolezni dihal: kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44), tuberkuloza (A15–A19, B90) in druge pljučne bolezni (J10–J18, J20–J22, J45–J47); - sladkorna bolezen (E10–E14). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih približno četrtina, to je 24 %, vseh smrti zaradi bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka (v nadaljevanju na kratko TPB – tobaku pripisljive bolezni), odstotek je višji med moškimi (29 %) kot ženskami (20 %) (Tabela 3.2.1). 32 POGLAVJE 3 Tabela 3.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti zaradi TPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti zaradi pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana smrtib TPBb smrtib stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti /100.000 TPB/100.000 stopnja zaradi TPB prebivalcevb prebivalcevb umrljivosti /100.000 /100.000 prebivalcevb prebivalcevb Skupaj 1997–2001 3218 12.438 25,9 % 264,1 1020,9 327,6 1517,8 2002–2006 3213 12.170 26,4 % 251,3 951,7 301,2 1290,8 2007–2011 3129 12.101 25,9 % 231,2 893,8 265,6 1089,3 2012–2016 3016 12.728 23,7 % 213,2 900,0 229,3 988,7 a2017–2019 3123 12.921 24,2 % 215,9 893,3 220,5 917,1 Povprečna letna -0,3* +0,2 -1,2* -0,7* -2,2* -2,6* sprememba v % (95 % IZ) (-0,6 do -0,1) (-0,1 do +0,4) (-1,5 do -1,0) (-1,0 do -0,5) (-2,5 do -1,9) (-2,9 do -2,3) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 2491 6281 39,7 % 433,3 1092,2 640,5 2030,8 2002–2006 2318 6107 38,0 % 381,5 1005,1 540,8 1741,0 2007–2011 2119 5938 35,7 % 325,3 910,6 440,0 1429,2 2012–2016 1898 6043 31,4 % 276,2 879,6 347,2 1233,8 a2017–2019 1787 6182 28,9 % 252,7 874,2 299,1 1127,0 Povprečna letna -1,8* -0,1 -2,9* -1,2* -4,0* -2,9* sprememba v % (95 % IZ) (-2,0 do -1,6) (-0,4 do +0,1) (-3,1 do -2,6) (-1,4 do -0,9) (-4,2 do -3,7) (-3,5 do -2,3) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 727 6157 11,8 % 113,0 957,2 130,1 1207,2 2002–2006 895 6063 14,8 % 133,4 903,4 143,9 1012,0 2007–2011 1009 6163 16,4 % 143,8 878,2 142,5 859,5 2012–2016 1118 6685 16,7 % 153,8 919,3 141,0 807,0 a2017–2019 1336 6738 19,8 % 180,7 911,6 158,2 754,6 Povprečna letna +3,0* +0,3 +2,2* -0,3 +0,7 -2,5* sprememba v % (95 % IZ) (+2,3 do +3,7) (-0,1 do +0,7) (+1,5 do +2,9) (-0,6 do +0,1) (-0,1 do +1,4) (-2,8 do -2,2) Trend ↑ o ↑ o o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPB - Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00-I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 33 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost Prezgodnje smrti8 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva skoraj polovica, to je 46 %, vseh prezgodnjih smrti zaradi TPB, odstotek je podoben med moškimi (46 %) in ženskami (47 %) (Tabela 3.2.2). Tabela 3.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012– 2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrtib TPBb smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje TPBb umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti /100.000 TPB/100.000 prezgodnje zaradi TPB prebivalcevb prebivalcevb umrljivosti /100.000 /100.000 prebivalcevb prebivalcevb Skupaj 1997–2001 1788 3820 46,8 % 170,9 365,1 187,9 404,5 2002–2006 1506 3188 47,2 % 140,2 296,9 151,1 325,2 2007–2011 1362 2843 47,9 % 126,8 253,9 130,3 276,3 2012–2016 1244 2649 47,0 % 107,7 229,4 110,3 235,7 a2017–2019 1188 2573 46,2 % 101,5 219,7 97,8 212,1 Povprečna letna -2,5* -2,0* -2,7* -2,6* -3,7* -3,3* sprememba v % (95 % IZ) (-3,7 do -1,2) (-2,4 do -1,6) (-3,1 do -2,4) (-3,0 do -2,3) (-4,9 do -2,5) (-3,5 do -3,1) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 1526 2760 55,3 % 294,2 532,0 340,4 624,0 2002–2006 1258 2356 53,4 % 233,9 438,3 260,5 499,1 2007–2011 1103 2092 52,7 % 202,1 368,6 215,0 415,8 2012–2016 937 1902 49,3 % 159,2 323,2 167,8 341,7 a2017–2019 831 1810 45,9 % 138,7 302,2 137,4 299,4 Povprečna letna -3,1* -2,1* -3,8* -2,9* -4,6* -3,8* sprememba v % (95 % IZ) (-3,4 do -2,8) (-2,4 do -1,7) (-4,2 do -3,5) (-3,2 do -2,5) (-4,8 do -4,3) (-4,0 do -3,6) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 262 1060 24,7 % 49,7 201,0 52,2 211,1 2002–2006 248 832 29,8 % 46,3 155,1 48,5 164,2 2007–2011 259 751 34,5 % 49,1 135,9 48,7 143,2 2012–2016 307 747 41,1 % 54,2 132,0 53,9 131,9 a2017–2019 357 762 46,9 % 62,5 133,3 58,4 125,3 Povprečna letna +1,6* -1,9* +1,1* -2,3* +0,6 -2,7* sprememba v % (95 % IZ) (+0,8 do +2,3) -2,4 do -1,3) (+0,4 do +1,8) (-2,9 do -1,7) (-0,1 do +1,2) (-4,2 do -1,1) Trend ↑ ↓ ↑ ↓ o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPB - Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 8 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 34 POGLAVJE 4 4 TOBAKU PRIPISLJIVA UMRLJIVOST PO POSAMEZNIH SKUPINAH BOLEZNI (RAK, BOLEZNI SRCA IN ŽILJA, BOLEZNI DIHAL, PRESNOVNE BOLEZNI) 4.1 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi raka glede na splošno umrljivost zaradi rakavih obolenj, ki jih pripisujemo tobaku V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi raka glede na splošno umrljivost zaradi v analize vključenih vrst raka, ki jih pripisujemo tobaku. V izračune so vključene naslednje vrste raka, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: rak sapnika, sapnic in pljuč (C33–34), maligne neoplazme ustnic, ust, žrela, požiralnika in grla (C00–C15, C32), maligna neoplazma želodca (C16), maligne neoplazme debelega črevesa in danke (C18–C20), maligna neoplazma jeter (C22), maligna neoplazma trebušne slinavke (C25), maligna neoplazma materničnega vratu (C53), maligna neoplazma mehurja (C67), maligne neoplazme ledvic in drugih delov urinskega trakta (C64–66, C68) in mieloična levkemija (C92.0). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva nekaj manj kot polovica vseh smrti zaradi rakavih obolenj, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka (v nadaljevanju na kratko TPR – s tobakom povezane vrste raka), to je 45 %; odstotek je višji med moškimi (50 %) kot ženskami (38 %) (Tabela 4.1.1, Slika 4.1.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivega raka umre 1683 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od teh je dve tretjini oziroma 68 % moških (Tabela 4.1.1, Slika 4.1.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi raka je 116,4 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 2,8-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 4.1.1). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka od leta 1997 naprej narašča (povprečno letno za +1,0 %), kar je nekaj manj kot narašča število vseh smrti zaradi TPR. Porast je posledica rasti med ženskami, ki je izrazitejša pri tobaku pripisljivih smrtih (povprečno letno za +5,1 %), zaradi česar se med ženskami hitro zvišuje odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPR. Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka med se je med ženskami med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 povečalo za kar 2,7-krat. Med moškimi v številu tobaku pripisljivih smrti zaradi raka ne beležimo sprememb, število vseh smrti zaradi TPR med moškimi pa narašča. Razlike med spoloma se zmanjšujejo, a povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi raka med vsemi smrtmi zaradi TPR ostajata višja med moškimi (Tabela 4.1.1, Slika 4.1.1, Slika 4.1.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti9 zaradi raka se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -0,7 %). Še izraziteje se zmanjšuje med moškimi (povprečno letno za -2,1 %), kar je bolj, kot se znižuje stopnja splošne umrljivosti zaradi TPR. Med ženskami pa se tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka zvišuje povprečno letno za 3,4 %, medtem ko se stopnja splošne umrljivosti zaradi TPR med ženskami ne spreminja. Razlika med spoloma v stopnji tobaku pripisljive umrljivosti se je zmanjšala, a stopnja ostaja višja med moškimi (Tabela 4.1.1, Slika 4.1.3). 9 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 35 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Tabela 4.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka in vseh smrti zaradi TPR, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPR in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi rakab TPRb zaradi TPRb stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti zaradi TPR/100.000 stopnja zaradi raka/100.000 prebivalcevb umrljivosti TPR/100.000 prebivalcevb zaradi prebivalcevb raka/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 1390 2926 47,5 % 114,1 240,2 134,5 302,1 2002–2006 1468 3092 47,5 % 114,8 241,7 131,4 289,0 2007–2011 1609 3512 45,8 % 118,9 259,4 133,6 297,6 2012–2016 1626 3639 44,7 % 114,9 257,3 122,5 277,3 a2017–2019 1683 3731 45,1 % 116,4 258,0 118,5 265,0 Povprečna letna +1,0* +1,2* +0,1 +0,2 -0,7* -0,8 sprememba v % (95 % IZ) (+0,8 do +1,3) (+0,5 do +1,8) (-0,1 do +0,3) (-0,3 do +0,7) (-0,9 do -0,4) (-1,6 do 0,0) Trend ↑ ↑ o o ↓ o Moški 1997–2001 1190 1934 61,5 % 206,9 336,3 290,7 507,6 2002–2006 1191 2011 59,2 % 195,9 330,8 265,2 474,6 2007–2011 1251 2252 55,6 % 191,9 345,4 253,8 474,7 2012–2016 1202 2301 52,2 % 174,9 334,9 214,9 425,5 a2017–2019 1150 2313 49,7 % 162,6 327,0 188,7 389,8 Povprečna letna -0,2 +0,9* -1,2* -0,2 -2,1* -1,4* sprememba v % (95 % IZ) (-1,0 do +0,6) (0,1 do +1,6) (-1,4 do -0,9) (-1,0 do +0,5) (-2,6 do -1,6) (-2,1 do -0,8) Trend o ↑ ↓ o ↓ ↓ Ženske 1997–2001 200 992 20,2 % 31,1 154,2 33,9 175,0 2002–2006 277 1081 25,6 % 41,3 161,1 43,3 171,3 2007–2011 358 1260 28,4 % 51,1 179,5 51,2 180,0 2012–2016 424 1337 31,7 % 58,3 183,9 56,0 174,3 a2017–2019 533 1418 37,6 % 72,2 191,9 66,7 174,7 Povprečna letna +5,1* +2,0* +4,3* +1,2* +3,4* 0,0 sprememba v % (95 % IZ) (+4,4 do +5,8) (+1,6 do +2,3) (+3,6 do +4,9) (+0,9 do +1,5) (+2,7 do +4,1) (-0,3 do +0,3) Trend ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ o a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPR – S tobakom povezane vrste raka (C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32–C34, C53, C64–C68, C92.0). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 36 POGLAVJE 4 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi TPR povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka povprečno število vseh smrti zaradi TPR - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka - moški povprečno število vseh smrti zaradi TPR - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka in vseh smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 37 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Prezgodnje smrti10 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva nekaj več kot polovica vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR, to je 54 %; odstotek je višji med moškimi (56 %) kot ženskami (49 %) (Tabela 4.1.2, Slika 4.1.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivega raka pred 70. letom starosti umre 812 prebivalcev Slovenije, od teh je 70 % moških (Tabela 4.1.2, Slika 4.1.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi raka je 69,3 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 2,3-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 4.1.2). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka se od leta 1997 ne spreminja, tako kot ne število vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR, so pa pri spremembah prisotne izrazite razlike med spoloma. Pri ženskah beležimo izrazit porast števila tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka (povprečno letno za +4,5 %), medtem ko se število vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR ne spreminja. Med moškimi se število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka znižuje (povprečno letno za -1,4 %), znižanje je večje kot pri številu vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR. Pri ženskah se je povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 povečalo za 2,3-krat. 10 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti 38 POGLAVJE 4 Med ženskami se tako zvišuje povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPR in razlike med spoloma se zmanjšujejo. Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPR pa ostajata višja med moškimi (Tabela 4.1.2, Slika 4.1.4, Slika 4.1.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti11 zaradi raka se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -2,2 %), nekaj manj pa stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPR. Še izraziteje in bolj kot stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPR se znižuje tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost zaradi raka med moškimi (povprečno letno za -3,2 %). Med ženskami se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi raka zvišuje (povprečno letno za +3,4 %), medtem ko se stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPR ne spreminja. Od prvega opazovanega obdobja se je med ženskami povprečna stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi raka skoraj podvojila, razlika med spoloma se je zmanjšala, a stopnje ostajajo višje med moškimi (Tabela 4.1.2, Slika 4.1.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 11 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 39 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Tabela 4.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPR in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi TPRb prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje smrti zaradi rakab TPRb umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti zaradi TPR/100.000 prezgodnje zaradi raka/100.000 prebivalcevb umrljivosti TPR/100.000 prebivalcevb zaradi prebivalcevb raka/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 874 1555 56,2 % 83,5 148,6 92,1 164,2 2002–2006 806 1457 55,3 % 75,1 135,6 81,2 147,9 2007–2011 826 1522 54,3 % 73,8 135,9 79,3 147,2 2012–2016 824 1515 54,4 % 71,3 131,1 73,0 134,3 a2017–2019 812 1513 53,7 % 69,3 129,2 66,7 124,7 Povprečna letna -0,9 -0,6 -1,5* -1,0 -2,2* -1,6* sprememba v % (95 % IZ) (-1,9 do +0,1) (-1,4 do +0,2) (-2,5 do -0,5) (-1,6 do -0,5) (-3,2 do -1,2) (-2,6 do -0,7) Trend o o ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 770 1145 67,2 % 148,4 220,7 173,0 258,3 2002–2006 683 1070 63,8 % 127,1 199,0 142,9 226,3 2007–2011 676 1096 61,7 % 119,1 193,0 132,9 217,1 2012–2016 628 1057 59,4 % 106,8 179,5 112,7 189,4 a2017–-2019 573 1022 56,1 % 95,7 170,5 94,7 168,9 Povprečna letna -1,4* -0,8* -2,1* -1,6* -3,2* -2,4* sprememba v % (95 % IZ) (-1,7 do -1,0) (-1,4 do -0,1) (-2,5 do -1,8) (-2,2 do -0,9) (-4,9 do -1,6) (-3,3 do -1,4) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 104 410 25,4 % 19,7 77,8 20,6 81,7 2002–2006 123 387 31,8 % 22,9 72,1 23,9 75,8 2007–2011 151 427 35,4 % 27,2 77,3 28,2 80,7 2012–2016 195 458 42,6 % 34,5 80,9 34,3 80,6 a2017–2019 239 491 48,7 % 41,7 85,9 39,0 81,0 Povprečna letna +4,5* +0,6 +4,0* +0,2 +3,4* 0,0 sprememba v % (95 % IZ) (+3,8 do +5,2) -0,2 do +1,5) (+3,3 do +4,7) (-0,6 do +1,0) (+2,7 do +4,1) (-0,4 do +0,4) Trend ↑ o ↑ o ↑ o a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPR – S tobakom povezane vrste raka (C00–16, C18–C20, C22, C25, C32–C34, C53, C64–C68, C92.0). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 40 POGLAVJE 4 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPR - skupaj povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka - skupaj povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPR - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPR - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPR/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi raka/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 41 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 4.2 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi bolezni srca in žilja glede na splošno umrljivost zaradi bolezni srca in žilja, ki jih pripisujemo tobaku V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi bolezni srca in žilja glede na splošno umrljivost zaradi v analize vključenih bolezni srca in žilja, ki jih pripisujemo tobaku. V izračune so vključene naslednje vrste bolezni srca in žilja, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularna bolezen (I60–I69), hipertenzivna srčna bolezen (I11, I13) in druge bolezni srca in žilja (I00–I09, I26–I28, I30–I51, I70–I78). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva nekaj več kot desetina vseh smrti zaradi bolezni srca in žilja, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka (v nadaljevanju na kratko TPBSŽ – s tobakom povezane bolezni srca in žilja), to je 12 %; odstotek je podoben med moškimi (11 %) in ženskami (12 %) (Tabela 4.2.1, Slika 4.2.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni srca in žilja umre 910 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od teh je več kot polovica, natančneje 60 %, žensk (Tabela 4.2.1, Slika 4.2.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja je 62,9 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,4-krat višja med ženskami kot moškimi (Tabela 4.2.1). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -1,6 %), število vseh smrti zaradi TPBSŽ pa se ne spreminja. Med moškimi se število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja še izraziteje znižuje (povprečno letno za -4,0 %), v številu vseh smrti zaradi TPBSŽ pa ne beležimo sprememb. Med ženskami se število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja zvišuje (povprečno letno za +2,3 %), v številu vseh smrti zaradi TPBSŽ pa prav tako ne beležimo sprememb. Pri ženskah se je povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 povečalo za 1,6-krat, zviševal se je povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPBSŽ, ki je v zadnjem spremljanem obdobju tudi rahlo presegel tistega med moškimi. Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja med ženskami je prvič preseglo število med moškimi v obdobju 2012–2016, razlika pa se je v obdobju 2017–2019 še povečala (Tabela 4.2.1, Slika 4.2.1, Slika 4.2.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja12 se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -3,2 %). Še izraziteje se znižuje med moškimi (povprečno letno za -5,7 %), znižanje pa je večje kot pri stopnji splošne umrljivosti zaradi TPBSŽ. Med ženskami se tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja ne spreminja, medtem ko se stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBSŽ znižuje. Razlika med spoloma se je med obdobji zmanjševala in povprečna stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja med ženskami je v obdobju 2017–2019 rahlo presegla stopnjo med moškimi (Tabela 4.2.1, Slika 4.2.3). 12 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 42 POGLAVJE 4 Tabela 4.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh smrti zaradi TPBSŽ, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBSŽ in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi bolezni TPBSŽb zaradi TPBSŽb stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne srca in žiljab umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti zaradi bolezni TPBSŽ/100.000 stopnja zaradi srca in prebivalcevb umrljivosti TPBSŽ/100.000 žilja/100.000 zaradi bolezni prebivalcevb prebivalcevb srca in žilja/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 1178 7466 15,8 % 96,7 612,8 113,9 951,9 2002–2006 1116 7196 15,5 % 87,2 562,7 101,7 792,3 2007–2011 1021 7276 14,0 % 75,5 537,5 86,3 670,4 2012–2016 894 7634 11,7 % 63,2 539,8 67,9 596,8 a2017–2019 910 7841 11,6 % 62,9 542,1 64,2 555,9 Povprečna letna -1,6* +0,2 -2,5* -0,7* -3,2* -2,8* sprememba v % (95 % IZ) (-2,0 do -1,2) (-0,2 do +0,5) (-2,9 do -2,1) (-1,0 do -0,3) (-3,7 do -2,8) (-3,1 do -2,4) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 838 3350 25,0 % 145,9 582,6 184,7 1152,8 2002–2006 714 3158 22,6 % 117,5 519,7 143,0 959,0 2007–2011 567 3034 18,7 % 87,1 465,3 104,8 777,1 2012–2016 420 3055 13,7 % 61,1 444,7 70,9 654,4 a2017–2019 364 3228 11,3 % 51,5 456,5 57,5 612,6 Povprečna letna -4,0* -0,2 -5,1* -1,3* -5,7* -3,0* sprememba v % (95 % IZ) (-5,1 do -2,9) (-0,5 do +0,1) (-6,2 do -4,0) (-1,6 do -1,0) (-6,8 do -4,6) (-3,6 do -2,3) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 340 4116 8,3 % 52,8 639,9 59,8 823,2 2002–2006 402 4038 10,0 % 59,8 601,5 64,3 681,0 2007–2011 454 4242 10,7 % 64,7 604,5 63,9 587,8 2012–2016 474 4579 10,4 % 65,2 629,6 58,7 540,8 a2017–2019 546 4613 11,8 % 73,9 624,1 62,8 501,2 Povprečna letna +2,3* +0,5 +1,5* -0,3 0,0 -2,6* sprememba v % (95 % IZ) (+1,6 do +3,1) (0,0 do +0,9) (+0,8 do +2,3) (-0,7 do +0,2) (-0,8 do +0,8) (-3,0 do -2,2) Trend ↑ o ↑ o o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPBSŽ - S tobakom povezane vrste bolezni srca in žilja (I00–09, I11, I13, I20–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 43 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi TPBSŽ povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja povprečno število vseh smrti zaradi TPBSŽ - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja - moški povprečno število vseh smrti zaradi TPBSŽ - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 44 POGLAVJE 4 1200 1000 800 600 400 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Prezgodnje smrti13 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva približno tretjina vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ, to je 34 %; odstotek je višji med ženskami (42 %) kot moškimi (31 %) (Tabela 4.2.2, Slika 4.2.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni srca in žilja pred 70. letom starosti umre 305 prebivalcev Slovenije, od teh je 70 % moških (Tabela 4.2.2, Slika 4.2.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja je 26,0 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 2,2-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 4.2.2). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja se od leta 1997 znižuje (povprečno letno za -4,7 %), nekaj manj se znižuje tudi število vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja se znižuje pri obeh spolih, izraziteje med moškimi (povprečna letna sprememba: moški -5,5 %, ženske -1,9 %). Pri moških znižanje presega znižanje vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ, pri ženskah pa zaostaja. Med ženskami se tako povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBSŽ ves čas zvišuje, med moškimi znižuje, in v prvih spremljanih obdobjih znatno nižji odstotek med ženskami je v obdobju 2012–2016 prvič presegel tistega med moškimi, v naslednjem pa se je odstotek med ženskami še povečal. Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja pa ostaja višje med moškimi (Tabela 4.2.2, Slika 4.2.4, Slika 4.2.5). 13 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 45 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti14 zaradi bolezni srca in žilja se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,8 %), izraziteje med moškimi (povprečno letno za -6,8 %), v obeh primerih pa znatneje kot se znižuje stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ. Med ženskami se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja znižuje počasneje (povprečno letno za -2,9 %), medtem ko se stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ znižuje skoraj dvakrat hitreje. Razlika med spoloma se zmanjšuje, a stopnje umrljivosti ostajajo višje med moškimi (Tabela 4.2.2, Slika 4.2.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 14 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 46 POGLAVJE 4 Tabela 4.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997– 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja smrti zaradi TPBSŽb smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva splošne bolezni srca in TPBSŽb umrljivosti zaradi stopnja prezgodnje žiljab zaradi bolezni TPBSŽ/100.000 prezgodnje umrljivosti srca in prebivalcevb umrljivosti zaradi žilja/100.000 zaradi bolezni TPBSŽ/100.000 prebivalcevb srca in prebivalcevb žilja/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 747 1802 41,5 % 71,4 172,2 77,8 190,9 2002–2006 588 1431 41,1 % 54,8 133,3 58,3 146,2 2007–2011 460 1144 40,2 % 41,1 102,2 43,5 111,6 2012–2016 353 978 36,1 % 30,6 84,7 31,3 87,3 a2017–2019 305 906 33,7 % 26,0 77,4 25,2 74,8 Povprečna letna -4,7* -3,5* -5,3* -4,1* -5,8* -4,9* sprememba v % (95 % IZ) (-5,0 do -4,4) (-3,9 do -3,1) (-5,6 do -4,9) (-4,5 do -3,7) (-6,1 do -5,5) (-5,1 do -4,7) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 614 1289 47,6 % 118,4 248,4 134,4 290,8 2002–2006 483 1069 45,2 % 89,8 198,8 97,7 225,8 2007–2011 368 869 42,3 % 64,9 153,1 70,0 172,7 2012–2016 261 736 35,5 % 44,4 125,0 46,5 132,4 a2017–2019 213 688 31,0 % 35,5 114,9 35,3 114,0 Povprečna letna -5,5* -3,2* -6,2* -4,0* -6,8* -4,9* sprememba v % (95 % IZ) (-5,9 do -5,1) (-3,7 do -2,8) (-6,6 do -5,8) (-4,4 do -3,6) (-7,2 do -6,4) (-5,1 do -4,7) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 133 513 25,9 % 25,2 97,3 26,5 102,3 2002–2006 105 362 29,0 % 19,7 67,6 20,6 71,9 2007–2011 93 275 33,8 % 16,8 49,8 17,5 53,1 2012–2016 92 242 38,0 % 16,3 42,7 16,3 42,9 a2017–2019 92 218 42,2 % 16,1 38,1 15,1 35,7 Povprečna letna -1,9* -4,5* -2,3* -4,9* -2,9* -5,4* sprememba v % (95 % IZ) (-2,7 do -1,1) (-5,2 do -3,8) (-3,1 do -1,6) (-5,7 do -4,2) (-3,6 do -2,1) (-5,1 do -4,9) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPBSŽ - S tobakom povezane vrste bolezni srca in žilja (I00–09, I11, I13, I20–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 47 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.2.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 48 POGLAVJE 4 4.3 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi bolezni dihal glede na splošno umrljivost zaradi bolezni dihal, ki jih pripisujemo tobaku V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi bolezni dihal glede na splošno umrljivost zaradi v analize vključenih bolezni dihal, ki jih pripisujemo tobaku. V izračune so vključene vrste bolezni dihal, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44), tuberkuloza (A15–19, B90) in druge pljučne bolezni (J10–J18, J20–J22, J45–J47). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva skoraj polovica vseh smrti zaradi bolezni dihal, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka (v nadaljevanju na kratko TPBD – s tobakom povezane bolezni dihal), to je 48 %; odstotek je višji med moškimi (52 %) kot ženskami (44 %) (Tabela 4.3.1, Slika 4.3.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni dihal umre 493 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od teh je nekaj več kot polovica, to je 52 %, moških (Tabela 4.3.1, Slika 4.3.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi bolezni dihal je 34,1 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je rahlo višja med ženskami kot moškimi (Tabela 4.3.1). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal se od leta 1997 naprej ne spreminja, število vseh smrti zaradi TPBD pa znižuje. Med moškimi se število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal znižuje (povprečno letno za -2,5 %), med ženskami pa zvišuje (povprečno letno za +1,3 %). Pri ženskah se je povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal med obdobjema 1997– 2001 in 2017–2019 povečalo za 1,4-krat in približalo številu med moškimi. Razlike med spoloma so se zmanjšale, povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal med vsemi smrtmi zaradi TPBD sta zaenkrat še višja med moškimi (Tabela 4.3.1, Slika 4.3.1, Slika 4.3.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti15 zaradi bolezni dihal se od leta 1997 znižuje skupno (povprečno letno za -3,8 %) in pri obeh spolih; izraziteje med moškimi kot ženskami (povprečno letno znižanje: moški -5,6 %, ženske -1,8 %). Skupno in pri obeh spolih se znižuje tudi stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBD; pri moških podobno kot tobaku pripisljiva, pri ženskah pa znatneje kot tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal. Razlika med spoloma se zmanjšuje, a povprečne stopnje tobaku pripisljive umrljivosti zaradi bolezni dihal ostajajo višje med moškimi (Tabela 4.3.1, Slika 4.3.3). 15 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 49 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Tabela 4.3.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal in vseh smrti zaradi TPBD, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBD in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi bolezni TPBDb zaradi TPBDb stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne dihalb umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti zaradi bolezni TPBD/100.000 stopnja zaradi dihal/100.000 prebivalcib umrljivosti TPBD/100.000 prebivalcib zaradi bolezni prebivalcib dihal/100.000 prebivalcib Skupaj 1997–2001 602 1455 41,4 % 49,5 119,5 74,0 191,1 2002–2006 571 1322 43,2 % 44,7 103,5 62,0 148,9 2007–2011 469 1047 44,8 % 34,6 77,3 43,1 97,4 2012–2016 463 1140 40,6 % 32,7 80,6 36,4 89,8 a2017–2019 493 1019 48,4 % 34,1 70,5 35,1 72,4 Povprečna letna -1,0 -1,9* -1,9 -2,8* -3,8* -4,7* sprememba v % (95 % IZ) (-4,0 do +2,0) (-2,5 do -1,2) (-4,9 do +1,1) (-3,4 do -2,2) (-6,8 do -0,7) (-7,5 do -1,8) Trend o ↓ o ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 431 779 55,3 % 75,0 135,5 155,9 300,2 2002–2006 377 711 53,0 % 62,1 117,1 122,8 241,5 2007–2011 284 533 53,3 % 43,6 81,7 77,3 149,2 2012–2016 259 548 47,3 % 37,7 79,7 57,9 125,6 a2017–2019 255 486 52,5 % 36,1 68,8 49,6 96,2 Povprečna letna -2,5* -2,1 -3,6* -3,2* -5,6* -5,4* sprememba v % (95 % IZ) (-4,1 do -0,9) (-4,8 do +0,6) (-5,2 do -2,0) (-5,8 do -0,5) (-7,1 do -4,1) (-7,3 do -3,5) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 171 676 25,3 % 26,6 105,1 33,5 137,2 2002–2006 194 611 31,8 % 28,9 91,1 32,6 104,2 2007–2011 185 514 36,0 % 26,3 73,2 25,6 71,0 2012–2016 204 592 34,5 % 28,1 81,5 24,4 69,9 a2017–2019 237 532 44,5 % 32,1 72,0 26,5 58,6 Povprečna letna +1,3* -1,1* +0,6 -1,9* -1,8* -4,5* sprememba v % (95 % IZ) (+0,4 do +2,3) (-1,9 do -0,4) (-0,4 do +1,5) (-2,6 do -1,1) (-2,7 do -0,8) (-5,6 do -3,4) Trend ↑ ↓ o ↓ ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPBD - S tobakom povezane vrste bolezni dihal (A15–19, B90, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 50 POGLAVJE 4 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 1500 1250 1000 750 500 250 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi TPBD povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal povprečno število vseh smrti zaradi TPBD - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal - moški povprečno število vseh smrti zaradi TPBD - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.2 : Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal in vseh smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 51 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Prezgodnje smrti16 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku sta pripisljivi približno dve tretjini vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD, to je 65 %; odstotek je nekaj višji med ženskami (68 %) kot moškimi (63 %) (Tabela 4.3.2, Slika 4.3.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivih bolezni dihal pred 70. letom starosti umre 65 prebivalcev Slovenije, od teh je več kot polovica, to je 61 %, moških (Tabela 4.3.2, Slika 4.3.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal je 5,5 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,6-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 4.3.2). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal se od leta 1997 znižuje (povprečno letno za -4,6 %), še bolj pri moških (povprečno letno za -6,2 %), pri ženskah pa se ne spreminja, ne glede na znatnejše zniževanje števila vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD med ženskami. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBD med ženskami tako hitro narašča in se je v spremljanih obdobjih podvojil, med moškimi pa ostaja približno isti. V obdobju 2017–2019 je odstotek med ženskami prvič presegel tistega med moškimi, medtem ko povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal ostaja višje med moškimi (Tabela 4.3.2, Slika 4.3.4, Slika 4.3.5). 16 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 52 POGLAVJE 4 - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti17 zaradi bolezni dihal se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -6,0 %), še izraziteje med moškimi (povprečno letno za -7,9 %), podobno, kot se znižujeta stopnji splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD. Med ženskami pa se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal ne spreminja, medtem ko se stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD znižuje. Razlika med spoloma v tobaku pripisljivi stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal se zmanjšuje, a stopnje ostajajo višje med moškimi (Tabela 4.3.2, Slika 4.3.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 17 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 53 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Tabela 4.3.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi TPBDb smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje bolezni dihalb TPBDb umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti zaradi bolezni TPBD/100.000 prezgodnje zaradi dihal/100.000 prebivalcevb umrljivosti TPBD/100.000 prebivalcevb zaradi bolezni prebivalcevb dihal/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 150 272 55,1 % 14,3 26,0 16,0 29,1 2002–2006 96 192 50,0 % 9,0 17,9 10,0 19,8 2007–2011 67 118 56,8 % 6,0 10,5 6,7 11,6 2012–2016 59 100 59,0 % 5,1 8,7 5,3 9,0 a2017–2019 65 100 65,0 % 5,5 8,6 5,3 8,2 Povprečna letna -4,6* -5,4* -5,2* -6,0* -6,0* -6,7* sprememba v % (95 % IZ) (-6,2 do -3,0) (-6,9 do -3,9) (-6,8 do -3,6) (-7,4 do -4,5) (-7,5 do -4,4) (-8,1 do -5,3) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 127 205 62,0 % 24,5 39,5 29,5 47,2 2002–2006 78 143 54,5 % 14,6 26,6 17,1 30,8 2007–2011 53 89 59,6 % 9,3 15,8 10,9 18,2 2012–2016 41 69 59,4 % 7,0 11,7 7,5 12,6 a2017–2019 40 63 63,5 % 6,7 10,5 6,6 10,4 Povprečna letna -6,2* -6,5* -6,5* -7,2* -7,9* -8,0* sprememba v % (95 % IZ) (-8,3 do -4,1) (-7,4 do -5,5) (-8,7 do -4,3) (-8,2 do -6,3) (-9,0 do -6,8) (-8,9 do -7,2) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 23 67 34,3 % 4,3 12,8 4,5 13,4 2002–2006 18 49 36,7 % 3,3 9,1 3,6 9,7 2007–2011 14 28 50,0 % 2,6 5,1 2,8 5,4 2012–2016 18 31 58,1 % 3,1 5,5 3,1 5,5 a2017–2019 25 37 67,6 % 4,3 6,5 4,0 6,1 Povprečna letna +0,1 -3,6* -0,4 -4,1* -1,0 -4,4* sprememba v % (95 % IZ) (-2,1 do +2,4) (-5,6 do -1,6) (-2,6 do +1,8) (-6,1 do -2,0) (-3,2 do +1,3) (-6,4 do -2,3) Trend o ↓ o ↓ o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b TPBD - S tobakom povezane vrste bolezni dihal (A15–19, B90, J10–J18, J20–J22, J40–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 54 POGLAVJE 4 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBD - skupaj povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal - skupaj povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBD - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi TPBD - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.3.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 55 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 4.4 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi presnovnih bolezni glede na splošno umrljivost zaradi presnovnih bolezni, ki jih pripisujemo tobaku V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi presnovnih bolezni glede na splošno umrljivost zaradi v analize vključenih presnovnih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka. V izračune so vključene presnovne bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: sladkorna bolezen (E10–E14). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva nekaj več kot desetina, to je 11 %, vseh smrti zaradi presnovnih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka (v nadaljevanju na kratko sladkorne bolezni, ki je edina v izračune vključena bolezen med presnovnimi boleznimi); med moškimi 12 % in ženskami 11 % (Tabela 4.4.1, Slika 4.4.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive sladkorne bolezni umre 37 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od tega polovica moških (Tabela 4.4.1, Slika 4.4.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi sladkorne bolezni je 2,5 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je podobna med moškimi in ženskami (Tabela 4.4.1). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni se od leta 1997 naprej ne spreminja ne skupno, ne pri posameznem spolu. Razlik med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni v zadnjem opazovanem obdobju ni. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni se med moškimi znižuje, med ženskami pa povečuje, razlike med spoloma se zmanjšujejo in v zadnjem opazovanem obdobju je odstotek med moškimi le malce nad odstotkom med ženskami (Tabela 4.4.1, Slika 4.4.1, Slika 4.4.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti18 zaradi sladkorne bolezni se od leta 1997 naprej ne spreminja ne skupno, ne pri posameznem spolu (Tabela 4.4.1, Slika 4.4.3). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni med vsemi smrtmi zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 18 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 56 POGLAVJE 4 Tabela 4.4.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi sladkorne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi sladkorne zaradi stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne sladkorne boleznib sladkorne umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti boleznib boleznib zaradi sladkorne stopnja zaradi sladkorne bolezni/100.000 umrljivosti sladkorne bolezni/100.000 prebivalcevb zaradi bolezni/100.000 prebivalcevb sladkorne prebivalcevb bolezni/100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 48 516 9,3 % 3,9 42,4 5,3 63,3 2002–2006 59 560 10,5 % 4,6 43,9 6,0 60,5 2007–2011 30 266 11,3 % 2,2 19,6 2,6 23,9 2012–2016 33 316 10,4 % 2,3 22,3 2,6 24,8 a2017–2019 37 330 11,2 % 2,5 22,8 2,6 23,8 Povprečna letna -0,7 -1,2 -1,6 -2,6 -2,9 -4,3 sprememba v % (95 % IZ) (-5,8 do +4,7) (-2,7 do +0,3) (-6,5 do +3,5) (-8,5 do +3,7) (-8,0 do +2,4) (-9,9 do +1,6) Trend o o o o o o Moški 1997–2001 32 186 17,2 % 5,5 32,4 9,1 59,9 2002–2006 36 227 15,9 % 5,9 37,5 9,8 65,9 2007–2011 17 119 14,3 % 2,7 18,2 4,1 28,1 2012–2016 18 139 12,9 % 2,6 20,2 3,6 28,2 a2017–2019 18 155 11,6 % 2,6 21,9 3,3 28,4 Povprečna letna -2,1 -2,1* -3,2 -1,4 -4,3 -3,1 sprememba v % (95 % IZ) (-7,0 do +3,1) (-3,5 do -0,7) (-8,1 do +2,0) (-8,1 do +5,8) (-9,7 do +1,3) (-10,0 do +4,4) Trend o ↓ o o o o Ženske 1997–2001 16 330 4,8 % 2,5 51,3 3,0 63,0 2002–2006 23 333 6,9 % 3,4 49,7 3,7 55,5 2007–2011 12 147 8,2 % 1,7 20,9 1,7 20,7 2012–2016 15 177 8,5 % 2,1 24,3 1,9 22,0 a2017–2019 18 175 10,3 % 2,5 23,6 2,1 20,1 Povprečna letna +1,4 +0,1 -1,2 -3,2 -1,0 -5,2 sprememba v % (95 % IZ) (-6,0 do +9,4) (-1,7 do +1,8) (-3,2 do +0,9) (-7,6 do +1,3) (-8,4 do +7,1) (-10,8 do +0,8) Trend o o o o o o a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Sladkorna bolezen (E10–E14). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 57 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 600 500 400 300 200 100 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi sladkorne bolezni povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni povprečno število vseh smrti zaradi sladkorne bolezni - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni - moški povprečno število vseh smrti zaradi sladkorne bolezni - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu 70 60 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 58 POGLAVJE 4 Prezgodnje smrti19 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih 13 % prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni, podobno med moškimi in ženskami (Tabela 4.4.2, Slika 4.4.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive sladkorne bolezni pred 70. letom starosti umre 7 prebivalcev Slovenije, večina moških (Tabela 4.4.2, Slika 4.4.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni je 0,6 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več (Tabela 4.4.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,5 %). Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni se med moškimi znižuje, med ženskami pa zvišuje in večjih razlik med spoloma ni več (Tabela 4.4.2, Slika 4.4.4, Slika 4.4.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti20 zaradi sladkorne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -6,7 %) nekaj bolj, kot se znižuje splošna prezgodnja umrljivost zaradi sladkorne bolezni. Med moškimi se tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost zaradi sladkorne bolezni zmanjšuje znatneje (povprečno letno za -7,7 %), med ženskami pa nekaj manj (povprečno letno za -3,9 %). Razlika med spoloma se je zmanjšala, povprečne stopnje prezgodnje umrljivosti pa kljub temu ostajajo višje med moškimi (Tabela 4.4.2, Slika 4.4.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.4:Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 19 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 20 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 59 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Tabela 4.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi sladkorne smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje sladkorne boleznib sladkorne umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti boleznib bolezni zaradi sladkorne prezgodnje zaradi b sladkorne bolezni umrljivosti sladkorne bolezni /100.000 zaradi bolezni /100.000 prebivalcevb sladkorne /100.000 prebivalcevb bolezni prebivalcevb /100.000 prebivalcevb Skupaj 1997–2001 18 125 14,4 % 1,7 11,9 1,9 13,4 2002–2006 16 108 14,8 % 1,5 10,1 1,6 11,3 2007–2011 8 58 13,8 % 0,7 5,2 0,8 5,8 2012–2016 8 57 14,0 % 0,7 4,9 0,7 5,1 a2017–2019 7 53 13,2 % 0,6 4,5 0,6 4,3 Povprečna letna -5,5* -3,9 -5,2 -4,5 -6,7* -6,1* sprememba v % (95 % IZ) (-6,9 do -4,1) (-11,1 do +4,0) (-10,4 do +0,4) (-11,7 do +3,3) (-8,0 do -5,4) (-7,5 do -4,8) Trend ↓ o o o ↓ ↓ Moški 1997–2001 15 75 20,0 % 3,0 14,5 3,5 17,2 2002–2006 13 74 17,6 % 2,5 13,9 2,9 16,3 2007–2011 6 38 15,8 % 1,1 6,7 1,3 7,8 2012–2016 6 41 14,6 % 1,0 6,9 1,1 7,4 a2017–2019 5 37 13,5 % 0,8 6,2 0,8 6,1 Povprečna letna -4,9 -2,8 -7,0* -3,5 -7,7* -4,4 sprememba v % (95 % IZ) ( -10,7 do +1,3) (-10,6 do +5,8) (-8,4 do -5,5) (-11,3 do +4,9) (-9,1 do -6,3) (-12,2 do +4,1) Trend o o ↓ o ↓ o Ženske 1997–2001 3 50 6,0 % 0,5 9,4 0,6 9,9 2002–2006 2 34 5,9 % 0,4 6,4 0,5 6,8 2007–2011 2 20 10,0 % 0,3 3,7 0,3 3,9 2012–2016 2 16 12,5 % 0,3 2,9 0,3 2,9 a2017–2019 2 16 12,5 % 0,3 2,7 0,3 2,6 Povprečna letna -2,3* -6,4* -2,7 -6,9* -3,9* -7,3* sprememba v % (95 % IZ) (-4,5 do -0,1) (-8,0 do -4,8) (-5,3 do +0,1) (-8,4 do -5,3) (-5,5 do -2,3) (-8,8 do -5,8) Trend ↓ ↓ o ↓ ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Sladkorna bolezen (E10–E14). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 60 POGLAVJE 4 140 120 100 80 60 40 20 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni povprečno število prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 4.4.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 61 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni 4.5 Tobaku pripisljiva umrljivost glede na splošno umrljivost zaradi posameznih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal, presnovne bolezni) Poglavje je namenjeno združenemu prikazu obsega tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi posameznih obravnavanih skupin bolezni, to so različne vrste raka (C00–CD48), bolezni srca in žilja (I00–I99), bolezni dihal (J00–J99) in presnovne bolezni (E00–E90). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Med vsemi smrtmi zaradi bolezni dihal je nekaj manj kot polovica (43 %) pripisljivih tobaku, med vsemi smrtmi zaradi raka približno četrtina (26 %), med vsemi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja nekaj več kot desetina (12 %) in med vsemi smrtmi zaradi presnovnih bolezni približno desetina (Tabela 4.5.1, Slika 4.5.1). - Med spoloma pri tem obstajajo največje razlike pri raku. Med moškimi je med vsemi smrtmi zaradi raka približno tretjina (32 %) pripisljivih tobaku, med ženskami pa nekaj manj kot petina (19 %) (Tabela 4.5.1, Slika 4.5.2). Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni se med moškimi znižujejo, med ženskami pa naraščajo (Tabela 4.5.1, Slika 4.5.2). 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 4.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 4.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 62 POGLAVJE 4 Tabela 4.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % število število vseh število število vseh število število vseh število število vseh tobaku smrti zaradi tobaku smrti zaradi tobaku smrti zaradi tobaku smrti zaradi pripisljivih raka pripisljivih bolezni srca pripisljivih bolezni pripisljivih presnovnih smrti zaradi smrti zaradi in žilja smrti zaradi dihal smrti zaradi bolezni rakab bolezni srca bolezni presnovnih in žiljac dihald boleznie Skupaj 1997–2001 1390 4815 28,9 % 1178 7577 15,5 % 602 1500 40,1 % 48 551 8,7 % 2002–2006 1468 5151 28,5 % 1116 7295 15,3 % 571 1414 40,4 % 59 585 10,1 % 2007–2011 1609 5772 27,9 % 1021 7397 13,8 % 469 1156 40,6 % 30 306 9,8 % 2012–2016 1626 6047 26,9 % 894 7718 11,6 % 463 1286 36,0 % 33 372 8,9 % a2017–2019 1683 6422 26,2 % 910 7913 11,5 % 493 1144 43,1 % 37 390 9,5 % Moški 1997–2001 1190 2680 44,4 % 838 3392 24,7 % 431 804 53,6 % 32 200 16,0 % 2002–2006 1191 2855 41,7 % 714 3196 22,3 % 377 759 49,7 % 36 238 15,1 % 2007–2011 1251 3215 38,9 % 567 3074 18,4 % 284 584 48,6 % 17 133 12,7 % 2012–2016 1202 3384 35,5 % 420 3087 13,6 % 259 621 41,7 % 18 165 10,9 % a2017–2019 1150 3558 32,3 % 364 3253 11,2 % 255 553 46,1 % 18 184 9,8 % Ženske 1997–2001 200 2135 9,4 % 340 4185 8,1 % 171 696 24,6 % 16 351 4,6 % 2002–2006 277 2295 12,1 % 402 4100 9,8 % 194 655 29,6 % 23 346 6,6 % 2007–2011 358 2558 14,0 % 454 4323 10,5 % 185 572 32,4 % 12 173 7,0 % 2012–2016 424 2663 15,9 % 474 4631 10,2 % 204 665 30,7 % 15 207 7,2 % a2017–2019 533 2864 18,6 % 546 4660 11,7 % 237 591 40,1 % 18 206 8,7 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b S tobakom povezane vrste raka (C00–16, C18–C20, C22, C25, C32–C34, C53, C64–C68, C92.0). c S tobakom povezane vrste bolezni srca in žilja (I00–09, I11, I13, I20–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78). d S tobakom povezane vrste bolezni dihal (A15–19, B90, J10–J18, J20–J22, J40–J47). e S tobakom povezane presnovne bolezni (E10–E14). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. Prezgodnje smrti21 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni dihal je več kot polovica (59 %) pripisljivih tobaku, med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi raka več kot tretjina (35 %), med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja nekaj več kot desetina (12 %) in med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi presnovnih bolezni približno desetina (Tabela 4.5.2, Slika 4.5.3). - Med spoloma pri tem obstajajo največje razlike pri prezgodnjih smrtih zaradi raka, sledijo bolezni srca in žilja. Med moškimi je med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi raka nekaj manj kot polovica (42 %) pripisljivih tobaku, med ženskami pa četrtina (25 %) (Tabela 4.5.2, Slika 4.5.4). 21 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 63 Tobaku pripisljiva umrljivost po skupinah bolezni Spremembe od leta 1997 do leta 2019 - Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni se med moškimi znižujejo, med ženskami pa naraščajo (Tabela 4.5.2, Slika 4.5.4). Tabela 4.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % število število vseh število število vseh število število vseh število število vseh tobaku prezgodnjih tobaku prezgodnjih tobaku prezgodnjih tobaku smrti zaradi pripisljivih smrti zaradi pripisljivih smrti zaradi pripisljivih smrti zaradi pripisljivih prezgodnjih prezgodnjih raka prezgodnjih bolezni srca prezgodnjih bolezni prezgodnjih presnovnih smrti zaradi smrti zaradi in žilja smrti zaradi dihal smrti zaradi bolezni rakab bolezni srca bolezni presnovnih in žiljac dihald boleznie Skupaj 1997–2001 874 2417 36,2 % 747 1839 40,6 % 150 283 52,9 % 18 141 12,8 % 2002–2006 806 2267 35,5 % 588 1457 40,4 % 96 208 46,2 % 16 119 13,5 % 2007–2011 826 2277 36,3 % 460 1168 39,4 % 67 127 52,7 % 8 75 10,6 % 2012–2016 824 2283 36,1 % 353 993 35,6 % 59 114 51,9 % 8 78 10,3 % a2017–2019 812 2324 34,9 % 305 921 33,1 % 65 111 58,7 % 7 73 9,6 % Moški 1997–2001 770 1493 51,6 % 614 1310 46,9 % 127 212 59,8 % 15 85 17,6 % 2002–2006 683 1404 48,6 % 483 1084 44,6 % 78 155 50,4 % 13 81 16,0 % 2007–2011 676 1416 47,7 % 368 883 41,7 % 53 95 55,9 % 6 47 12,8 % 2012–2016 628 1388 45,3 % 261 744 35,1 % 41 78 52,3 % 6 54 11,1 % a2017–2019 573 1375 41,7 % 213 697 30,6 % 40 70 56,9 % 5 48 10,3 % Ženske 1997–2001 104 924 11,3 % 133 529 25,1 % 23 71 32,4 % 3 56 5,4 % 2002–2006 123 863 14,2 % 105 373 28,2 % 18 53 33,8 % 2 38 5,3 % 2007–2011 151 861 17,5 % 93 285 32,7 % 14 32 43,2 % 2 29 7,0 % 2012–2016 195 895 21,8 % 92 249 37,0 % 18 35 51,1 % 2 23 8,5 % a2017–2019 239 949 25,2 % 92 224 41,1 % 25 40 62,0 % 2 25 8,1 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b S tobakom povezane vrste raka (C00–16, C18–C20, C22, C25, C32–C34, C53, C64–C68, C92.0). c S tobakom povezane vrste bolezni srca in žilja (I00–09, I11, I13, I20–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78). d S tobakom povezane vrste bolezni dihal (A15–19, B90, J10–J18, J20–J22, J40–J47). e S tobakom povezane presnovne bolezni (E10–E14). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 64 POGLAVJE 4 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 4.5.3: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 4.5.4: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 65 POGLAVJE 5 5 TOBAKU PRIPISLJIVE SMRTI PO POSAMEZNIH BOLEZNIH (PLJUČNI RAK, ISHEMIČNA SRČNA BOLEZEN, CEREBROVASKULARNA BOLEZEN, KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN) 5.1 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi pljučnega raka glede na splošno umrljivost zaradi pljučnega raka V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč glede na celokupno umrljivost zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč (C33–C34). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva večina smrti zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč (v nadaljevanju na kratko pljučnega raka), to je 84 %; med moškimi 87 % in med ženskami 78 % (Tabela 5.1.1, Slika 5.1.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivega pljučnega raka umre 1025 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od tega je dve tretjini, to je 66 %, moških (Tabela 5.1.1, Slika 5.1.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi pljučnega raka je 70,9 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 2-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.1.1). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka od leta 1997 naprej narašča (povprečno letno za +1,2 %), nekaj manj kot število vseh smrti zaradi pljučnega raka. Porast je posledica naraščanja tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka med ženskami (povprečna letna rast za +5,3 %), medtem ko se število med moškimi ne spreminja. Pri ženskah se je povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 povečalo za 2,8-krat. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka se pri ženskah zvišuje, pri moških pa rahlo znižuje. Razlike med spoloma v številu tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka in odstotku tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka se zmanjšujejo, a število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka ostaja skoraj 2-krat višje med moškimi (Tabela 5.1.1, Slika 5.1.1, Slika 5.1.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti22 zaradi pljučnega raka se od leta 1997 naprej rahlo znižuje (povprečno letno za -0,4 %), podobno kot stopnja splošne umrljivosti zaradi pljučnega raka. Med moškimi se tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka zmanjšuje (povprečno letno za -2,1 %), med ženskami pa zvišuje (povprečno letno za +3,8 %). Tako med moškimi kot ženskami so spremembe tobaku pripisljive stopnje umrljivosti zaradi pljučnega raka izrazitejše, kot jih beležimo pri splošni umrljivosti zaradi pljučnega raka. Od prvega opazovanega obdobja se je med ženskami povprečna stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi pljučnega raka podvojila, razlika med spoloma se je zmanjšala, a stopnje ostajajo znatno višje med moškimi (Tabela 5.1.1, Slika 5.1.3). 22 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 66 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Tabela 5.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi pljučnega raka, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi pljučnega raka zaradi stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne pljučnega raka umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti pljučnega raka zaradi pljučnega stopnja zaradi pljučnega raka/100.000 umrljivosti pljučnega raka/100.000 prebivalcev zaradi raka/100.000 prebivalcev pljučnega prebivalcev raka/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 803 935 85,9 % 65,9 76,7 77,4 91,0 2002–2006 881 1028 85,7 % 68,9 80,4 78,4 92,0 2007–2011 937 1100 85,2 % 69,2 81,2 77,5 91,2 2012–2016 972 1154 84,2 % 68,7 81,6 73,1 86,9 a2017–2019 1.025 1220 84,0 % 70,9 89,3 72,2 86,0 Povprečna letna +1,2* +1,4* +0,3* +0,4* -0,4* -0,3* sprememba v % (95 % IZ) (+1,0 do +1,5) (+1,2 do +1,6) (0,0 do +0,6) (+0,2 do +0,6) (-0,7 do -0,1) (-0,6 do -0,1) Trend ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ ↓ Moški 1997–2001 678 738 91,9 % 117,9 128,2 165,8 182,0 2002–2006 706 774 91,2 % 116,0 127,3 156,4 172,6 2007–2011 715 793 90,2 % 109,7 121,6 144,1 160,4 2012–2016 699 789 88,6 % 101,6 114,8 123,5 139,8 a2017–2019 673 772 87,1 % 95,2 109,1 109,5 125,7 Povprečna letna 0,0 +0,3* -1,1* -0,8* -2,1* -1,8* sprememba v % (95 % IZ) (-0,3 do +0,4) (0,0 do +0,6) (-1,4 do -0,8) (-1,1 do -0,5) (-2,6 do -1,5) (-2,4 do -1,3) Trend o ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 125 197 63,5 % 19,4 30,6 20,9 33,2 2002–2006 176 254 69,3 % 26,2 37,9 27,3 39,5 2007–2011 222 308 72,3 % 31,6 43,7 31,9 44,2 2012–2016 273 365 74,8 % 37,6 50,2 36,5 48,8 a2017–2019 352 448 78,5 % 47,7 60,6 44,6 56,8 Povprečna letna +5,3* +4,2* +4,5* +3,4* +3,8* +2,6* sprememba v % (95 % IZ) (+4,7 do +6,0) (+3,8 do +4,6) (+3,9 do +5,2) (+3,0 do +3,8) (+3,1 do +4,5) (+2,2 do +3,1) Trend ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. Pljučni rak (C33–C34). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 67 POGLAVJE 5 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka med vsemi smrtmi zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi pljučnega raka povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka povprečno število vseh smrti zaradi pljučnega raka - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka - moški povprečno število vseh smrti zaradi pljučnega raka - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 68 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1997-2001 2002-2006 2007-2011 2012-2016 2017-2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Prezgodnje smrti23 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva večina prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka, to je 85 %; med moškimi 88 % in med ženskami 80 % (Tabela 5.1.2, Slika 5.1.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljivega pljučnega raka pred 70. letom starosti umre 520 prebivalcev Slovenije, od tega je dve tretjini, to je 66 %, moških (Tabela 5.1.2, Slika 5.1.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka je 44,4 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je skoraj 2-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.1.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka se od leta 1997 ne spreminja pomembneje, spremembe pa beležimo pri obeh spolih. Med moškimi se število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka znižuje (povprečno letno za -1 %), pri ženskah zvišuje (povprečno letno za +5,0 %). Med obdobjema 1997–2001 in 2017–2019 se je povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka med ženskami povečalo 2,6-krat. 23 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 69 POGLAVJE 5 Razlike med spoloma se hitro zmanjšujejo, povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka je 2-krat višje med moškimi, medtem ko je bila v prvem petletnem obdobju razlika kar 6-kratna. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka se pri ženskah zvišuje, pri moških pa počasi znižuje (Tabela 5.1.2, Slika 5.1.4, Slika 5.1.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti24 zaradi pljučnega raka se od leta 1997 naprej postopoma znižuje (povprečno letno za -1,0 %), podobno kot sicer stopnja splošna prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka. Med moškimi se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka zmanjšuje (povprečno letno za -2,6 %), med ženskami pa zvišuje (povprečno letno za +4,0 %) bolj kot stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka. Od prvega opazovanega obdobja se je med ženskami stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi raka podvojila, razlika med spoloma se je zmanjšala, a stopnje ostajajo višje med moškimi (Tabela 5.1.2, Slika 5.1.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 24 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 70 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Tabela 5.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi pljučnega raka smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje pljučnega raka pljučnega raka umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti zaradi pljučnega prezgodnje zaradi pljučnega raka/100.000 umrljivosti pljučnega raka/100.000 prebivalcev zaradi raka/100.000 prebivalcev pljučnega prebivalcev raka/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 501 570 87,9 % 47,9 54,4 53,0 60,2 2002–2006 484 555 87,2 % 45,0 51,7 48,8 56,1 2007–2011 492 567 86,8 % 43,9 50,6 47,4 54,7 2012–2016 518 602 86,0 % 44,9 52,1 46,0 53,5 a2017–2019 520 609 85,4 % 44,4 52,0 42,7 50,1 Povprečna letna +0,3 0,0 -0,4* -0,6 -1,0* -0,9* sprememba v % (95 % IZ) (-0,1 do +0,6) (-1,2 do +1,2) (-0,7 do -0,0) (-1,8 do +0,6) (-1,4 do -0,7) (-1,1 do -0,6) Trend o o ↓ / ↓ ↓ Moški 1997–2001 432 465 92,9 % 83,3 89,6 97,7 105,2 2002–2006 398 433 91,9 % 73,9 80,4 83,4 90,9 2007–2011 386 423 91,3 % 68,0 74,6 76,3 83,9 2012–2016 376 419 89,7 % 63,8 71,2 67,6 75,3 a2017–2019 343 390 87,9 % 57,2 65,1 56,6 64,3 Povprečna letna -1,0* -0,8* -1,8* -1,6* -2,6* -2,3* sprememba v % (95 % IZ) (-1,4 do -0,7) (-1,1 do -0,4) (-2,2 do -1,5) (-1,9 do -1,2) (-3,0 do -2,2) (-2,7 do -2,0) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 69 105 65,7 % 13,1 19,8 13,8 20,8 2002–2006 86 122 70,5 % 16,1 22,8 16,8 23,9 2007–2011 106 144 73,6 % 19,2 26,0 19,8 27,0 2012–2016 142 183 77,6 % 25,1 32,3 25,0 32,2 a2017–2019 177 220 80,5 % 30,9 38,4 28,9 36,0 Povprečna letna +5,0* +3,9* +4,5* +3,4* +4,0* +2,9* sprememba v % (95 % IZ) (+4,3 do +5,8) (+3,4 do +4,4) (+3,8 do +5,3) (+2,9 do +4,0) (+3,2 do +4,7) (+2,4 do +3,4) Trend ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. Pljučni rak (C33–C34). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 71 POGLAVJE 5 600 500 400 300 200 100 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka povprečno število prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997– 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 120 100 80 60 40 20 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 72 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 5.2 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni glede na celokupno umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni (I20–I25). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih 15 % smrti zaradi ishemične srčne bolezni, skupno, med moškimi in ženskami (Tabela 5.2.1, Slika 5.2.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive ishemične srčne bolezni umre 280 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od tega 60 % moških (Tabela 5.2.1, Slika 5.2.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni je 19,4 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,5-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.2.1). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -2,4 %) znatneje kot število vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni. Znižanje tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni je posledica zniževanja med moškimi (povprečno letno za -3,7 %), medtem ko se število med ženskami ne spreminja, navkljub zniževanju števila vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni med njimi. Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni se zmanjšujejo, a število ostaja višje med moškimi, medtem ko je povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v zadnjem opazovanem obdobju pri obeh spolih že enak (Tabela 5.2.1, Slika 5.2.1, Slika 5.2.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti25 zaradi ishemične srčne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -4,0 %), nekaj manj kot stopnja splošne umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni. Med moškimi se tobaku pripisljiva umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni zmanjšuje znatneje (povprečno letno za -5,5 %) kot med ženskami (povprečno letno za -1,5 %), med katerimi je znižanje precej nižje od znižanja stopnje splošne umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni. Razlika med spoloma se je zmanjšala, povprečne stopnje umrljivosti pa ostajajo višje med moškimi (Tabela 5.2.1, Slika 5.2.3). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 25 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 73 POGLAVJE 5 Tabela 5.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi ishemične zaradi stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne ishemične srčne bolezni ishemične umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti srčne bolezni srčne bolezni zaradi ishemične stopnja zaradi ishemične srčne umrljivosti ishemične srčne bolezni/100.000 zaradi srčne bolezni/100.000 prebivalcev ishemične bolezni/100.000 prebivalcev srčne prebivalcev bolezni/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 443 2614 16,9 % 36,4 214,6 42,3 324,2 2002–2006 371 2141 17,3 % 29,0 167,6 33,0 227,8 2007–2011 345 2018 17,1 % 25,5 149,0 28,1 180,2 2012–2016 300 1973 15,2 % 21,2 139,5 22,2 152,9 a2017–2019 280 1915 14,6 % 19,4 132,4 19,6 136,3 Povprečna letna -2,4* -1,7* -3,3* -2,6* -4,0* -4,6* sprememba v % (95 % IZ) (-2,7 do -2,0) (-2,1 do -1,2) (-3,7 do -2,9) (-3,0 do -2,2) (-4,4 do -3,6) (-5,1 do -4,1) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 344 1335 25,8 % 59,8 232,2 73,2 436,4 2002–2006 271 1130 24,0 % 44,5 186,0 51,8 319,0 2007–2011 236 1089 21,7 % 36,3 166,9 40,8 254,6 2012–2016 192 1103 17,4 % 28,0 160,6 30,4 218,1 a2017–2019 164 1120 14,6 % 23,2 158,3 24,5 199,0 Povprečna letna -3,7* -1,0* -4,8* -2,2* -5,5* -4,2* sprememba v % (95 % IZ) (-4,1 do -3,3) (-1,5 do -0,5) (-5,2 do -4,4) (-2,7 do -1,7) (-5,9 do -5,2) (-4,8 do -3,6) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 99 1279 7,7 % 15,5 198,9 18,0 254,7 2002–2006 101 1012 10,0 % 15,0 150,8 16,3 170,2 2007–2011 109 929 11,7 % 15,5 132,3 15,3 129,3 2012–2016 108 869 12,4 % 14,8 119,6 13,6 105,6 a2017–2019 117 796 14,7 % 15,8 107,6 13,9 89,9 Povprečna letna +0,7 -2,7* 0,0 -3,2* -1,5* -5,4* sprememba v % (95 % IZ) (0,0 do +1,5) (-3,7 do -1,7) (-0,8 do +0,7) (-3,7 do -2,6) (-2,3 do -0,7) (-6,0 do -4,9) Trend o ↓ o ↓ ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. Ishemična srčna bolezen (I20–I25). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 74 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni povprečno število vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - moški povprečno število vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 75 POGLAVJE 5 Prezgodnje smrti26 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva približno tretjina, to je 32 %, prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni; med moškimi 30 %, med ženskami pa 40 % (Tabela 5.2.2, Slika 5.2.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive ishemične srčne bolezni pred 70. letom starosti umre 150 prebivalcev Slovenije, od tega večina, to je 78 %, moških (Tabela 5.2.2, Slika 5.2.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni je 12,9 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 3,3-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.2.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -4,4 %), in sicer skoraj 2-krat hitreje, kot se znižuje število vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni. Znižanje tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni je posledica zniževanja med moškimi (povprečno letno za -4,8 %), medtem ko se število med ženskami ne spreminja navkljub zniževanju števila vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni med njimi. Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni se zmanjšujejo, a število ostaja višje med moškimi. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni se med moškimi znižuje, med ženskami pa zvišuje in že presega odstotek med moškimi (Tabela 5.2.2, Slika 5.2.4, Slika 5.2.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti27 zaradi ishemične srčne bolezni se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,6 %), in sicer izraziteje kot stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni. Med moškimi se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni zmanjšuje še hitreje (povprečno letno za -6,4 %), med ženskami pa se ne spreminja kljub zniževanju stopnje splošne prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni. Razlika med spoloma se je zmanjšala, povprečne stopnje umrljivosti pa ostajajo višje med moškimi (Tabela 5.2.2, Slika 5.2.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 26 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 27 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 76 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Tabela 5.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba prezgodnje standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja splošne tobaku stopnja smrti zaradi ishemične smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje ishemične srčne bolezni ishemične umrljivosti zaradi stopnja splošne srčne bolezni srčne bolezni zaradi ishemične prezgodnje umrljivosti ishemične srčne umrljivosti zaradi srčne bolezni/100.000 zaradi ishemične bolezni/100.000 prebivalcev ishemične srčne prebivalcev srčne bolezni/100.000 bolezni/100.000 prebivalcev prebivalcev Skupaj 1997–2001 300 733 40,9 % 28,7 70,0 31,3 77,7 2002–2006 225 561 40,1 % 20,9 52,3 22,2 57,2 2007–2011 201 505 39,8 % 18,0 45,0 18,8 48,8 2012–2016 175 501 34,9 % 15,1 43,4 15,4 44,6 a2017–2019 150 472 31,8 % 12,9 40,3 12,5 39,1 Povprečna letna -4,4* -2,3* -4,8* -3,0* -5,6* -4,1* sprememba v % (95 % IZ) (-6,2 do -2,6) (-3,2 do -1,5) (-7,1 do -2,5) (-3,8 do -2,1) (-7,3 do -3,8) (-5,7 do -2,5) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 265 575 46,1 % 51,2 110,9 57,9 129,6 2002–2006 199 455 43,7 % 37,0 84,7 39,9 95,7 2007–2011 176 422 41,7 % 31,0 74,3 33,0 82,8 2012–2016 143 411 34,8 % 24,3 69,8 25,3 73,6 a2017–2019 117 387 30,2 % 19,5 64,6 19,4 64,1 Povprečna letna -4,8* -2,1* -5,6* -2,9* -6,4* -3,7* sprememba v % (95 % IZ) (-7,0 do -2,6) (-2,9 do -1,3) (-7,6 do -3,5) (-3,6 do -2,1) (-8,2 do -4,6) (-4,6 do -2,9) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 35 158 22,2 % 6,6 29,9 7,0 31,5 2002–2006 26 106 24,5 % 4,8 19,8 5,1 21,2 2007–2011 26 83 31,3 % 4,6 15,0 4,8 15,9 2012–2016 32 91 35,2 % 5,6 16,0 5,6 16,1 a2017–2019 34 85 40,0 % 5,9 14,9 5,6 13,9 Povprečna letna -1,7 -4,3* -2,1 -4,7* -2,7 -5,3* sprememba v % (95 % IZ) (-5,2 do +1,9) (-6,9 do -1,7) (-5,6 do +1,5) (-7,3 do -2,1) (-6,1 do +0,9) (-7,8 do -2,7) Trend o ↓ o ↓ o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. Ishemična srčna bolezen (I20–I25). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 77 POGLAVJE 5 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni povprečno število prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 140 120 100 80 60 40 20 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.2.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 78 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 5.3 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni glede na celokupno umrljivost zaradi cerebrovaskularne bolezni (I60–I69). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih manj kot desetina, to je 7 %, smrti zaradi cerebrovaskularne bolezni (v nadaljevanju na kratko CVB); med moškimi 10 % in ženskami 6 % (Tabela 5.3.1, Slika 5.3.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive CVB umre 147 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od tega približno polovica, to je 52 % moških (Tabela 5.3.1, Slika 5.3.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi CVB je 10,1 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je podobna pri obeh spolih (Tabela 5.3.1). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za - 3,8 %), medtem ko se število vseh smrti zaradi CVB ne spreminja. Med moškimi se število tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB znižuje izraziteje (povprečno letno za -4,9 %) kot med ženskami (povprečno letno za -1,9). Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB se zmanjšujejo in število je v zadnjem opazovanem obdobju med moškimi le še rahlo nad tistim med ženskami. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB se med moškimi prav tako znižuje in približuje odstotku med ženskami (Tabela 5.3.1, Slika 5.3.1, Slika 5.3.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti28 zaradi CVB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,0 %), znatneje kot stopnja splošne umrljivosti zaradi CVB. Med moškimi se tobaku pripisljiva umrljivost zaradi CVB zmanjšuje hitreje (povprečno letno za -6,5 %) kot med ženskami (povprečno letno za -2,7 %). Razlika med spoloma se zmanjšuje, a povprečne stopnje umrljivosti ostajajo malo višje med moškimi (Tabela 5.3.1, Slika 5.3.3). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB med vsemi smrtmi zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 28 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 79 POGLAVJE 5 Tabela 5.3.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi CVB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi CVB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi CVB CVB zaradi CVB stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti zaradi CVB/100.000 stopnja zaradi CVB/100.000 prebivalcev umrljivosti CVB/100.000 prebivalcev zaradi prebivalcev CVB/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 292 2095 13,9 % 24,0 172,0 27,2 266,3 2002–2006 241 1824 13,2 % 18,8 142,8 20,6 200,4 2007–2011 198 1929 10,3 % 14,6 142,4 16,1 177,3 2012–2016 156 1936 8,1 % 11,0 136,9 11,8 152,0 a2017–2019 147 1957 7,5 % 10,1 135,3 10,6 139,7 Povprečna letna -3,8* -0,8 -4,7* -1,7* -5,0* -3,4* sprememba v % (95 % IZ) (-4,2 do -3,4) (-1,9 do +0,4) (-5,1 do -4,2) (-2,8 do -0,5) (-5,5 do -4,6) (-4,1 do -2,8) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 198 890 22,2 % 34,5 154,8 44,8 312,1 2002–2006 154 773 19,9 % 25,4 127,3 31,8 238,2 2007–2011 124 787 15,8 % 19,0 120,6 23,8 204,8 2012–2016 89 753 11,8 % 13,0 109,5 15,6 163,1 a2017–2019 77 801 9,6 % 10,9 113,3 12,6 154,0 Povprečna letna -4,9* -0,8 -6,0* -1,9* -6,5* -3,8* sprememba v % (95 % IZ) (-5,3 do -4,5) (-1,5 do 0,0) (-6,4 do -5,6) (-2,7 do -1,1) (-6,9 do -6,1) (-4,3 do -3,2) Trend ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 94 1205 7,8 % 14,6 187,4 15,1 238,0 2002–2006 86 1052 8,2 % 12,9 156,9 12,9 177,1 2007–2011 74 1142 6,5 % 10,6 162,7 10,9 158,5 2012–2016 67 1184 5,7 % 9,2 162,8 9,5 141,8 a2017–2019 70 1156 6,1 % 9,5 156,4 9,6 127,8 Povprečna letna -1,9* -0,6 -2,7* -1,3 -2,7* -3,3* sprememba v % (95 % IZ) (-2,7 do -1,1) (-2,1 do +0,9) (-3,5 do -1,8) (-2,8 do +0,1) (-3,5 do -1,9) (-4,0 do -2,5) Trend ↓ o ↓ o ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. CVB: Cerebrovaskularna bolezen (I60–I69). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 80 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 2500 2000 1500 1000 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi CVB povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB povprečno število vseh smrti zaradi CVB - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB - moški povprečno število vseh smrti zaradi CVB - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3 2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 350 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi CVB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 81 POGLAVJE 5 Prezgodnje smrti29 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva tretjina, to je 33 %, prezgodnjih smrti zaradi CVB; med moškimi 28 %, med ženskami pa 44 % (Tabela 5.3.2, Slika 5.3.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive CVB pred 70. letom starosti umre 68 prebivalcev Slovenije, od tega približno polovica, to je 54 %, moških (Tabela 5.3.2, Slika 5.3.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi CVB je 5,8 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je podobna med moškimi in ženskami (Tabela 5.3.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,1 %), hitreje kot število vseh prezgodnjih smrti zaradi CVB. Znižanje števila tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB je znatnejše med moškimi (povprečno letno za -6,6 %) kot ženskami (povprečno letno za -2,1 %). Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB se zmanjšujejo, a število še ostaja nekaj višje med moškimi. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB se med moškimi znižuje, med ženskami pa zvišuje in presega odstotek med moškimi (Tabela 5.3.2, Slika 5.3.4, Slika 5.3.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti30 zaradi CVB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -6,3 %), nekaj hitreje kot stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi CVB. Med moškimi se tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost zaradi CVB zmanjšuje še znatneje (povprečno letno za -7,9 %), med ženskami pa počasneje (povprečna letna sprememba -3,1 %) kljub znatnejšemu zniževanju stopnje splošne prezgodnje umrljivosti zaradi CVB. Razlika med spoloma se zmanjšuje, povprečne stopnje tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti pa še ostajajo rahlo višje med moškimi (Tabela 5.3.2, Slika 5.3.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 29 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 30 Starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti. 82 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Tabela 5.3.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi CVB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi CVB smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje CVB CVB umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti zaradi CVB/100.000 prezgodnje zaradi CVB/100.000 prebivalcev umrljivosti CVB/100.000 prebivalcev zaradi prebivalcev CVB/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 186 481 38,7 % 17,8 45,9 19,4 51,0 2002–2006 137 351 39,0 % 12,7 32,7 13,5 35,9 2007–2011 106 286 37,1 % 9,5 25,5 10,1 28,2 2012–2016 81 227 35,7 % 7,0 19,7 7,2 20,4 a2017–2019 68 203 33,5 % 5,8 17,4 5,6 16,7 Povprečna letna -5,1* -4,4* -5,7* -5,0* -6,3* -5,6* sprememba v % (95 % IZ) (-5,5 do -4,8) (-4,9 do -4,0) (-6,1 do -5,4) (-5,5 do -4,6) (-6,6 do -5,9) (-6,0 do -5,3) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 140 313 44,7 % 27,0 60,4 30,9 71,1 2002–2006 99 234 42,3 % 18,4 43,5 20,0 49,6 2007–2011 73 192 38,0 % 12,9 33,8 14,2 38,9 2012–2016 49 148 33,1 % 8,4 25,1 8,9 26,8 a2017–2019 37 132 28,0 % 6,2 22,0 6,2 21,8 Povprečna letna -6,6* -4,5* -7,3* -5,2* -7,9* -6,0* sprememba v % (95 % IZ) (-7,1 do -6,0) (-5,0 do -3,9) (-7,8 do -6,8) (-5,8 do -4,7) (-8,4 do -7,4) (-6,5 do -5,5) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 46 167 27,5 % 8,7 31,7 9,2 33,3 2002–2006 38 117 32,5 % 7,1 21,9 7,3 23,2 2007–2011 33 94 35,1 % 6,0 17,0 6,2 18,0 2012–2016 32 80 40,0 % 5,6 14,1 5,6 14,1 a2017–2019 31 71 43,7 % 5,4 12,5 5,0 11,7 Povprečna letna -2,1* -4,4* -2,6* -4,9* -3,1* -5,3* sprememba v % (95 % IZ) (-2,9 do -1,4) (-5,1 do -3,8) (-3,3 do -1,9) (-5,5 do -4,2) (-3,8 do -2,4) (-5,9 do -4,8) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. CVB: Cerebrovaskularna bolezen (I60–I69). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 83 POGLAVJE 5 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi CVB povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB povprečno število prezgodnjih smrti zaradi CVB - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi CVB - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi CVB/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.3.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 84 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 5.4 Tobaku pripisljiva umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni glede na splošno umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni V tem poglavju prikazujemo tobaku pripisljivo umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni glede na celokupno umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (J40–J44). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljivih tri četrtine, to je 77 %, smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (v nadaljevanju na kratko KOPB); podobno med moškimi in ženskami (Tabela 5.4.1, Slika 5.4.1). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive KOPB umre 358 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več, od tega nekaj več kot polovica, to je 58 %, moških (Tabela 5.4.1, Slika 5.4.2). - Stopnja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi KOPB je 24,7 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,4-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.4.1). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB se od leta 1997 naprej ne spreminja, prav tako ne število vseh smrti zaradi KOPB. Med moškimi pa se število tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB znižuje (povprečno letno za -2,5 %), medtem ko med ženskami ne beležimo sprememb. Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB se zmanjšujejo, število pa ostaja višje med moškimi. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB se med moškimi rahlo znižuje, med ženskami pa hitreje zvišuje, in v zadnjem opazovanem obdobju razlik med spoloma ni več (Tabela 5.4.1, Slika 5.4.1, Slika 5.4.2). - Tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti31 zaradi KOPB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -3,8 %), malce počasneje kot stopnja splošne umrljivosti zaradi KOPB. Med moškimi se tobaku pripisljiva umrljivost zaradi KOPB zmanjšuje znatneje (povprečno letno za -4,8 %), med ženskami pa ne beležimo sprememb. Razlika med spoloma se zmanjšuje, povprečne stopnje umrljivosti pa ostajajo višje med moškimi (Tabela 5.4.1, Slika 5.4.3). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske Vir: NIJZ. Slika 5.4.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB med vsemi smrtmi zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 31 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 85 POGLAVJE 5 Tabela 5.4.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi KOPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi KOPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih smrti smrti zaradi pripisljivih smrti pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana zaradi KOPB KOPB zaradi KOPB stopnja umrljivosti tobaku stopnja splošne umrljivosti zaradi pripisljiva umrljivosti zaradi KOPB/100.000 stopnja zaradi KOPB/100.000 prebivalcev umrljivosti KOPB/100.000 prebivalcev zaradi prebivalcev KOPB/100.000 prebivalcev Skupaj 1997–2001 440 605 72,7 % 36,1 49,7 53,5 75,5 2002–2006 389 513 75,8 % 30,5 40,2 41,8 55,6 2007–2011 316 408 77,5 % 23,3 30,1 28,7 37,2 2012–2016 288 379 76,0 % 20,3 26,8 22,6 29,8 a2017–2019 358 467 76,7 % 24,7 32,2 25,5 33,3 Povprečna letna -1,0 -1,2 -1,9* -2,1* -3,8* -4,1* sprememba v % (95 % IZ) (-2,5 do +0,5) (-2,7 do +0,3) (-3,4 do -0,4) (-3,6 do -0,6) (-5,3 do -2,3) (-5,6 do -2,5) Trend o o ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 326 403 80,9 % 56,8 70,0 117,9 149,1 2002–2006 273 338 80,8 % 45,1 55,7 88,8 111,5 2007–2011 213 265 80,4 % 32,6 40,6 56,7 70,8 2012–2016 184 236 78,0 % 26,8 34,4 40,2 51,8 a2017–2019 207 271 76,4 % 29,2 38,3 39,6 51,9 Povprečna letna -2,5* -2,1* -3,5* -3,2* -4,8* -5,4* sprememba v % (95 % IZ) (-3,8 do -1,1) (-3,5 do -0,7) (-4,9 do -2,1) (-4,6 do -1,8) (-7,4 do -2,0) (-8,8 do -1,8) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 113 203 55,7 % 17,6 31,5 17,6 39,6 2002–2006 116 175 66,3 % 17,3 26,1 17,3 29,2 2007–2011 103 143 72,0 % 14,7 20,4 14,7 20,0 2012–2016 104 142 73,2 % 14,3 19,6 14,3 17,5 a2017–2019 151 196 77,0 % 20,5 26,5 20,5 22,4 Povprečna letna +1,5 +0,1 +0,8 -0,7 +0,8 -2,7* sprememba v % (95 % IZ) (-0,6 do +3,6) (-1,7 do +1,8) (-1,3 do +2,9) (-2,4 do +1,1) (-1,3 do +2,9) (-4,5 do -0,8) Trend o o o o o ↓ a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. KOPB: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–44). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 86 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 700 600 500 400 300 200 100 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število vseh smrti zaradi KOPB povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB povprečno število vseh smrti zaradi KOPB - moški povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB - moški povprečno število vseh smrti zaradi KOPB - ženske povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.4.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi KOPB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 87 POGLAVJE 5 Prezgodnje smrti32 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Tobaku je pripisljiva večina, to je 80 %, prezgodnjih smrti zaradi KOPB; med moškimi 78 %, med ženskami pa 81 % (Tabela 5.4.2, Slika 5.4.4). - Vsako leto zaradi tobaku pripisljive KOPB pred 70. letom starosti umre 58 prebivalcev Slovenije, od tega 62 % moških (Tabela 5.4.2, Slika 5.4.5). - Stopnja tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB je 5,0 na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več, in je 1,6-krat višja med moškimi kot ženskami (Tabela 5.4.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 - Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -3,8 %), podobno kot število vseh prezgodnjih smrti zaradi KOPB. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB se znižuje tudi med moškimi (povprečno letno za -5,4 %), med ženskami pa se ne spreminja. Razlike med spoloma v povprečnem številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB se zmanjšujejo, a število je še višje med moškimi. Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB se med moškimi znižuje, med ženskami pa zvišuje in je v zadnjem opazovanem obdobju višji med ženskami (Tabela 5.4.2, Slika 5.4.4, Slika 5.4.5). - Tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB se od leta 1997 naprej znižuje (povprečno letno za -5,2 %), podobno, kot se znižuje stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB. Med moškimi se tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB zmanjšuje še znatneje (povprečno letno za -6,8 %), med ženskami pa se ne spreminja, tako kot tudi ne stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB. Razlika med spoloma se zmanjšuje, stopnja umrljivosti pa ostaja višja med moškimi (Tabela 5.4.2, Slika 5.4.6). 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj moški ženske - Vir: NIJZ. Slika 5.4.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 32 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 88 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Tabela 5.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi KOPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno Povprečni % Povprečna Povprečna Povprečna Povprečna število tobaku število vseh tobaku tobaku groba stopnja starostno starostno pripisljivih prezgodnjih pripisljivih pripisljiva groba splošne standardizirana standardizirana prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih stopnja prezgodnje tobaku stopnja splošne smrti zaradi KOPB smrti zaradi prezgodnje umrljivosti pripisljiva prezgodnje KOPB v obdobju KOPB v umrljivosti zaradi stopnja umrljivosti v obdobju obdobju zaradi KOPB/100.000 prezgodnje zaradi KOPB/100.000 preb. v obdobju umrljivosti KOPB/100.000 preb. v obdobju zaradi preb. v obdobju KOPB/100.000 preb. v obdobju Skupaj 1997–2001 107 131 81,7 % 10,3 12,6 11,6 14,2 2002–2006 65 82 79,3 % 6,0 7,6 6,8 8,6 2007–2011 53 66 80,3 % 4,7 5,9 5,3 6,6 2012–2016 49 61 80,3 % 4,2 5,3 4,4 5,5 a2017–2019 58 73 79,5 % 5,0 6,2 4,7 5,9 Povprečna letna -3,8* -3,6* -4,4* -4,2* -5,2* -5,0* sprememba v % (95 % IZ) (-5,6 do -1,8) (-5,5 do -1,8) (-6,2 do -2,4) (-6,1 do -2,4) (-7,1 do -3,3) (-6,8 do -3,1) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Moški 1997–2001 92 106 86,8 % 17,7 20,5 21,6 25,2 2002–2006 52 63 82,5 % 9,7 11,7 11,7 14,0 2007–2011 41 50 82,0 % 7,2 8,7 8,6 10,4 2012–2016 34 42 81,0 % 5,8 7,1 6,2 7,6 a2017–2019 36 46 78,3 % 6,0 7,7 5,9 7,6 Povprečna letna -5,4* -5,0* -6,2* -5,6* -6,8* -6,5* sprememba v % (95 % IZ) (-7,9 do -2,8) (-7,6 do -2,4) (-8,7 do -3,6) (-8,2 do -3,1) (-8,2 do -5,4) (-7,8 do -5,1) Trend ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Ženske 1997–2001 16 25 64,0 % 3,0 4,7 3,2 5,0 2002–2006 12 19 63,2 % 2,3 3,5 2,5 3,8 2007–2011 12 16 75,0 % 2,2 3,0 2,3 3,2 2012–2016 15 19 78,9 % 2,6 3,4 2,6 3,4 a2017–2019 22 27 81,5 % 3,8 4,7 3,5 4,3 Povprečna letna +1,2 0,0 +0,8 -0,5 +0,4 -1,0 sprememba v % (95 % IZ) (-1,4 do +3,8) (-2,3 do +2,4) (-1,7 do +3,2) (-2,7 do +1,9) (-2,0 do +2,8) (-3,3 do +1,3) Trend o o o o o o a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. IZ – interval zaupanja; *p < 0,05; Trendi: ↑ statistično značilno zvišanje; ↓ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. KOPB: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–44). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 89 POGLAVJE 5 140 120 100 80 60 40 20 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečno število prezgodnjih smrti zaradi KOPB povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB povprečno število prezgodnjih smrti zaradi KOPB - moški povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB - moški povprečno število prezgodnjih smrti zaradi KOPB - ženske povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.4.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 25 20 15 10 5 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - moški povprečna starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - ženske povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB/100.000 preb. - ženske Vir: NIJZ. Slika 5.4.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 90 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih 5.5 Tobaku pripisljiva umrljivost po posameznih boleznih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen) glede na splošno umrljivost zaradi posameznih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) Poglavje je namenjeno združenemu prikazu števila tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih bolezni (pljučni rak (C33–C34), ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularna bolezen (I60–I69), kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44) med vsemi smrtmi zaradi relevantnih skupin bolezni (rak (C00–CD48), bolezni srca in žilja (I00–I99), bolezni dihal (J00–J99) in presnovne bolezni (E00–E90)). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Med vsemi smrtmi zaradi bolezni dihal je nekaj manj kot tretjina smrti (31 %) tobaku pripisljivih smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, med vsemi smrtmi zaradi raka pa je približno šestina (16 %) tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka. Tobaku pripisljive smrti zaradi ishemične srčne bolezni in cerebrovaskularne bolezni skupaj predstavljajo nekaj več kot 5 % vseh smrti zaradi bolezni srca in žilja (Tabela 5.5.1, Slika 5.5.1). Med spoloma v odstotkih obstajajo znatne razlike (Tabela 5.5.1, Slika 5.5.2). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni se med moškimi praviloma nižajo, med ženskami pa naraščajo pri raku in presnovnih boleznih (Tabela 5.5.1, Slika 5.5.2). 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična bolezen bolezen obstruktivna pljučna bolezen Vir: NIJZ. Slika 5.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v relevantnih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 91 POGLAVJE 5 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 100 pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična bolezen bolezen obstruktivna bolezen bolezen obstruktivna pljučna bolezen pljučna bolezen Vir: NIJZ. Slika 5.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v relevantnih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. Tabela 5.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % število število število število število število število število tobaku vseh smrti tobaku vseh smrti tobaku vseh smrti tobaku vseh smrti pripisljivih zaradi pripisljivih zaradi pripisljivih zaradi pripisljivih zaradi smrti zaradi raka smrti bolezni smrti bolezni smrti zaradi bolezni pljučnega zaradi srca in zaradi srca in KOPB dihal raka ishemične žilja CVB žilja bolezni srca Skupaj 1997–2001 803 4815 16,7 % 443 7577 5,8 % 292 7577 3,9 % 440 1500 29,3 % 2002–2006 881 5151 17,1 % 371 7295 5,1 % 241 7295 3,3 % 389 1414 27,5 % 2007–2011 937 5772 16,2 % 345 7397 4,7 % 198 7397 2,7 % 316 1156 27,3 % 2012–2016 972 6047 16,1 % 300 7718 3,9 % 156 7718 2,0 % 288 1286 22,4 % a2017–2019 1025 6422 16,0 % 280 7913 3,5 % 147 7913 1,9 % 358 1144 31,3 % Moški 1997–2001 678 2680 25,3 % 344 3392 10,1 % 198 3392 5,8 % 326 804 40,5 % 2002–2006 706 2855 24,7 % 271 3196 8,5 % 154 3196 4,8 % 273 759 36,0 % 2007–2011 715 3215 22,2 % 236 3074 7,7 % 124 3074 4,0 % 213 584 36,5 % 2012–2016 699 3384 20,7 % 192 3087 6,2 % 89 3087 2,9 % 184 621 29,6 % a2017–2019 673 3558 18,9 % 164 3253 5,0 % 77 3253 2,4 % 207 553 37,4 % Ženske 1997–2001 125 2135 5,9 % 99 4185 2,4 % 94 4185 2,2 % 113 696 16,2 % 2002–2006 176 2295 7,7 % 101 4100 2,5 % 86 4100 2,1 % 116 655 17,7 % 2007–2011 222 2558 8,7 % 109 4323 2,5 % 74 4323 1,7 % 103 572 18,0 % 2012–2016 273 2663 10,3 % 108 4631 2,3 % 67 4631 1,4 % 104 665 15,6 % a2017–2019 352 2864 12,3 % 117 4660 2,5 % 70 4660 1,5 % 151 591 25,6 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. CVB: Cerebrovaskularna bolezen; KOPB: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 92 Tobaku pripisljive smrti po posameznih boleznih Prezgodnje smrti33 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni dihal je nekaj več kot polovica (52 %) tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi raka pa je nekaj več kot petina (22 %) tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka. Tobaku pripisljive prezgodnje smrti zaradi ishemične srčne bolezni in cerebrovaskularne bolezni skupaj predstavljajo skoraj petino vseh prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja (Tabela 5.5.2, Slika 5.5.3). Med spoloma v odstotkih obstajajo znatne razlike (Tabela 5.5.2, Slika 5.5.4). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni se med moškimi nižajo, z izjemo kronične obstruktivne pljučne bolezni, med ženskami pa naraščajo (Tabela 5.5.2, Slika 5.5.4). 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična bolezen bolezen obstruktivna pljučna bolezen Vir: NIJZ. Slika 5.5.3: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 100 pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična pljučni rak ishemična srčna cerebrovaskularna kronična bolezen bolezen obstruktivna bolezen bolezen obstruktivna pljučna bolezen pljučna bolezen Vir: NIJZ. Slika 5.5.4: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 33 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 93 POGLAVJE 5 Tabela 5.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % Povprečno Povprečno % število število število število število število število število tobaku vseh tobaku vseh tobaku vseh tobaku vseh pripisljivih prezgodnjih pripisljivih prezgodnjih pripisljivih prezgodnjih pripisljivih prezgodnjih prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih smrti zaradi prezgodnjih smrti zaradi smrti zaradi raka smrti zaradi bolezni smrti CVB bolezni smrti zaradi bolezni pljučnega ishemične srca in žilja srca in žilja KOPB dihal raka bolezni srca Skupaj 1997–2001 501 2417 20,7 % 300 1839 16,3 % 186 1839 10,1 % 107 283 37,8 % 2002–2006 484 2267 21,3 % 225 1457 15,4 % 137 1457 9,4 % 65 208 31,3 % 2007–2011 492 2277 21,6 % 201 1168 17,2 % 106 1168 9,1 % 53 127 41,7 % 2012–2016 518 2283 22,7 % 175 993 17,6 % 81 993 8,2 % 49 114 43,1 % a2017–2019 520 2324 22,4 % 150 921 16,3 % 68 921 7,4 % 58 111 52,4 % Moški 1997–2001 432 1493 28,9 % 265 1310 20,2 % 140 1310 10,7 % 92 212 43,3 % 2002–2006 398 1404 28,3 % 199 1084 18,4 % 99 1084 9,1 % 52 155 33,6 % 2007–2011 386 1416 27,3 % 176 883 19,9 % 73 883 8,3 % 41 95 43,2 % 2012–2016 376 1388 27,1 % 143 744 19,2 % 49 744 6,6 % 34 78 43,4 % a2017–2019 343 1375 24,9 % 117 697 16,8 % 37 697 5,3 % 36 70 51,2 % Ženske 1997–2001 69 924 7,5 % 35 529 6,6 % 46 529 8,7 % 16 71 22,5 % 2002–2006 86 863 10,0 % 26 373 7,0 % 38 373 10,2 % 12 53 22,6 % 2007–2011 106 861 12,3 % 26 285 9,1 % 33 285 11,6 % 12 32 37,0 % 2012–2016 142 895 15,9 % 32 249 12,9 % 32 249 12,9 % 15 35 42,6 % a2017–2019 177 949 18,7 % 34 224 15,2 % 31 224 13,8 % 22 40 54,5 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. CVB: Cerebrovaskularna bolezen; KOPB: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 94 POGLAVJE 6 6 GLAVNI VZROKI TOBAKU PRIPISLJIVIH SMRTI 6.1 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal, presnovne bolezni) V tem poglavju prikazujemo glavne vzroke tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni, ki jih pripisujemo tobaku. V izračune so vključene smrti zaradi naslednjih skupin bolezni in posameznih bolezni, ki jih povezujemo s kajenjem tobaka: - različne vrste raka: rak sapnika, sapnic in pljuč (C33–C34), maligne neoplazme ustnic, ust, žrela, požiralnika in grla (C00–C15, C32), maligna neoplazma želodca (C16), maligne neoplazme debelega črevesa in danke (C18–C20), maligna neoplazma jeter (C22), maligna neoplazma trebušne slinavke (C25), maligna neoplazma materničnega vratu (C53), maligna neoplazma mehurja (C67), maligne neoplazme ledvic in drugih delov urinskega trakta (C64–C66, C68) in mieloična levkemija (C92.0); - bolezni srca in žilja: ishemična srčna bolezen (I20–I25), cerebrovaskularna bolezen (I60–I69), hipertenzivna srčna bolezen (I11, I13) in druge bolezni srca in žilja (I00–I09, I26–I28, I30-I51, I70–I78); - bolezni dihal: kronična obstruktivna pljučna bolezen (J40–J44), tuberkuloza (A15–A19, B90) in druge pljučne bolezni (J10–J18, J20–J22, J45–J47) in - presnovne bolezni: sladkorna bolezen (E10–E14). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Nekaj več kot polovica (54 %) tobaku pripisljivih smrti je posledica različnih rakov, nekaj manj kot tretjina (29 %) pa bolezni srca in žilja (Tabela 6.1.1, Slika 6.1.1, Slika 6.1.3). - Med spoloma pri tem obstajajo znatne razlike. Vzrok večine, to je skoraj dveh tretjin (64 %), tobaku pripisljivih smrti pri moških je rak, medtem ko sta pri ženskah približno enakemu odstotku tobaku pripisljivih smrti vzrok bolezni srca in žilja (41 %) in rak (40 %) (Tabela 6.1.1, Slika 6.1.2, Slika 6.1.4). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Med tobaku pripisljivimi smrtmi narašča odstotek smrti zaradi raka, kar je posledica postopnega zniževanja števila vseh tobaku pripisljivih smrti in istočasnega zviševanja števila tobaku pripisljivih smrti zaradi raka (glej poglavji 3.1 in 4.1). Znižuje pa se odstotek smrti zaradi bolezni srca in žilja, kar je v skladu s hitrejšim zniževanjem števila tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja, kot je zniževanje števila vseh smrti pripisljivih tobaku (glej poglavji 3.1 in 4.2) (Tabela 6.1.1, Slika 6.1.1, Slika 6.1.3). - Med moškimi se med tobaku pripisljivimi smrtmi zvišuje odstotek smrti zaradi raka, kar je posledica zniževanja števila vseh tobaku pripisljivih smrti in nespremenjenega števila tobaku pripisljivih smrti zaradi raka (glej poglavji 3.1 in 4.1). Znižuje pa se odstotek smrti zaradi bolezni srca in žilja, saj se število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja znižuje 2-krat hitreje kot število vseh smrti pripisljivih tobaku (glej poglavji 3.1 in 4.2) (Tabela 6.1.1, Slika 6.1.2, Slika 6.1.4). - Med ženskami se med tobaku pripisljivimi smrtmi prav tako zvišuje odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi raka, saj je tudi med ženskami zviševanje števila tobaku pripisljivih smrti zaradi raka izrazitejše kot rast števila vseh tobaku pripisljivih smrti (glej poglavji 3.1 in 4.1). Odstotka tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja ter bolezni dihal pa se postopno znižujeta, saj število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja ter bolezni dihal narašča počasneje kot število vseh tobaku pripisljivih smrti (glej poglavja 3.1, 4.2 in 4.3) (Tabela 6.1.1, Slika 6.1.2, Slika 6.1.4). 95 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti Tabela 6.1.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % število vseh število število število število tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih smrtib smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi raka bolezni srca bolezni dihal presnovnih in žilja bolezni Skupaj 1997–2001 3218 1390 43,2 % 1178 36,6 % 602 18,7 % 48 1,5 % 2002–2006 3213 1468 45,7 % 1116 34,7 % 571 17,8 % 59 1,8 % 2007–2011 3129 1609 51,4 % 1021 32,6 % 469 15,0 % 30 1,0 % 2012–2016 3016 1626 53,9 % 894 29,6 % 463 15,4 % 33 1,1 % a2017–2019 3123 1683 53,9 % 910 29,1 % 493 15,8 % 37 1,2 % Moški 1997–2001 2491 1190 47,8 % 838 33,6 % 431 17,3 % 32 1,3 % 2002–2006 2318 1191 51,4 % 714 30,8 % 377 16,3 % 36 1,6 % 2007–2011 2119 1251 59,0 % 567 26,8 % 284 13,4 % 17 0,8 % 2012–2016 1898 1202 63,3 % 420 22,1 % 259 13,6 % 18 0,9 % a2017–2019 1787 1150 64,4 % 364 20,4 % 255 14,3 % 18 1,0 % Ženske 1997–2001 727 200 27,5 % 340 46,8 % 171 23,5 % 16 2,2 % 2002–2006 895 277 30,9 % 402 44,9 % 194 21,7 % 23 2,6 % 2007–2011 1009 358 35,5 % 454 45,0 % 185 18,3 % 12 1,2 % 2012–2016 1118 424 37,9 % 474 42,4 % 204 18,2 % 15 1,3 % a2017–2019 1336 533 39,9 % 546 40,9 % 237 17,7 % 18 1,3 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni: A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47. Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 100 90 19 18 15 15 16 80 70 33 30 29 37 35 60 % 50 40 30 43 46 51 54 54 20 10 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 96 POGLAVJE 6 100 90 17 16 13 14 14 24 22 18 18 18 80 27 22 20 70 34 31 60 45 42 41 % 50 47 45 40 30 59 63 64 48 51 20 10 28 31 36 38 40 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 3500 3000 602 571 469 463 493 2500 2000 1178 1116 1021 894 910 1500 1000 1390 1468 1609 1626 1683 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.3: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 3000 2500 431 377 2000 284 259 838 714 255 1500 567 420 364 237 1000 185 204 194 546 1190 1191 1251 1202 1150 500 171 454 474 402 340 0 200 277 358 424 533 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.4: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 97 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti Prezgodnje smrti34 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Med tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi prevladujejo smrti zaradi raka, ki predstavljajo dve tretjini (68 %) tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, sledijo bolezni srca in žilja, ki predstavljajo približno četrtino (26 %) tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (Tabela 6.1.2, Slika 6.1.5, Slika 6.1.7). - Med spoloma pri tem ni znatnih razlik. Vzrok večine, to je okoli dveh tretjin prezgodnjih smrti pri obeh spolih je rak, približno četrtine pa bolezni srca in žilja (Tabela 6.1.2, Slika 6.1.6, Slika 6.1.8). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Med tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi se zvišuje odstotek tistih zaradi raka, kar je posledica zniževanja števila vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in nespremenjenega števila tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka (glej poglavji 3.1 in 4.1). Odstotka prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja ter bolezni dihal pa se zmanjšujeta, saj se število prezgodnjih smrti zaradi obeh bolezni znižuje skoraj 2-krat hitreje kot število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (glej poglavja 3.1, 4.2 in 4.3) (Tabela 6.1.2, Slika 6.1.5, Slika 6.1.7). - Tudi med moškimi se med tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi zvišuje odstotek tistih zaradi raka, kar je posledica obsežnejšega zniževanja števila vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti kot tistih zaradi raka (glej poglavji 3.1 in 4.1). Odstotek prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja pa se znižuje, saj se število prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja med moškimi znižuje skoraj 2-krat hitreje kot število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (glej poglavja 3.1, 4.2) (Tabela 6.1.2, Slika 6.1.6, Slika 6.1.8). - Med ženskami se med tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi prav tako zvišuje odstotek tistih zaradi raka, saj se število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka povečuje 3-krat hitreje kot število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (glej poglavji 3.1 in 4.1). Odstotek prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja pa se znižuje, saj se število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med ženskami zvišuje, število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja pa znižuje (glej poglavji 3.1 in 4.2) (Tabela 6.1.2, Slika 6.1.6, Slika 6.1.8). 34 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 98 POGLAVJE 6 Tabela 6.1.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % število vseh število število število število tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih smrtib smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi raka bolezni srca bolezni dihal presnovnih in žilja bolezni Skupaj 1997–2001 1788 874 48,9 % 747 41,8 % 150 8,4 % 18 1,0 % 2002–2006 1506 806 53,5 % 588 39,0 % 96 6,4 % 16 1,1 % 2007–2011 1362 826 60,6 % 460 33,8 % 67 4,9 % 8 0,6 % 2012–2016 1244 824 66,2 % 353 28,4 % 59 4,7 % 8 0,6 % a2017–2019 1188 812 68,4 % 305 25,7 % 65 5,5 % 7 0,6 % Moški 1997–2001 1526 770 50,5 % 614 40,2 % 127 8,3 % 15 1,0 % 2002–2006 1258 683 54,3 % 483 38,4 % 78 6,2 % 13 1,0 % 2007–2011 1103 676 61,3 % 368 33,4 % 53 4,8 % 6 0,5 % 2012–2016 937 628 67,0 % 261 27,9 % 41 4,4 % 6 0,6 % a2017–2019 831 573 69,0 % 213 25,6 % 40 4,8 % 5 0,6 % Ženske 1997–2001 262 104 39,7 % 133 50,8 % 23 8,8 % 3 1,1 % 2002–2006 248 123 49,6 % 105 42,3 % 18 7,3 % 2 0,8 % 2007–2011 259 151 58,3 % 93 35,9 % 14 5,4 % 2 0,8 % 2012–2016 307 195 63,5 % 92 30,0 % 18 5,9 % 2 0,7 % a2017–2019 357 239 66,9 % 92 25,8% 25 7,0 % 2 0,6 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni: A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47. Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 100% 8 6 5 5 5 90% 80% 34 28 26 70% 42 39 60% 50% 40% 30% 61 66 68 49 54 20% 10% 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.5: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 99 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti 100% 8 6 5 4 5 9 7 5 6 7 90% 80% 33 28 26 36 30 26 70% 40 38 42 51 60% 50% 40% 30% 61 67 69 58 64 67 50 54 50 20% 40 10% 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.6: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 2000 1800 150 1600 96 1400 67 747 1200 59 588 65 460 1000 353 305 800 600 874 400 806 826 824 812 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.7: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 2000 1800 1600 1400 1200 614 1000 483 368 800 261 213 600 400 770 683 676 628 573 200 133 105 93 92 92 0 104 123 151 195 239 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni Vir: NIJZ. Slika 6.1.8: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 100 POGLAVJE 6 6.2 Glavni vzroki tobaku pripisljivih bolezni po posameznih obolenjih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen) V tem poglavju prikazujemo glavne vzroke tobaku pripisljivih smrti po posameznih najpomembnejših boleznih, ki jih pripisujemo kajenju: - rak pljuč (C33–C34); - ishemična srčna bolezen (I20–I25); - cerebrovaskularna bolezen (CVB) (I60–I69); - kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) (J40–J44). Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Smrti zaradi pljučnega raka, ishemične srčne bolezni, CVB in KOPB predstavljajo več kot polovico vseh tobaku pripisljivih smrti (58 %), podobno velja tudi pri obeh spolih (moški 63 % in ženske 52 %). Odstotek se med moškimi ne spreminja, med ženskami pa se znižuje (Tabela 6.2.1, Slika 6.2.2). - Najpogostejši vzrok tobaku pripisljivih smrti je pljučni rak, ki je vzrok tretjini (33 %) vseh tobaku pripisljivih smrti. Pljučni rak je vodilni vzrok tobaku pripisljivih smrti tudi pri obeh spolih, izraziteje pri moških (38 %) kot ženskah (26 %) (Tabela 6.2.1, Slika 6.2.1, Slika 6.2.2, Slika 6.2.3, Slika 6.2.4). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi se zvišuje odstotek zaradi pljučnega raka, kar je posledica tega, da se število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka postopno zvišuje, medtem ko se število vseh tobaku pripisljivih smrti počasi znižuje (glej poglavji 3.1 in 5.1). Znižujeta pa se odstotka smrti zaradi ishemične srčne bolezni in CVB, in sicer zaradi izrazitejšega zniževanja števila tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni in CVB, kot je zniževanje števila vseh smrti pripisljivih tobaku (glej poglavja 3.1, 5.2 in 5.3) (Tabela 6.2.1, Slika 6.2.1, Slika 6.2.3). - Med moškimi je izrazito predvsem zvišanje odstotka tobaku pripisljivih smrti zaradi raka, kar je posledica zniževanja števila vseh tobaku pripisljivih smrti, medtem ko se število tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka ne spreminja (glej poglavja 3.1 in 5.1) (Tabela 6.2.1, Slika 6.2.2, Slika 6.2.4). - Med ženskami se med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi prav tako zvišuje odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka, in sicer zaradi izrazitejšega naraščanje števila tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka kot števila vseh tobaku pripisljivih smrti (glej poglavji 3.1 in 5.1). Znižujejo pa se odstotki smrti zaradi ishemične srčne bolezni, CVB in KOPB (Tabela 6.2.1, Slika 6.2.2, Slika 6.2.4). 101 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti Tabela 6.2.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih najpogostejših boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % število število število število število število vseh vseh vseh vseh vseh vseh tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih smrtib smrti smrti smrti smrti smrti zaradi zaradi zaradi zaradi zaradi pljučnega ishemične CVB KOPB ostalih raka srčne tobaku bolezni pripisljivih boleznic Skupaj 1997–2001 3218 803 25,0 % 443 13,8 % 292 9,1 % 440 13,7 % 1240 38,5 % 2002–2006 3213 881 27,4 % 371 11,5 % 241 7,5 % 389 12,1 % 1331 41,4 % 2007–2011 3129 937 29,9 % 345 11,0 % 198 6,3 % 316 10,1 % 1333 42,6 % 2012–2016 3016 972 32,2 % 300 9,9 % 156 5,2 % 288 9,5 % 1300 43,1 % a2017–2019 3123 1025 32,8 % 280 9,0 % 147 4,7 % 358 11,5 % 1313 42,0 % Moški 1997–2001 2491 678 27,2 % 344 13,8 % 198 7,9 % 326 13,1 % 945 37,9 % 2002–2006 2318 706 30,5 % 271 11,7 % 154 6,6 % 273 11,8 % 914 39,4 % 2007–2011 2119 715 33,7 % 236 11,1 % 124 5,9 % 213 10,1 % 831 39,2 % 2012–2016 1898 699 36,8 % 192 10,1 % 89 4,7 % 184 9,7 % 734 38,7 % a2017–2019 1787 673 37,7 % 164 9,2 % 77 4,3 % 207 11,6 % 666 37,3 % Ženske 1997–2001 727 125 17,2 % 99 13,6 % 94 12,9 % 113 15,5 % 296 40,7 % 2002–2006 895 176 19,7 % 101 11,3 % 86 9,6 % 116 13,0 % 416 46,5 % 2007–2011 1009 222 22,0 % 109 10,8 % 74 7,3 % 103 10,2 % 501 49,7 % 2012–2016 1118 273 24,4 % 108 9,7 % 67 6,0 % 104 9,3 % 566 50,6 % a2017–2019 1336 352 26,3 % 117 8,8 % 70 5,2 % 151 11,3 % 646 48,4 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). c Ostale s tobakom povezane bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I26–I28, I30–I51, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J45–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. 100% 80% 39 41 43 43 42 60% 14 12 10 10 11 9 8 6 5 5 40% 14 12 11 10 9 20% 25 27 30 32 33 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 102 POGLAVJE 6 100% 80% 38 39 39 39 37 41 46 50 51 48 60% 13 12 10 10 12 16 8 7 6 5 4 13 10 9 11 40% 13 14 12 11 10 9 10 7 6 5 20% 14 11 11 10 9 27 30 34 37 38 17 20 22 24 26 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 3500 3000 1240 2500 1331 1333 1300 1313 2000 440 389 316 288 358 1500 292 241 198 156 147 1000 443 371 345 300 280 500 803 881 937 972 1025 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.3: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.4: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 103 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti Prezgodnje smrti35 Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Prezgodnje smrti zaradi pljučnega raka, ishemične srčne bolezni, CVB in KOPB predstavljajo dve tretjini (67 %) vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti; pri moških skoraj dve tretjini (64 %), pri ženskah pa skoraj tri četrtine (74 %). Odstotek se med moškimi ne spreminja znatneje, med ženskami pa se zvišuje (Tabela 6.2.2, Slika 6.2.5, Slika 6.2.6, Slika 6.2.7, Slika 6.2.8). - Najpogostejši vzrok tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je pljučni rak, ki je vzrok nekaj manj kot polovici (44 %) vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti. Pljučni rak je vodilni vzrok tobaku pripisljivih smrti tudi pri obeh spolih, izraziteje pri ženskah (50 %) kot moških (41 %) (Tabela 6.2.2, Slika 6.2.5, Slika 6.2.6, Slika 6.2.7, Slika 6.2.8). Spremembe med leti 1997 in 2019 (povprečja v obdobjih) - Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi se hitro zvišuje, saj se število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti znižuje, medtem ko se število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka ne spreminja (glej poglavji 3.1 in 5.1). Odstotka prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni in CVB pa se zmanjšujeta (Tabela 6.2.2, Slika 6.2.5, Slika 6.2.7). - Med moškimi se hitro zvišuje odstotek prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka, saj se med moškimi znižuje število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka pa se ne spreminja (glej poglavji 3.1 in 5.1). Znižujeta pa se odstotka prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni in CVB (Tabela 6.2.2, Slika 6.2.6, Slika 6.2.8). - Med ženskami se je odstotek prezgodnjih smrti zaradi raka skoraj podvojil. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka namreč narašča približno 3-krat hitreje kot število vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (glej poglavji 3.1 in 5.1). Znižuje pa se predvsem odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB (Tabela 6.2.2, Slika 6.2.6, Slika 6.2.8). 100% 80% 39 40 37 34 33 60% 6 4 4 4 5 7 6 10 9 8 14 13 15 40% 17 15 20% 28 32 36 42 44 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.5: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 35 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 104 POGLAVJE 6 100% 80% 39 41 39 36 36 37 35 32 28 26 60% 6 4 4 4 4 10 9 6 5 5 5 6 9 8 7 5 4 15 14 10 10 18 15 13 40% 10 17 16 16 10 13 20% 28 32 35 40 41 26 35 41 46 50 0% 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.6: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 1800 1600 694 1400 1200 595 510 1000 421 392 800 300 600 225 201 175 150 400 501 484 492 518 520 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.7: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen ostalo ostalo Vir: NIJZ. Slika 6.2.8: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu 105 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti Tabela 6.2.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih najpogostejših boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečno Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % Povprečno % število število število število število število vseh vseh vseh vseh vseh vseh tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku tobaku pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih pripisljivih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih prezgodnjih smrtib smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi smrti zaradi pljučnega ishemične CVB KOPB ostalih raka srčne tobaku bolezni pripisljivih boleznic Skupaj 1997–2001 1788 501 28,0 % 300 16,8 % 186 10,4 % 107 6,0 % 694 38,8 % 2002–2006 1506 484 32,1 % 225 14,9 % 137 9,1 % 65 4,3 % 595 39,5 % 2007–2011 1362 492 36,1 % 201 14,8 % 106 7,8 % 53 3,9 % 510 37,4 % 2012–2016 1244 518 41,6 % 175 14,1 % 81 6,5 % 49 3,9 % 421 33,8 % a2017–2019 1188 520 43,8 % 150 12,6 % 68 5,7 % 58 4,9 % 392 33,0 % Moški 1997–2001 1526 432 28,3 % 265 17,4 % 140 9,2 % 92 6,0 % 597 39,1 % 2002–2006 1258 398 31,6 % 199 15,8 % 99 7,9 % 52 4,1 % 510 40,5 % 2007–2011 1103 386 35,0 % 176 16,0 % 73 6,6 % 41 3,7 % 427 38,7 % 2012–2016 937 376 40,1 % 143 15,3 % 49 5,2 % 34 3,6 % 335 35,8 % a2017–2019 831 343 41,3 % 117 14,1 % 37 4,5 % 36 4,3 % 298 35,9 % Ženske 1997–2001 262 69 26,3 % 35 13,4 % 46 17,6 % 16 6,1 % 96 36,6 % 2002–2006 248 86 34,7 % 26 10,5 % 38 15,3 % 12 4,8 % 86 34,7 % 2007–2011 259 106 40,9 % 26 10,0 % 33 12,7 % 12 4,6 % 82 31,7 % 2012–2016 307 142 46,3 % 32 10,4 % 32 10,4 % 15 4,9 % 86 28,0 % a2017–2019 357 177 49,6 % 34 9,5 % 31 8,7 % 22 6,2 % 93 26,1 % a Za zadnje petletno obdobje, 2017–2021, so na voljo podatki za prva tri leta, zato v tabeli navajamo povprečja za leta 2017–2019. Vsote številk se lahko pri določenih skupinah zaradi zaokroževanja na decimalke razlikujejo od vsote števil v tabeli. b Tobaku pripisljive bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C33–C34, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I20–I25, I26–I28, I30–I51, I60–I69, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J40–J47). c Ostale s tobakom povezane bolezni (A15–A19, B90, C00–C16, C18–C20, C22, C25, C32, C53, C64–C68, C92.0, E10–E14, I00–I09, I11, I13, I26–I28, I30–I51, I70–I78, J10–J18, J20–J22, J45–J47). Vir podatkov o umrlih: Zdravniško poročilo o umrli osebi, NIJZ. Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti znotraj posameznih skupin bolezni Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Pljučni rak, ishemična srčna bolezen, CVB in KOPB so tudi v okviru svojih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) prevladujoč vzrok tobaku pripisljivih smrti in predstavljajo od skoraj petine do skoraj tri četrtine vseh tobaku pripisljivih smrti v posamezni skupini bolezni. Med vsem tobaku pripisljivimi smrtmi zaradi bolezni dihal je skoraj tri četrtine (73 %) smrti zaradi KOPB, med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi zaradi raka pa skoraj dve tretjini (61 %) smrti zaradi pljučnega raka (Slika 6.2.9). 106 POGLAVJE 6 skupaj moški ženske 100 90 81 80 73 66 70 61 64 59 60 % 50 45 40 31 30 21 21 16 20 13 10 0 pljučni rak med raki ishemična srčna bolezen med cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna boleznimi srca in žilja med boleznimi srca in žilja bolezen med boleznimi dihal Vir: NIJZ. Slika 6.2.9: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Glavni vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih36 smrti znotraj posameznih skupin bolezni Obdobje 2017–2019 (povprečja v obdobju) - Pljučni rak, ishemična srčna bolezen, CVB in KOPB so tudi v okviru svojih skupin bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) prevladujoč vzrok tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, predstavljajo od več kot petine do večine vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v posamezni skupini bolezni. Med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni dihal je večina (89 %) prezgodnjih smrti zaradi KOPB, med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi zaradi raka pa skoraj dve tretjini (64 %) prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka (Slika 6.2.10). skupaj moški ženske 100 89 90 88 90 80 74 70 64 60 55 60 49 % 50 37 40 34 30 22 17 20 10 0 pljučni rak med raki ishemična srčna bolezen med cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna boleznimi srca in žilja med boleznimi srca in žilja bolezen med boleznimi dihal Vir: NIJZ. Slika 6.2.10: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. 36 Smrti od 30. do vključno 69. leta starosti. 107 POGLAVJE 7 7 KLJUČNI REZULTATI IN ZAKLJUČKI 7.1 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost v Sloveniji Tobak med prebivalci Slovenije vsako leto zahteva visoko število smrti – v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–201937, je bilo tobaku pripisljivih povprečno letno 3123 smrti oziroma 15 % vseh smrti med prebivalci Slovenije (Slika 7.1.1). Povprečna tobaku pripisljiva groba stopnja umrljivosti v tem obdobju je 216 tobaku pripisljivih smrti na 100.000 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več. Tobaku je pripisljiva skoraj vsaka druga smrt zaradi bolezni dihal (43 %), vsaka četrta smrt zaradi raka (26 %), skoraj vsaka osma smrt zaradi bolezni srca in žilja (12 %) ter vsaka deseta smrt zaradi presnovnih bolezni (10 %) (Slika 7.1.2). 15 % ali 3123 smrti % 43 26 12 10 bolezni dihal rak bolezni srca in presnovne žilja bolezni Slika 7.1.1: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.2: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobju 2017–2019, med prebivalci med vsemi smrtmi v posameznih skupinah bolezni v Slovenije, starimi 30 let in več. obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. Med vzroki tobaku pripisljivih smrti prevladujejo rakava obolenja (Slika 7.1.3 in Slika 7.1.4). Nekaj več kot polovica ali 54 % vseh tobaku pripisljivih smrti je posledica rakavih obolenj. Sledijo bolezni srca in žilja, ki so vzrok 29 % tobaku pripisljivih smrti, bolezni dihal 16 % in presnovne bolezni (edini predstavnik te skupine je sladkorna bolezen) 1 % tobaku pripisljivih smrti (Slika 7.1.3). Več kot polovico vseh tobaku pripisljivih smrti (58 %) predstavljajo smrti zaradi štirih kroničnih nenalezljivih bolezni, in sicer pljučnega raka, ishemične srčne bolezni, cerebrovaskularne bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Med njim je na prvem mestu pljučni rak, ki je vzrok tretjini vseh tobaku pripisljivih smrti (Slika 7.1.4). 37 V publikaciji opisujemo povprečja za petletna obdobja od leta 1997 naprej. Petletna obdobja so bila izbrana zato, da omejimo vpliv večjih letnih nihanj v številu smrti. Vendar pa so bili ob izvedbi analiz za zadnje petletno obdobje na voljo le podatki za prva tri leta, to je 2017–2019, zato v celotni publikaciji za zadnje obdobje navajamo povprečja za omenjena tri leta. 108 Ključni rezultati in zaključki 1 % 16 % rak 33 % pljučni rak 42 % bolezni srca in žilja kronična obstruktivna pljučna bolezen 54 % bolezni dihal ishemična srčna bolezen 29 % presnovne bolezni cerebrovaskularna bolezen 11 % 5 % druge bolezni 9 % Slika 7.1.3: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po skupinah Slika 7.1.4: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med obravnavanih posameznih boleznih – povprečni prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. Število tobaku pripisljivih smrti in stopnje tobaku pripisljive umrljivosti skupno, pri posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih so v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, praviloma višje med moškimi kot ženskami, z izjemo bolezni srca in žilja (Slika 7.1.5 in Slika 7.1.6.). Število tobaku pripisljivih smrti je skupno višje med moškimi kot ženskami za 451 smrti letno (1,3-krat višje število smrti), tobaku pripisljiva groba stopnja umrljivosti pa je 1,4-krat višja med moškimi kot med ženskami. Največje razlike med spoloma so prisotne pri rakavih obolenjih (okoli 2-kratne), pri boleznih dihal so majhne, pri presnovnih boleznih razlik med spoloma ni. Ženske prevladujejo pri boleznih srca in žilja in za 1,5-krat presegajo moške v številu smrti in stopnji umrljivosti, podobnih razlik pa ne beležimo tudi pri ishemični srčni bolezni in cerebrovaskularni bolezni, kar pomeni, da razlike izvirajo iz ostalih bolezni srca in žilja, pripisljivih tobaku. Sicer so največje razlike pri obravnavanih posameznih boleznih prisotne pri pljučnem raku (približno 2-kratne), najmanjše pa pri cerebrovaskularni bolezni. Pri odstotkih tobaku pripisljivih smrti v številnih primerih ni razlik med spoloma, kjer pa so, prevladujejo moški (Slika 7.1.7). Skupno je odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi za pet odstotnih točk višji med moškimi (18 % med moškimi in 13 % med ženskami), pri posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih pa moški prevladujejo pri rakavih obolenjih in pljučnem raku, boleznih dihal, tudi še pri cerebrovaskularni bolezni, medtem ko v odstotku ni bistvenih razlik pri boleznih srca in žilja in presnovnih boleznih ter ishemični srčni bolezni in kronični obstruktivni pljučni bolezni. skupaj rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 0 50 100 150 200 250 300 število smrti groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev Slika 7.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.6:: Povprečna groba tobaku pripisljiva skupno, po skupinah bolezni in posameznih obravnavanih stopnja umrljivosti skupno, po skupinah bolezni in boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017– starimi 30 let in več, po spolu. 2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 109 POGLAVJE 7 18 skupaj 13 32 rak 19 11 bolezni srca in žilja 12 46 bolezni dihal 40 10 presnovne bolezni 9 87 pljučni rak 79 15 ishemična srčna bolezen 15 10 cerebrovaskularna bolezen 6 76 kronična obstruktivna pljučna bolezen 77 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Slika 7.1.7: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. Skupno se v številu tobaku pripisljivih smrti, odstotku tobaku pripisljivih smrti in stopnjah tobaku pripisljive umrljivosti v obdobju 1997–2019 kažejo ugodni trendi (Slike od 7.1.8 do 7.1.11). Število tobaku pripisljivih smrti se v tem obdobju povprečno letno znižuje za -0,3 %, prav tako se znižuje tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja umrljivosti, in sicer povprečno letno za -2,2 %. Pri posameznih skupinah bolezni beležimo znižanje števila tobaku pripisljivih smrti v skupini bolezni srca in žilja, zvišanje v skupini rakavih obolenj, medtem ko se stanje ne spreminja v skupini bolezni dihal in presnovnih bolezni (Slika 7.1.8). Starostno standardizirane stopnje tobaku pripisljive umrljivosti se znižujejo v večini skupin bolezni, z izjemo presnovnih bolezni, kjer v navedenem obdobju ne beležimo sprememb (Slika 7.1.9). Vpogled v spremembe v številu tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih pokaže zvišanje pri pljučnem raku, znižanje pri ishemični srčni bolezni ter cerebrovaskularni bolezni in nespremenjeno stanje pri kronični obstruktivni pljučni bolezni (Slika 7.1.10), medtem ko pri tobaku pripisljivih starostno standardiziranih stopnjah umrljivosti beležimo znižanja pri vseh spremljanih posameznih boleznih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen) (Slika 7.1.11). Vendar pa pri kronični obstruktivni pljučni bolezni v zadnjem obdobju, to je 2017–2019, beležimo neugodne spremembe števila tobaku pripisljivih smrti in tobaku pripisljive starostno standardizirane stopnje umrljivosti. Pri razlagi trendov je potrebno upoštevati, da je pri starostno standardiziranih stopnjah umrljivosti izključen vpliv staranja prebivalstva, od tod tudi ugodnejši trendi kot pri številu smrti, ki vključujejo tudi vpliv staranja prebivalstva. 110 Ključni rezultati in zaključki 3500 + 350 0 ja 3 3000 n v 300 p e it o lc r 2500 ts a 250 m iv s a b 2000 n o a er 200 il ir v p e 1500 iz t dr 00 150 š a 0. 1000 dn 00 100 at 1 500 s a 50 on ni 0 ts ts 0 o o 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 rat ivlj 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 s r skupaj mu skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.1.8: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.9: Povprečna starostno standardizirana tobaku skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 1200 +0 90 ja 3 1000 n v 80 po e t lc 70 s a i t 800 a iv 60 n b mr a e s ir r 50 600 p ol iz i d 0 40 v r 0 e a 0 t 400 d .0 30 š nat 01 20 200 s o an 10 nt i t 0 s s 0 or oiv 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 at lj 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 s rmu pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.1.10: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.11: Povprečna starostno standardizirana po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017– posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 100 100 80 80 60 60 40 % 40 % 20 20 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj pljučni rak rak ishemična srčna bolezen bolezni srca in žilja bolezni dihal cerebrovaskularna bolezen presnovne bolezni kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.1.12: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.13: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. 111 POGLAVJE 7 Odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi se je skupno znižal za nekaj več kot 2 odstotni točki (Slika 7.1.12). V posameznih skupinah bolezni se je največ, za dobre 4 odstotne točke, znižal v skupini bolezni srca in žilja, za 3 odstotne točke pa pri rakavih obolenjih. Zvišal se je pri boleznih dihal, in sicer za 3 odstotne točke, kar pa je predvsem odraz neugodnih sprememb v zadnjem opazovanem obdobju (Slika 7.1.12). Pri posameznih boleznih se je odstotek zvišal pri KOPB za 4 odstotne točke, pri cerebrovaskularni bolezni se je znižal za dobrih 6 odstotkov, pri pljučnem raku in ishemični srčni bolezni pa za okoli dve odstotni točki (Slika 7.1.13). Ugodni trendi v tobaku pripisljivi umrljivosti so posledica ugodnih sprememb med moškimi, medtem ko so trendi v obdobju 1997–2019 med ženskami manj ugodni (Tabela 7.1.1, Slike od 7.1.14 do 7.1.21). Skupno se med moškimi znižujeta število tobaku pripisljivih smrti in tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja umrljivosti, medtem ko med ženskami skupno beležimo zvišanje števila tobaku pripisljivih smrti in nespremenjeno tobaku pripisljivo starostno standardizirano stopnjo umrljivosti. Med moškimi se je število tobaku pripisljivih smrti od prvega do zadnjega opazovanega obdobja zmanjšalo za 1,4-krat oziroma povprečno letno za -1,8 %, tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja umrljivosti pa za 2,1-krat oziroma povprečno letno za -4,0 %. Pri ženskah se je zvišalo število tobaku pripisljivih smrti za 1,8-krat oziroma povprečno letno za +3,0 %, tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja umrljivosti se v obdobju 1997–2019 sicer ni statistično značilno spremenila, a je nakazan porast. Število tobaku pripisljivih smrti se je med moškimi znižalo s povprečno 2491 v obdobju 1997–2001 na povprečno 1787 v obdobju 2017–2019, med ženskami pa zvišalo s povprečno 727 v obdobju 1997–2001 na povprečno 1336 v obdobju 2017–2019. Pri moških v nobeni od skupin bolezni ali posameznih boleznih ne beležimo zvišanj v številu smrti, pripisljivih tobaku, in v tobaku pripisljivi starostno standardizirani stopnji umrljivosti, ponekod beležimo znatnejša povprečna letna znižanja med 5–6 %. Pri ženskah pa beležimo zvišanje števila v treh glavnih skupinah bolezni (rak, bolezni srca in žilja, bolezni dihal) in pri pljučnem raku, pri stopnji umrljivosti pa pri rakavih obolenjih in pljučnem raku. K neugodnim spremembam skupno pri ženskah najbolj doprinesejo rakava obolenja in pljučni rak, k ugodnim spremembam skupno med moškimi pa ugodne spremembe v skupini bolezni srca in žilja ter skupini bolezni dihal oziroma med posameznimi obravnavanimi boleznimi spremembe pri cerebrovaskularni bolezni. Odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi so se med moškimi v obdobju 1997–2019 znižali skupno, v vseh skupinah bolezni in tudi v posameznih obravnavanih boleznih (Slike od 7.1.22 do 7.1.25). Skupno se je povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi med moškimi znižal za skoraj 9 odstotnih točk s 27 % na 18 % med prvim in zadnjim opazovanim obdobjem. Največje znižanje beležimo pri boleznih srca in žilja, kjer se je odstotek med moškimi razpolovil, najmanjše pa pri pljučnem raku in kronični obstruktivni bolezni (Sliki 7.1.22 in 7.1.24). Nasprotno pa so se med ženskami odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobju 1997–2019 zvišali skupno, v vseh skupinah bolezni in tudi v posameznih obravnavanih boleznih, z izjemo cerebrovaskularne bolezni, kjer beležimo rahlo znižanje odstotka. Skupno se je povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi med ženskami zvišal za skoraj 5 odstotnih točk, z 8 % na 13 %, med prvim in zadnjim opazovanim petletnim obdobjem. Pri rakavih obolenjih, presnovnih boleznih in ishemični srčni bolezni se je odstotek skoraj podvojil (Sliki 7.1.23 in 7.1.25). Medtem ko v celokupnem obdobju 1997–2019 beležimo ugodne trende med moškimi in nespremenjeno stanje med ženskami pri tobaku pripisljivi umrljivosti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, se v zadnjem obdobju (2017–2019) kažejo neugodne spremembe v številu in stopnji umrljivosti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni skupno, pri moških in ženskah ter odstotku tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal skupno in pri obeh spolih. Spremembo smeri beležimo v zadnjem obdobju tudi pri celokupnem številu smrti, pripisljivih tobaku, medtem ko med zadnjima obdobjema drugje ni opaznih sprememb smeri (Slike 7.1.10, 7.1.11 in 7.1.18 do 7.1.21.). 112 Ključni rezultati in zaključki Razlike med spoloma se v številu tobaku pripisljivih smrti, odstotku tobaku pripisljivih smrti in stopnjah tobaku pripisljive umrljivosti zmanjšujejo skupno, v posameznih skupinah bolezni, obravnavanih posameznih boleznih, a še vedno so kazalniki tobaku pripisljive umrljivosti praviloma višji med moškimi kot ženskami. Število tobaku pripisljivih smrti je bilo v obdobju 1997–2001 3,4-krat, v obdobju 2017–2019 pa še 1,3-krat višje med moškimi kot ženskami. V prvem opazovanem obdobju je bila razlika v številu tobaku pripisljivih smrti med spoloma 1764 smrti, v zadnjem 451. Odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi je bil v obdobju 1997–2001 za 19 odstotnih točk, v obdobju 2017–2019 še za 5 odstotnih točk višji med moškimi kot med ženskami. V tobaku pripisljivi starostno standardizirani stopnji umrljivosti smo v prvem opazovanem obdobju beležili 4,9-kratno razliko med moškimi in ženskami, v zadnjem opazovanem obdobju 1,9-kratno. V vseh opazovanih petletnih obdobjih sicer pri spremljanih kazalnikih prevladujejo moški, z izjemo bolezni srca in žilja, kjer so v zadnjem opazovanem obdobju ženske pri tobaku pripisljivi umrljivosti prevladale, medtem ko pri presnovnih boleznih ni več bistvenih razlik med moškimi in ženskami. 2600 2600 2400 2400 2200 2200 2000 2000 1800 1800 1600 1600 it i r 1400 t 1400 m mr s 1200 s 1200 o o il 1000 li v 1000 v et 800 et š 800 š 600 600 400 400 200 200 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.1.14: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.15: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. i t 700 a i o t 700 a ivlj o r 600 iv m ljr 600 u +0 m + ja 3 500 u 0 n 3 p v ja 500 v o e n t p e s lc a 400 ot lc a iv s a 400 n b iv a e a b ir r n p 300 a e iz ir rp 300 d r 0 iz 0 a 0 d 0 d 0. r 0 200 0 n ad . 200 a 0 t 0 n s 1 0 at 1 o an 100 s n a 100 t o n s n o t r 0 s at o 0 r s 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 ats 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.1.16: Povprečna starostno standardizirana tobaku Slika 7.1.17: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. 30 let in več – ženske. 113 POGLAVJE 7 800 800 700 700 600 i 600 tr 500 i m tr 500 s m o 400 il s 400 v o e il t 300 v š 300 et 200 š 200 100 100 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.1.18: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po Slika 7.1.19: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997– obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997– 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. i ts 180 o i t 180 iv s lj o r 160 iv 160 m lj u r +0 140 m + 140 ja 3 u n 0 p ve 120 ja 3 120 ot n v s lc p e a 100 o a iv t lc 100 n b s a a e iv r 80 a ir n b 80 iz p a er d ir r 00 60 iz p 60 a d 0 d 0. r 0 n 0 40 a 0. a d 40 t 0 0 s 1 n a 0 20 a o t 1 20 n n s t a s 0 o n o nt 0 r s at 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 or 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 s ats pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.1.20: Povprečna starostno standardizirana tobaku Slika 7.1.21: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci 2007–2011, Slovenije, starimi 30 let in več – moški. 100 100 80 80 60 60 % 40 % 40 20 20 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.1.22: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.23: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. 114 Ključni rezultati in zaključki 100 100 80 80 60 60 % % 40 40 20 20 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.1.24: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti Slika 7.1.25: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997– po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997– 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med 2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. Tabela 7.1.1: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. Povprečne letne spremembe v % Število tobaku pripisljivih smrti Starostno standardizirana tobaku pripisljiva za obdobje 1997–2019 stopnja umrljivosti Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske SKUPAJ ↓ -0,3 ↓ -1,8 ↑ +3,0 ↓ -2,2 ↓ -4,0 o Rak ↑ +1,0 o ↑ +5,1 ↓ -0,7 ↓ -2,1 ↑ +3,4 Bolezni srca in žilja ↓ -1,6 ↓ -4,0 ↑ +2,3 ↓ -3,2 ↓ -5,7 o Bolezni dihal o ↓ -2,5 ↑ +1,3 ↓ -3,8 ↓ -5,6 ↓ -1,8 Presnovne bolezni (sladkorna bolezen) o o o o o o Pljučni rak ↑ +1,2 o ↑ +5,3 ↓ -0,4 ↓ -2,1 ↑ +3,8 Ishemična srčna bolezen ↓ -2,4 ↓ -3,7 o ↓ -4,0 ↓ -5,5 ↓ -1,5 Cerebrovaskularna bolezen ↓ -3,8 ↓ -4,9 ↓ -1,9 ↓ -5,0 ↓ -6,5 ↓ -2,7 Kronična obstruktivna pljučna bolezen o ↓ -2,5 o ↓ -3,8 ↓ -4,8 o Trendi: ↓ statistično značilno zvišanje; ↑ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. 115 POGLAVJE 7 7.2 Tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost v Sloveniji (umrljivost med 30. in 69. letom starosti) Tobak med prebivalci Slovenije vsako leto zahteva tudi visoko število prezgodnjih smrti. V zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, je bilo tobaku pripisljivih povprečno letno 1188 prezgodnjih smrti oziroma približno četrtina (24 %) vseh prezgodnjih smrti med prebivalci Slovenije (Slika 7.2.1), kar je višje od odstotka tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi (15 %). Povprečna tobaku pripisljiva groba stopnja prezgodnje umrljivosti v tem obdobju je 101 tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti na 100.000 prebivalcev Slovenije, starih 30 let in več. Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti so tudi v posameznih skupinah bolezni višji kot odstotki vseh tobaku pripisljivih smrti. Tobaku je pripisljivih 59 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal (skupno 43 %), 35 % zaradi raka (skupno 26 %), 33 % zaradi bolezni srca in žilja (12 %) ter 10 % zaradi presnovnih bolezni (skupno prav tako 10 %) (Slika 7.2.2). 24 % ali 1188 smrti % 59 35 33 10 bolezni dihal rak bolezni srca in presnovne žilja bolezni Slika 7.2.1: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih Slika 7.2.2: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 posameznih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, let in več. med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. Med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi je 38 % prezgodnjih smrti. Med vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, tako kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, prevladujejo rakava obolenja, a je odstotek višji (Slika 7.2.3) - približno dve tretjini ali 68 % vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je posledica rakavih obolenj (Slika 7.2.3) v primerjavi s 54 % pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. Sledijo bolezni srca in žilja, ki so vzrok 26 % tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (skupno pa 29 %), bolezni dihal 6 % (skupno 16 %) in presnovne bolezni 1 % tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (skupno prav tako 1 %). Dve tretjini (67 %) tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (skupno pa 58 %) predstavljajo prezgodnje smrti zaradi štirih kroničnih nenalezljivih bolezni, to je pljučnega raka, ishemične srčne bolezni, cerebrovaskularne bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Med njim je na prvem mestu pljučni rak, ki je vzrok 44 % (skupno pa 33 %) vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti (Slika 7.2.4). 116 Ključni rezultati in zaključki 6 %1 % rak pljučni rak 33 % 26 % bolezni srca in žilja 43 % ishemična srčna bolezen bolezni dihal cerebrovaskularna bolezen 68 % presnovne bolezni kronična obstruktivna pljučna bolezen 5 % druge bolezni 6 % 13 % Slika 7.2.3: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti Slika 7.2.4: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju po obravnavanih posameznih boleznih – povprečni 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, več. starimi 30 let in več. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in stopnje tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti skupno, pri posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih, so v zadnjem opazovanem obdobju 2017–2019 višje med moškimi kot ženskami in pri tem ni izjem, kot jih beležimo pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti (Sliki 7.2.5 in 7.2.6). Število tobaku pripisljivih smrti je skupno 2,3-krat višje med moškimi kot ženskami oziroma za 474 smrti letno, tobaku pripisljiva groba stopnja umrljivosti pa je 2,2-krat višja med moškimi kot med ženskami. Pri posameznih boleznih so največje razlike prisotne pri ishemični srčni bolezni, in sicer 1,9-kratne v številu in 3,3-kratne v stopnji, sledi pljučni rak, kjer so razlike približno 2-kratne. V številu tobaku pripisljivih bolezni in stopnjah umrljivosti so razlike med spoloma v številnih primerih večje pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, moški tu še bolj prevladujejo (Sliki 7.2.5 in 7.2.6). Razlike med spoloma so večje pri boleznih srca in žilja, boleznih dihal in presnovnih boleznih, pri obravnavanih posameznih boleznih pa pri ishemični srčni bolezni. Medtem ko pri odstotkih vseh tobaku pripisljivih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in pri obravnavanih posameznih boleznih prevladujejo moški, je pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti odstotek višji med ženskami pri boleznih srca in žilja, boleznih dihal, ishemični srčni bolezni, cerebrovaskularni bolezni in kronični obstruktivni pljučni bolezni (Slika 7.2.7). Skupno je sicer odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi za tri odstotne točke višji med moškimi kot ženskami in znaša 25 % med moškimi in 22 % med ženskami, torej je razlika v odstotku med spoloma pri prezgodnjih smrtih manjša kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. skupaj rak bolezni srca in žilja bolezni dihal presnovne bolezni pljučni rak ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 0 20 40 60 80 100 120 140 160 število smrti groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev Slika 7.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih Slika 7.2.6: Povprečna groba tobaku pripisljiva prezgodnjih smrti skupno, po skupinah bolezni in stopnja prezgodnje umrljivosti skupno, po skupinah posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. 117 POGLAVJE 7 25 skupaj 22 42 rak 25 31 bolezni srca in žilja 41 57 bolezni dihal 62 10 presnovne bolezni 8 88 pljučni rak 81 30 ishemična srčna bolezen 40 28 cerebrovaskularna bolezen 44 78 kronična obstruktivna pljučna bolezen 82 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Slika 7.2.7: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. Skupno se v številu prezgodnjih smrti in stopnjah prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997–2019 kažejo ugodni trendi. Trendi so praviloma opazno ugodnejši kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost se torej praviloma znižuje opazno hitreje kot celokupna tobaku pripisljiva umrljivost (Slike 7.2.8 do 7.2.11). Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti se v tem obdobju povprečno letno znižuje za -2,5 %, prav tako se znižuje tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti, in sicer povprečno letno za -3,7 % (pri celokupni pa -0,3 % in -2,2 %). Pri posameznih skupinah bolezni beležimo najmanj ugodne spremembe pri rakavih obolenjih in pljučnem raku, kjer se skupno število prezgodnjih smrti ne spreminja, stopnja umrljivosti sicer pada, a dosti manj kot v drugih skupinah bolezni. Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi se je skupno znižal za nekaj več kot 2 odstotni točki, podobno kot pri vseh tobaku pripisljivih smrtih (Sliki 7.2.12 in 7.2.13). Za skoraj 8 odstotnih točk se je znižal v skupini bolezni srca in žilja, za 6 odstotnih točk se je zvišal pri boleznih dihal, najmanj pa se je spremenil pri rakavih obolenjih, in sicer se je znižal za približno za odstotno točko. Pri posameznih boleznih se je odstotek povsod znižal, najobčutneje pri ishemični srčni bolezni, in sicer za 9 odstotnih točk, sledi cerebrovaskularna bolezen z znižanjem za 5 odstotnih točk. 118 Ključni rezultati in zaključki i t 2000 s 200 o 1800 ivlj t 180 r le 1600 m u 9 160 6 1400 jan 0– 140 p 3 i 1200 t ot v 120 r s e m 1000 lc s a a 100 n o 800 a iv il ir b 80 v e e iz r t 600 d š r p 60 a 0 400 d 0 40 n 0. 200 ats 00 20 0 o 1 n t a 0 n 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 sor 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 at skupaj s skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.2.8: Povprečno število tobaku pripisljivih Slika 7.2.9: Povprečna starostno standardizirana tobaku prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno in po obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci več. Slovenije, starimi 30 let in več. 600 its 60 ovij t 500 lr el 50 mu i 69 tr 400 ajn 0– 40 m p 3 s ot v o 300 s e il cl 30 v a e n a t a vi š 200 riz be 20 idr rp 100 ad 00 10 nat 0.0 0 s o 01 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 nts an 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 or pljučni rak ats pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.2.10: Povprečno število tobaku pripisljivih Slika 7.2.11: Povprečna starostno standardizirana tobaku prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti po obravnavanih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, 30 let in več. starimi 30 let in več. 100 100 80 80 60 60 % % 40 40 20 20 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj rak pljučni rak bolezni srca in žilja ishemična srčna bolezen bolezni dihal cerebrovaskularna bolezen presnovne bolezni kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.2.12: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih Slika 7.2.13: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. starimi 30 let in. več. 119 POGLAVJE 7 V trendih v obdobju 1997–2019 pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti obstajajo pomembne razlike med spoloma in tudi tu so ugodni trendi posledica ugodnih sprememb med moškimi (Tabela 7.2.1 in Slike 7.2.14 do 7.2.25). Skupno se med moškimi znižuje tako število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti kot tudi tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti, medtem ko med ženskami beležimo zvišanje števila tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in nespremenjeno tobaku pripisljivo starostno standardizirano stopnjo prezgodnje umrljivosti. Smeri sprememb so enake kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, a so pri moških spremembe pri prezgodnji umrljivosti spodbudnejše kot pri celokupni, so pa do neke mere ugodnejše tudi pri ženskah, saj med njimi število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti narašča počasneje kot število vseh tobaku pripisljivih smrti, stopnja umrljivosti pa se v obeh primerih ni spremenila. Med moškimi se je število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti od prvega do zadnjega opazovanega obdobja zmanjšalo za 1,8-krat oziroma povprečno letno za -3,1 %, tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti pa za 2,5-krat oziroma povprečno letno za -4,6 %. Pri ženskah se je zvišalo število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti za 1,4-krat oziroma povprečno letno za +1,6 %, tobaku pripisljiva starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti pa se v obdobju 1997–2019 ni statistično značilno spremenila. Število prezgodnjih smrti se je med moškimi znižalo s povprečno 1526 v obdobju 1997–2001 na povprečno 831 v obdobju 2017–2019, med ženskami pa se je zvišalo s povprečno 262 v obdobju 1997–2001 na povprečno 357 v obdobju 2017–2019. Pri moških v nobeni od skupin bolezni ali pri posameznih boleznih ne beležimo zvišanj v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in v tobaku pripisljivi starostno standardizirani stopnji prezgodnje umrljivosti; ponekod beležimo znatnejša povprečna letna znižanja med 5–8 %. Pri ženskah pa beležimo zvišanje števila tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v dveh skupinah bolezni (rak in bolezni dihal) in pri pljučnem raku, pri tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti pa v skupini rakavih obolenj in pljučnem raku. Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi se je med ženskami zvišal za 10 odstotnih točk, z 12 % na 22 %, med moškimi pa znižal za skoraj 9 odstotnih točk, s 33 % na 24 %. (Slike od 7.2.22 do 7.2.25). Med moškimi beležimo znižanja odstotkov v vseh skupinah bolezni in posameznih boleznih, največje znižanje beležimo pri boleznih srca in žilja, kjer se je odstotek znižal za kar 16 odstotnih točk s 47 % na 31 %, podoben obseg znižanja je prisoten tudi pri ishemični srčni in cerebrovaskularni bolezni, najmanjše pa pri boleznih dihal, in sicer za 3 odstotne točke (Sliki 7.1.22 in 7.1.24). Nasprotno pa so se med ženskami odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobju 1997–2019 poleg skupno zvišali tudi v vseh skupinah bolezni in vseh posameznih obravnavanih boleznih. Največje zvišanje beležimo pri boleznih dihal, in sicer za 30 odstotnih točk (z 32 % na 62 %) in pri boleznih srca in žilja za 16 odstotnih točk (s 25 % na 41 %) (Sliki 7.1.23 in 7.1.25). Razlike med spoloma v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti, odstotku tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in stopnjah tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti se zmanjšujejo skupno, v posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih, a še vedno so kazalniki tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti praviloma višji med moškimi kot ženskami (Tabela 7.2.1 in Slike od 7.2.14 do 7.2.25). Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je bilo v obdobju 1997–2001 5,8-krat, v obdobju 2017–2019 pa 2,3-krat višje med moškimi kot ženskami. V prvem opazovanem obdobju je bila razlika v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med spoloma 1264 smrti, v zadnjem 474. Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi je bil v obdobju 1997–2001 za 20,5 odstotnih točk, v obdobju 2017–2019 še za 2,5 odstotne točke višji med moškimi kot med ženskami. V tobaku pripisljivi starostno standardizirani stopnji prezgodnje umrljivosti smo v prvem opazovanem obdobju beležili 6,5-kratno razliko med moškimi in ženskami, v zadnjem opazovanem obdobju 2,3-kratno. V vseh opazovanih petletnih obdobjih sicer pri vseh spremljanih kazalnikih tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti prevladujejo moški, razen v zadnjem, ko so v odstotku tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med boleznimi srca in žilja, boleznimi dihal, ishemične srčne bolezni, cerebrovaskularne bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni prevladale ženske. 120 Ključni rezultati in zaključki 1600 1600 1400 1400 1200 1200 i i t 1000 t r r 1000 m m s s 800 o o 800 il il v 600 v e e t t 600 š š 400 400 200 200 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.2.14: Povprečno število tobaku pripisljivih Slika 7.2.15: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. več – ženske. i ta 350 i t 350 o a iv o ljr 300 ivlj 300 m r u +0 m 250 u + ja 3 0 250 n ja 3 p v n v o elc 200 t p e 200 s o a t lc a iv s a n b 150 a iv 150 a e n b ir r a er iz p ir 0 100 p d iz 100 r 0 a 0 dr 0 d 0.0 50 a 0. n d 50 0 at 0 n 0 s 1 a a 0 t 1 o s 0 a n n t 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 o n s nt 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 or s a o t r s skupaj at skupaj rak s rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.2.16: Povprečna starostno standardizirana Slika 7.2.17: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. prebivalci Slovenije, 30 let in več – ženske. 500 500 400 400 itr 300 it m r 300 s m o s il 200 v oil 200 et v š et 100 š 100 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.2.18: Povprečno število tobaku pripisljivih Slika 7.2.19: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. 30 let in več – ženske. 121 POGLAVJE 7 i t i t s 100 s 100 o o iv iv lj lj r r m + 80 m + 80 u 0 u 0 ja 3 ja 3 n n v p v p e o elc 60 o lc 60 t t s a a s a iv a iv n b n b a a er ir er 40 ir 40 p iz p iz 0 d d r 0 r 0 a 0 a 0. d 0.0 20 d 0 20 n n 0 at 0 at 1 s 1 s a o a o n n n 0 t nt 0 s s o o r 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 r 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 at at s s pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.2.20: Povprečna starostno standardizirana Slika 7.2.21: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. 100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 50 50 % % 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 skupaj skupaj rak rak bolezni srca in žilja bolezni srca in žilja bolezni dihal bolezni dihal presnovne bolezni presnovne bolezni Slika 7.2.22: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih Slika 7.2.23: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. 30 let in več – ženske. 100 100 80 80 60 60 % 40 40 % 20 20 0 0 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 1997–2001 2002–2006 2007–2011 2012–2016 2017–2019 pljučni rak pljučni rak ishemična srčna bolezen ishemična srčna bolezen cerebrovaskularna bolezen cerebrovaskularna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen kronična obstruktivna pljučna bolezen Slika 7.2.24: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih Slika 7.2.25: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi – moški. 30 let in več – ženske. 122 Ključni rezultati in zaključki Tabela 7.2.1: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu Povprečne letne spremembe v % Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti Starostno standardizirana tobaku pripisljiva za obdobje 1997–2019 stopnja prezgodnje umrljivosti Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske SKUPAJ ↓ -2,5 ↓ -3,1 ↑ +1,6 ↓ -3,7 ↓ -4,6 o Rak o ↓ -1,4 ↑ +4,5 ↓ -2,2 ↓ -3,2 ↑ +3,4 Bolezni srca in žilja ↓ -4,7 ↓ -5,5 ↓ -1,9 ↓ -5,8 ↓ -6,8 ↓ -2,9 Bolezni dihal ↓ -4,6 ↓ -6,2 ↑ +0,1 ↓ -6,0 ↓ -7,9 o Presnovne bolezni (sladkorna bolezen) ↓ -5,5 o ↓ -2,3 ↓ -6,7 ↓ -7,7 ↓ -3,9 Pljučni rak o ↓ -1,0 ↑ +5,0 ↓ -1,0 ↓ -2,6 ↑ +4,0 Ishemična srčna bolezen ↓ -4,4 ↓ -4,8 o ↓ -5,6 ↓ -6,4 o Cerebrovaskularna bolezen ↓ -5,1 ↓ -6,6 ↓ -2,1 ↓ -6,3 ↓ -7,9 ↓ -3,1 Kronična obstruktivna pljučna bolezen ↓ -3,8 ↓ -5,4 o ↓ -5,2 ↓ -6,8 o Trendi: ↓ statistično značilno zvišanje; ↑ statistično značilno znižanje; o ni statistično značilnih sprememb. V primerjavi s trendi pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti so med moškimi pri tobaku pripisljivi prezgodnji umrljivosti trendi ugodnejši pri številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrtih, tobaku pripisljivih prezgodnji stopnji umrljivosti in odstotkih tobaku pripisljive umrljivosti skupno, pri različnih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih. Med ženskami so ugodnejši le v določenih primerih, in sicer pri boleznih srca in žilja ter presnovnih boleznih. Pri rakavih obolenjih in večini obravnavanih posameznih boleznih pa so pri ženskah trendi pri številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in tobaku pripisljivi prezgodnji stopnji umrljivosti podobni tistim pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. 7.3 Tobaku pripisljiva umrljivost v svetu Tobaku pripisljiva umrljivost in glavni vzroki zanjo se znatno razlikujejo med različnimi področji sveta in državami, kar je posledica razlik v kadilskih navadah in osnovnih stopnjah umrljivosti zaradi različnih vzrokov (1). Zato se bomo izognili obsežnejšim primerjavam z drugimi državami oziroma regijami in opisali nekaj primerjav z dostopnimi podatki za evropske države in države z visokimi dohodki. Na osnovi direktne metode izračunavanja tobaku pripisljive umrljivosti zaradi aktivnega kajenja je ocenjeno, da je bilo leta 2019 v Sloveniji 14,3 % vseh smrti, pripisljivih tobaku, 20,0 % med moškimi in 8,6 % med ženskami (1). Naši izračuni za obdobje 2017–2019 kažejo podobne povprečne odstotke skupno (15,3 %) in za moške (17,9 %), a višji odstotek tobaku pripisljivih smrti med ženskami (12,9 %), podobno velja tudi za leto 2019. Razlike lahko do neke mere pripišemo razlikam v sami metodologiji izračuna, pri tem viru gre za direktno metodo izračuna na osnovi prevalence kajenja (1), medtem ko smo pri naših izračunih uporabili indirektno metodo. Da lahko različne metodologije izračunavanja tobaku pripisljive umrljivosti privedejo do razlik v končnih izračunih je že bilo prikazano (2, 3). Možne pa so tudi razlike v vstopnih podatkih in njihovi kakovosti (4). Slovenija je sicer pri omenjenih izračunih uvrščena med države centralne Evrope, kjer so odstotki tobaku pripisljive umrljivosti skupno 18,1 %, med moškimi 24,8 % in ženskami 11,1 %, a kot kaže smo bliže državam zahodne Evrope, kjer so deleži tobaku pripisljivih smrti skupno 15,6 %, med moškimi 21,0 % in ženskami 10,3 % (1). Štirje ključni vzroki tobaku pripisljive umrljivosti so pljučni rak, ishemična srčna bolezen, možganska 123 POGLAVJE 7 kap in kronična obstruktivna bolezen (1), ki jih v naših izračunih tudi posebej izpostavljamo. Globalno in v centralni Evropi med vsemi tobaku pripisljivimi boleznimi te štiri bolezni predstavljajo 72 % vseh smrti, v zahodni Evropi pa 64 % (za Slovenijo ni podatkov), torej večino v vseh primerih (1). Tudi po naših izračunih predstavljajo te bolezni več kot polovico vseh smrti, pripisljivih tobaku, to je 58 %. Najpomembnejši vzrok tobaku pripisljivih smrti globalno je ishemična srčna bolezen (22 %), tesno za njo kronična obstruktivna pljučna bolezen (21 %), v centralni Evropi pa je prvi vzrok ishemična srčna bolezen (26 %), sledi pljučni rak (24 %) (1). Tudi v tem primeru za Slovenijo podrobnejših podatkov v objavi ni navedenih (1). Po naših izračunih je prvi vzrok tobaku pripisljive umrljivosti pljučni rak (33 %), na drugem mestu pa kronična obstruktivna pljučna bolezen (12 %). To spet kaže na to, da smo bolj podobni državam zahodne Evrope, kjer je vodilni vzrok pljučni rak (28 %), sledi mu kronična obstruktivna pljučna bolezen (17 %) (1). Število in odstotek tobaku pripisljivih smrti se globalno višata, v centralni in zahodni Evropi ter Sloveniji pa znižujeta (1). V centralni Evropi sta se med 1990 in 2019 število in odstotek tobaku pripisljivih smrti znižala za 13 in 18 %, v zahodni Evropi za 18 in 20 %, v Sloveniji za 4 in 15 % (1). V naši raziskavi beležimo spremembe od leta 1997 naprej, tako da primerjave niso možne za isto obdobje, v obdobju 1997–2019 pa beležimo znižanje za 3 in 13 %. Tako kot prikazujemo v pričujoči publikaciji za Slovenijo, tudi drugod v svetu v državah z visokimi prihodki in drugih evropskih državah beležijo zaenkrat še višjo tobaku pripisljivo umrljivost med moškimi kot ženskami, naraščanje tobaku pripisljive umrljivosti med ženskami, zmanjševanje oziroma stabilizacijo med moškimi in s tem približevanje kazalnikov umrljivosti pri obeh spolih, po dostopnih podatkih npr. v Združenih državah Amerike (5), Franciji (6, 7) in v Rusiji, na Madžarskem ter v Belorusiji (8). V svetovnem merilu je kajenje tobaka eden najpomembnejših dejavnikov prezgodnje umrljivosti, pripisuje se mu 18 % vseh prezgodnjih smrti (9), v večjem delu Evrope, zahodni Evropi in Severni Ameriki pa je kajenje cigaret oziroma tobaka najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti, definirane kot smrt pred 70. letom starosti (4, 10). Kajenju tobaka je pripisljivih 31 % vseh prezgodnjih smrti v državah zahodne Evrope (4), v Sloveniji beležimo nižji odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi kot v državah zahodne Evrope, in sicer 24 %. 7.4 Dejavniki, ki vplivajo na spremembe tobaku pripisljive umrljivosti skozi čas Na tobaku pripisljivo umrljivost in trende vplivajo številni dejavniki. Eden ključnih je prevalenca kajenja in spremembe le-te s časom – te sledijo razvoju t.i. tobačne epidemije. Izraz tobačna epidemija se nanaša na določene redne vzorce v prevalenci kajenja ter umrljivosti zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem tobaka. Za tobačno epidemijo so značilna štiri obdobja. V prvem obdobju kadi nizek delež moških in žensk, kajenje pa je predvsem prisotno med osebami z višjim socialno-ekonomskim položajem. V drugem obdobju hitro naraste delež kadilcev med moškimi, z zamikom tudi delež kadilk. Pri moških razlike med skupinami z različnim socialno-ekonomskim položajem izginjajo, pri ženskah kadijo predvsem tiste iz skupin z višjim. V tretjem obdobju se začne delež kadilcev med moškimi zniževati, med ženskami pa še naprej narašča in doseže najvišjo raven. Ob koncu tega obdobja se začne delež kadilk med ženskami zniževati. V četrtem obdobju se delež kadilcev počasi znižuje med moškimi in ženskami. V zadnjih obdobjih tobačne epidemije je kajenje prisotno v višjem deležu v skupinah z nižjim socialno-ekonomskim položajem (11, 12). Posameznim obdobjem različne pogostosti kajenja od 20 do 40 let (11, 12) in vse do 50 let (10) kasneje sledijo podobni vzorci v kajenju pripisljivi umrljivosti. Med začetkom kajenja in pojavom bolezni ter smrtjo torej obstaja pomemben časovni zamik (10). Ta lahko v primeru pljučnega in drugih vrst raka, pa tudi emfizema, znaša vse do 50 let, med začetkom kajenja in boleznimi srca in žilja pa je časovni zamik krajši (10). Vrhunec je tobaku pripisljiva umrljivost v večini držav z visokimi prihodki med moškimi dosegla v zadnji četrtini 20. stoletja, medtem ko se bodo najvišje ravni tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti med ženskami pojavile šele v prvi četrtini 21. stoletja (10). 124 Ključni rezultati in zaključki Podatki o prevalenci kajenja med polnoletno populacijo so v Sloveniji dostopni od leta 1976 naprej iz raziskave Slovensko javno mnenje, te raziskave so se vrstile do leta 2001. Kasneje, od leta 2007 naprej, podatke o kajenju med polnoletnim prebivalstvom omogoča Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu, ki jo izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Podatke o prevalenci kajenja od leta 1976 do zadnjih dostopnih iz leta 2019 predstavljamo na Sliki 7.4.1. skupaj moški ženske 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 67 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 0 2 4 6 8 9 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 91 91 91 91 91 91 91 91 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 Slika 7.4.1: Odstotek kadilcev med polnoletnimi prebivalci Slovenije, skupaj in po spolu, iz dostopnih raziskav, opravljenih med leti 1976 in 2019. Iz slike je razvidno postopno in skorajda stalno zniževanje deleža kadilcev med moškimi v celotnem prikazanem časovnem obdobju. Odstotek kadilcev med moškimi se je s prvotnih 48 % v 43 spremljanih letih znižal na 23,6 %, torej se je razpolovil. Pri ženskah je razvidno višanje do 1988, ko je odstotek kadilk dosegel 27 %, nakar se je delež kadilk zniževal in nato ustalil okoli petine med leti 1996 in 2001, kasneje pa se je še rahlo zvišal, in sicer med eno in dvema odstotnima točkama. Med leti 2007 in 2014 nismo beležili sprememb odstotka kadilcev ne skupno ne pri posameznem spolu, v zadnjem obdobju med 2014 in 2019 pa znižanje odstotka kadilcev med moškimi, medtem ko se odstotka skupno in med ženskami nista spremenila (13). Glede na te podatke o prevalenci kajenja je Slovenija v tretjem obdobju epidemije kajenja. Zadnji podatki iz leta 2020 iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki sicer ne omogoča primerjav z odstotkom kadilcev v polnoletni populaciji, pa kažejo na znižanje deleža kadilcev pri obeh spolih glede na leto 2016 (14). To nakazuje, da smo na koncu tretje faze, vendar bo potrebno zniževanje potrditi z nadaljnjimi raziskavami. Tobaku pripisljiva umrljivost se torej spreminja v skladu s spremembami prevalence kajenja, zmanjšuje se med moškimi skladno z zmanjševanjem prevalence kajenja v preteklih desetletjih in zvišuje med ženskami skladno z višanjem prevalence pred dobrimi tremi desetletji. Glede na krajši časovni zamik med začetkom kajenja in pojavom bolezni srca in žilja, bi morda lahko rekli, da so vidni prvi znaki ugodnejših sprememb pri teh boleznih med ženskami. Kazalniki umrljivosti so v glavnem višji med moškimi kot ženskami, kar je prav tako skladno z razlikami v prevalenci kajenja v preteklosti, ki je vedno višja med moškimi kot ženskami. Razlike v prevalenci kajenja med moškimi in ženskami se ves čas zmanjšujejo, kar beležimo tudi pri kazalnikih umrljivosti. Ugodne spremembe v prevalenci kajenja med moškimi, sploh v zadnjem času, obetajo nadaljnje zniževanje tobaku pripisljive umrljivosti med moškimi. Prevalenca kajenja med ženskami se je bolj ali manj ustalila od leta 1996 do 2019, kar se bo sčasoma v naslednjih desetletjih odrazilo v ustalitvi 125 POGLAVJE 7 kazalnikov tobaku pripisljive umrljivosti med ženskami (13). Zadnji podatki iz leta 2020, ki kažejo znižanje prevalence kajenja pri obeh spolih (13), pa so spodbudni glede dolgoročnih sprememb v umrljivosti pri obeh spolih, predvsem pri boleznih s krajšim časovnim zamikom. Na tveganja kajenja in s tem na tobaku pripisljivo umrljivost vplivajo še drugi dejavniki, med njimi starost ob začetku kajenja, količina in trajanje kajenja. Ti dejavniki se spreminjajo skozi čas in se tudi razlikujejo glede na spol. Prve generacije kadilcev so s kajenjem pričele pri višji starosti, povprečno število pokajenih cigaret na dan je bilo nižje. Povprečna starost žensk ob začetku kajenja je bila v preteklosti višja kot pri moških, povprečno število pokajenih cigaret na dan nižje. Danes je tovrstnih razlik med spoloma v državah z visokimi prihodki vse manj, kadilske navade obeh spolov si postajajo vedno bolj podobne (5, 10). Do vrhunca tobaku pripisljive umrljivosti je prišlo ob generacijah, ki so s kajenjem v povprečju začele kaditi v zgodnji odrasli dobi in niso opustile kajenja, kar je privedlo do večjega trajanja kajenja v letih, zanje je bilo tudi značilno visoko število pokajenih cigaret na dan (10). Na tobaku pripisljivo umrljivost vplivajo tudi značilnosti cigaret (5, 10). Cigarete so se od leta 1950 spremenile tako, da spodbujajo globlje inhaliranje, kar je lahko vplivalo na umrljivost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni ter na histološke in topografske značilnosti pljučnega raka (5). Na tobaku pripisljivo umrljivost lahko vplivajo tudi spremembe v diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, dostopnosti obojega, podobno kot na splošno umrljivost (9). Na vse omenjene dejavnike vplivajo še učinkovitost nadzora nad tobakom in kulturni ter socio-ekonomski dejavniki. Zato učinki kajenja na umrljivost niso enaki po svetu in se razlikujejo med državami, v različnih časovnih obdobjih, različnih populacijskih skupinah in različnih rojstnih kohortah (10). V Sloveniji se ženske pri starosti ob začetku kajenja približujejo moškim, v starejših generacijah so moški začeli s kajenjem nekaj let prej kot ženske, medtem ko v mlajših generacijah razlik ni več (15). Podatki o povprečnem številu pokajenih cigaret na dan med rednimi kadilci so omejeni na obdobje približno zadnjih 20 let in kažejo na zniževanje števila med leti 2001 in 2016, med letoma 2016 in 2020 pa na ustalitev števila. Moški pokadijo povprečno višje število cigaret na dan kot ženske, razlika med spoloma se ne spreminja znatneje (13). O ostalih dejavnikih in njihovih spremembah skozi čas podatkov za Slovenijo nimamo na voljo. Raziskave tudi kažejo, da je podoben obseg kajenja lahko povezan z razlikami v velikosti tveganja za razvoj ključnih tobaku pripisljivih bolezni med spoloma, kar bi lahko vplivalo na tobaku pripisljivo umrljivosti pri posameznem spolu, trende in razlike med spoloma. Dostopni podatki kažejo, da je tveganje za pljučnega raka zaradi kajenja podobno pri obeh spolih, vendar bi lahko tveganje med ženskami morda v prihodnje preseglo tistega med moškimi, ko bo kumulativna izpostavljenost kajenju podobna pri ženskah in moških (16). Pri ishemični srčni bolezni se je izkazalo, da imajo ženske, ki kadijo, 25 % višje relativno tveganje za to bolezen kot moški, pri čemer je tudi tu razlika v tveganju med spoloma lahko podcenjena zaradi razlik v kadilskih navadah med spoloma (17). Pri možganski kapi zadnja dostopna meta-analiza kaže na razlike v tveganju, povezanem s kajenjem, med spoloma, in sicer je tveganje višje pri ženskah (18), predhodna prav tako kaže manjšo razliko iste smeri pri zahodnih populacijah (19). Pri subarahnoidalni krvavitvi je tveganje pri ženskah, ki so kadile (in niso opustile kajenja) višje kot pri moških (20). Pri sladkorni bolezni med kadilci obeh spolov ni razlik (21). Kaže se, da so ženske verjetno tudi bolj dovzetne za kronično obstruktivno pljučno bolezen kot moški, celo ob manjšem obsegu kajenja, imajo hujše oblike bolezni, zgodnejši pojav bolezni, tiste s hujšo obliko kronične obstruktivne bolezni pa višje tveganje za hospitalizacijo in smrt (22–25). Podrobnejši prikaz vpliva različnih dejavnikov, ki vplivajo na tobaku pripisljivo umrljivost, je izven namena te publikacije. 126 Ključni rezultati in zaključki 7.5 Preprečljive smrti S tobakom povzročene smrti so preprečljive. V kolikor kajenja tobaka ne bi bilo, tudi ne bi bilo tobaku pripisljivih smrti, in sicer nekaj desetletij po tem, ko bi se kajenje tobaka zaustavilo. V letu 2019 bi tako lahko preprečili do 3136 tobaku pripisljivih smrti. Za leto 2019 na Slikah 7.5.1, 7.5.2 in 7.5.3 prikazujemo, za koliko bi se umrljivost v določeni skupini bolezni ali pri posameznih boleznih zmanjšala, če kajenja tobaka ne bi bilo (na sliki tobaku pripisljiv delež umrljivosti kaže, koliko smrti lahko preprečimo z eliminacijo kajenja). Višji ko je tobaku pripisljivi delež, večje bo zmanjšanje, vendar pa je zmanjšanje odvisno tudi od stopnje umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in pri posameznih boleznih. Največja znižanja lahko pričakujemo tam, kjer so stopnje umrljivosti visoke in je visok tudi tobaku pripisljiv delež umrljivosti, kar je v Sloveniji prisotno pri rakavih obolenjih oziroma pljučnem raku. Npr. pri posameznih boleznih bi v Sloveniji najvišje relativno znižanje dosegli pri boleznih dihal, absolutno pa zaradi višje stopnje umrljivosti kljub nižjemu pripisljivemu deležu pri rakavih obolenjih. 400 0 350 00.0 300 01 a 250 ni ts ve 200 oiv lc ljr aiv 150 mu b er 100 ja p npo 50 ts 0 bao k r a Ž a a k B B B a g r S l v a n B ah r S V P i o i I r d ns n C O ok e K r č d p julp las skupine bolezni posamezne bolezni Slika 7.5.1: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med prebivalci Slovenije v letu 2019. 400 0 400 0 0 0 . 350 0 0 350 0 0 . 1 0 a 300 0 la a o 300 1 n g p i e a s t k š 250 s ni a 250 o o t ge iv s lj m 200 o k r v s 200 iv n m e ljr e u lca 150 m ž 150 ja u v n iv e p be 100 ja lc o n a 100 t r p s p iv o 50 ts be 50 ba r o p r 0 ba g o 0 k r a Ž a a k B B B a g k Ž a a k B B B a r S l v a n a l v a n B ah r S V P r S a r S V i o i I r B h o i I r d ns n C O ok i n n C OP ok e K d s K r č d e č d p jul r ju p las p lp las skupine bolezni posamezne bolezni skupine bolezni posamezne bolezni Slika 7.5.2: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v Slika 7.5.3: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in posameznih posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med moškimi v Sloveniji v letu 2019. ženskami v Sloveniji v letu 2019. 127 POGLAVJE 7 7.6 Prednosti, omejitve in nadaljnje raziskovanje Naše analize so prve celovitejše analize tobaku pripisljive umrljivosti, pripravljene v Sloveniji. Z vzpostavitvijo metodologije izračuna tobaku pripisljive umrljivosti in izračuni za 23-letno obdobje med leti 1997–2019 je postavljena osnova za redne izračune tobaku pripisljive umrljivosti v Sloveniji in sledenje spremembam na tem področju. Za izračun tobaku pripisljive umrljivosti smo izbrali indirektno metodo, torej SIR metodo po Peto s prilagojenimi RR (26). Pri tej metodi je indikator škode zaradi kajenja v populaciji stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka. Umrljivost zaradi pljučnega raka odseva trenutno in preteklo prevalenco kajenja v populaciji, pa tudi intenziteto in trajanje kajenja in je tako verjetno bolj zanesljiva metoda kot direktna metoda (2). Uporaba umrljivosti zaradi pljučnega raka je še dodatno utemeljena z dokazi, da so razlike v umrljivosti v pljučnem raku v prostoru in času skoraj izključno posledica razlik v kajenju (2), obenem pa omogoči, da se izognemo številnim slabostim direktne metode izračunavanja (2, 3). Omejitve metode pa so v tem, da je Peto metoda še vedno zelo odvisna od podatkov o tveganjih iz Cancer Prevention Study CPS II (2, 3), pri čemer so med ključnimi pomanjkljivostmi nereprezentativnost populacije, neustreznost klasifikacije kadilcev v (občasni in tisti, ki še ne kadijo dolgo, so klasificirani kot nekadilci) in pristranost zaradi sprememb relativnega tveganja s časom (2, 3, 27). Naši izračuni tobaku pripisljive umrljivosti v Sloveniji kažejo na večji del tobaku pripisljive umrljivosti, nikakor pa ne celotnega obsega umrljivosti, povzročene s tobakom. V naše izračune namreč niso vključene posledice pasivnega kajenja in kajenja med nosečnostjo. Poleg tega v izračune niso vključene vse smrti, povezane s kajenjem. Število bolezni, (vzročno) povezanih s kajenjem, se še povečuje, kar kažejo nove in nove raziskave. Te tudi kažejo, da je precejšen odstotek presežne umrljivosti (17 %) med kadilci povezan z boleznimi, ki jih formalno še ne uvrščamo med vzročno povezane s kajenjem in tako tudi večinoma niso vključene v izračune tobaku pripisljive umrljivosti (28). Med njimi so najpomembnejše ledvična odpoved, intestinalna ishemija, različne okužbe, različne bolezni prebavil in različne vrste raka in tiste z neznanim primarnim izvorom (28). Odločili smo se, da podatke prikazujemo s povprečji za petletna obdobja, z izjemo trendov, kjer podajamo povprečne letne spremembe za celotno obdobje od leta 1997 do vključno leta 2019. Za petletna obdobja smo se odločili zato, da ublažimo nihanja števila smrti v posameznih letih. Vendar pa v času priprave izračunov in publikacije za zadnje obdobje še niso bili na voljo podatki za vseh pet let, pač pa za prva tri. Odločili smo se, da kljub temu tudi to obdobje kot samostojno vključimo v izračune. Krajše obdobje bi lahko imelo vpliv na pridobljene izračune povprečij za to obdobje, kakšen je ta vpliv pa ni mogoče oceniti. Naj navedemo kot primer neugodne spremembe pri kronični obstruktivni pljučni bolezni v zadnjem obdobju, 2017–2019, ki so lahko morda odraz neugodnih nihanj v teh treh letih, vključitev dodatnih dveh let v polno petletno obdobje pa bo morda pokazalo drugačno sliko. Morda bi lahko neugodne spremembe pri kronični obstruktivni pljučni bolezni pripisali zviševanju odstotka kadilk med ženskami v preteklosti in predhodno opisanim morebitnim razlikam v tveganju med spoloma, a so neugodne spremembe prisotne tudi med moškimi. Celotno sliko bomo imeli takrat, ko bodo na voljo podatki za celotno petletno obdobje, 2017–2021, kar velja tudi za spremembe v celokupnem številu tobaku pripisljivih smrti med zadnjim dvema opazovanima obdobjema. Namen publikacije je bil, poleg prikaza podatkov za posamezna petletna obdobja, tudi prikaz trendov v tobaku pripisljivi umrljivosti za celotno obdobje od 1997 do 2019. Trenutno se zaradi obsežnosti predstavljenih podatkov nismo odločili za prikaze trendov tobaku pripisljive umrljivosti v krajših časovnih obdobjih in podrobnejšo elaboracijo povezav z različnimi dejavniki, ki bi lahko v Sloveniji vplivali na spremembe tobaku pripisljive umrljivosti skupno in pri posameznem spolu od leta 1997 naprej. Dodatni izzivi za nadaljnje obdelave podatkov so lahko spremembe oziroma trendi v tobaku pripisljivi umrljivosti glede na socialno-ekonomski položaj oziroma neenakostih v tobaku pripisljivi 128 Ključni rezultati in zaključki umrljivosti. V tej publikaciji smo se pri izračunih tobaku pripisljive umrljivosti pri posameznih boleznih osredotočili na štiri glavne kronične nenalezljive bolezni, pripisljive tobaku, to so pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Vendar naši izračuni kažejo na področja, kjer bi bilo smiselno raziskati tudi stanje pri drugih v analize vključenih boleznih. V naših izračunih npr. beležimo, da so tako število kot stopnje tobaku pripisljive umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja pri ženskah višje kot pri moških. Vendar vpogled v posamezne bolezni pokaže, da teh razlik ne beležimo pri ishemični srčni bolezni in cerebrovaskularni bolezni, kot bi morda pričakovali, pač pa pri drugih v analize vključenih boleznih srca in žilja, pripisljivih tobaku, a ker preostalih bolezni srca in žilja nismo podrobneje raziskali v smislu tobaku pripisljive umrljivosti, trenutno nimamo vpogleda, katere bolezni so lahko vzrok omenjenih razlik. 7.7 Zaključki Tobak med prebivalci Slovenije vsako leto zahteva visoko število smrti – v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, je bilo tobaku pripisljivih povprečno letno 3123 smrti oziroma 15 % vseh smrti med prebivalci Slovenije. Med vzroki tobaku pripisljivih smrti prevladujejo rakava obolenja oziroma pljučni rak. Število tobaku pripisljivih smrti in stopnje tobaku pripisljive umrljivosti skupno, pri posameznih skupinah bolezni (rakava obolenja, bolezni srca in žilja, bolezni dihal, presnovne bolezni) in obravnavanih posameznih boleznih (pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen) so v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, praviloma višje med moškimi kot ženskami, z izjemo bolezni srca in žilja, kjer prevladujejo ženske, pri presnovnih boleznih pa med spoloma ni razlik. Tobak med prebivalci Slovenije vsako leto zahteva tudi visoko število prezgodnjih smrti – v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, je bilo tobaku pripisljivih povprečno letno 1188 prezgodnjih smrti oziroma približno četrtina (24 %) vseh prezgodnjih smrti med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, kar je višje od odstotka tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi (15 %). Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti so tudi v posameznih skupinah bolezni višji kot odstotki tobaku pripisljivih smrti celokupno. Na prezgodnjo umrljivost ima torej tobak obsežnejši vpliv kot na celokupno umrljivost. Med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi je 38 % prezgodnjih. Med vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti tako kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti prevladujejo rakava obolenja, a je odstotek višji; približno dve tretjini ali 68 % vseh tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti je posledica rakavih obolenj v primerjavi s 54 % pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in stopnje tobaku pripisljive prezgodnje umrljivosti so skupno, pri posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih v zadnjem opazovanem obdobju, 2017–2019, višje med moškimi kot ženskami in pri tem ni izjem, kot jih beležimo pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti. Razlike med spoloma so skupno in pri večini skupin bolezni večje pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti kot pri celokupni, moški tu še bolj prevladujejo. Medtem ko pri odstotkih vseh tobaku pripisljivih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in pri obravnavanih posameznih boleznih prevladujejo moški, je odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti višji med ženskami pri boleznih srca in žilja, boleznih dihal, ishemični srčni bolezni, cerebrovaskularni bolezni in kronični obstruktivni pljučni bolezni. V številu tobaku pripisljivih smrti, odstotku tobaku pripisljivih smrti in stopnjah tobaku pripisljive umrljivosti se skupno in pri prezgodnjih smrtih v obdobju 1997–2019 kažejo ugodni trendi, ki so posledica ugodnih sprememb med moškimi, medtem ko so trendi med ženskami nespodbudni. Med moškimi se tobaku pripisljiva (prezgodnja) umrljivost znižuje skupno, v večini skupin bolezni in posameznih boleznih, medtem ko se med ženskami v številnih zvišuje. Posledično se zmanjšujejo razlike med spoloma v številu tobaku pripisljivih (prezgodnjih) smrti, odstotku tobaku pripisljivih (prezgodnjih) smrti in stopnjah tobaku pripisljive (prezgodnje) umrljivosti skupno, v posameznih skupinah bolezni in obravnavanih posameznih boleznih, a, kot smo že navedli, so kazalniki tobaku pripisljive (prezgodnje) 129 POGLAVJE 7 umrljivosti praviloma še vedno višji med moškimi kot ženskami. Trendi so skupno in med moškimi opazno ugodnejši pri prezgodnji tobaku pripisljivi umrljivosti kot pri celokupni tobaku pripisljivi umrljivosti, pri ženskah pa so spremembe prezgodnje tobaku pripisljive umrljivosti manj neugodne kot spremembe celokupne tobaku pripisljive umrljivosti. Primerjave z drugimi državami so omejene, a glede na dostopne podatke in možne primerjave bi lahko ocenili, da imamo v Sloveniji dokaj podobne odstotke in glavne vzroke tobaku pripisljive umrljivosti kot v zahodnih evropskih državah (1) ter podobne smeri sprememb tobaku pripisljive umrljivosti v daljšem časovnem obdobju kot v državah z visokimi prihodki in različnih evropskih državah (5, 6, 8, 1, 7). Tobaku pripisljiva umrljivost se v grobem v Sloveniji spreminja v skladu s spremembami prevalence kajenja, zmanjšuje se med moškimi skladno z zmanjševanjem prevalence kajenja v preteklih desetletjih in zvišuje med ženskami skladno z višanjem prevalence pred dobrimi tremi desetletji. Kazalniki umrljivosti so v glavnem višji med moškimi kot ženskami, kar je prav tako skladno z razlikami v prevalenci kajenja v preteklosti, ki je bila vedno višja med moškimi kot ženskami. Razlike v prevalenci kajenja med moškimi in ženskami se ves čas zmanjšujejo, kar beležimo tudi pri kazalnikih umrljivosti. Ugodne spremembe v prevalenci kajenja med moškimi, sploh v zadnjem času, obetajo nadaljnje zniževanje tobaku pripisljive umrljivosti med moškimi. Prevalenca kajenja med ženskami se je bolj ali manj ustalila od leta 1996 do 2019, kar se bo postopoma odrazilo v ustalitvi kazalnikov tobaku pripisljive umrljivosti med ženskami (13), a bomo pred tem še doživeli vrhunec tobaku pripisljive umrljivosti med ženskami, predvsem pri tobaku pripisljivih bolezni z daljšim časovnim zamikom med začetkom kajenja in pojavom bolezni. Zadnji podatki iz leta 2020, ki kažejo znižanje prevalence kajenja pri obeh spolih (13), pa so spodbudni glede dolgoročnih sprememb v umrljivosti pri obeh spolih. Kajenje tobaka ostaja globalno (1), pa tudi v Sloveniji, izziv v javnem zdravju. Navkljub dostopnim podatkom, ki potrjujejo obsežne posledice kajenja tobaka, so le-te še vedno pogosto podcenjene s strani javnosti, laikov, političnih odločevalcev in drugih, celo nekaterih strokovnjakov. Pogosto se obsežne posledice kajenja tobaka napačno enačijo s pomembno manjšimi posledicami nekaterih drugih izpostavljenosti. Vendar kajenje ostaja daleč bolj tvegano za posameznika v državah z visokimi prihodki kot drugi dejavniki tveganja. Kajenje npr. v Združenih državah Amerike povzroči več izgubljenih let življenja kot debelost ali škodljivo pitje alkohola (10). Kajenje tobaka je v večjem delu Evrope, zahodni Evropi in Severni Ameriki tudi najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti, definirane kot smrt pred 70. letom starosti (4, 10). V državah zahodne Evrope je kajenju tobaka pripisljivih 31 % vseh prezgodnjih smrti, pri čemer se ocenjuje, da ima kajenje verjetno podoben učinek na preživetje do 70. leta starosti kot ostali dejavniki tveganja skupaj, to so prehrana, telesna dejavnost, pitje alkohola, krvni tlak, indeks telesne mase in razmerje med obsegom pasu ter bokov (4). V Sloveniji tobak letno povzroči več smrti kot jih skupno nezgode (vključno s prometnimi), alkohol, prepovedane droge, samomori in AIDS; v letu 2019 v Sloveniji beležimo 2673 smrti zaradi navedenih vzrokov, kar je 450 smrti letno manj, kot jih beležimo zaradi tobaka povprečno letno v obdobju 2017–2019 (29–32). V Sloveniji je, kot smo prikazali, tobak tudi vzrok vsaki 4. prezgodnji smrti. Kot poudarjajo strokovnjaki (4, 10) in kažejo naši izračuni, vse to potrjuje izjemno pomembnost zmanjševanja kajenja za zmanjšanje tobaku pripisljivih in preprečljivih smrti, predvsem prezgodnjih. Zato je ključno, da si prizadevamo za uvedbo učinkovitih in celovitih programov nadzora nad tobakom, pri čemer med ukrepi izstopa cenovna dostopnost tobačnih izdelkov, ki je eden ključnih dejavnikov pri začetku in opustitvi kajenja (33, 34). Preprečevanje začetka kajenja med mladimi je ključno, a tudi opuščanje kajenja pomembno vpliva na posledice kajenja, saj opustitev kajenja v katerikoli starosti močno zniža tobaku pripisljivo umrljivost zaradi vseh ključnih skupin bolezni (5). Posameznik lahko izniči skoraj celotno presežno tveganje, če kajenje opusti pred 40. letom starosti (35). Zvišanje stopnje obdavčitve, ki vodi v zvišanje cen tobačnih izdelkov je najučinkovitejši, pa tudi cenovno najbolj učinkovit način zmanjševanja potrošnje tobaka. Drugi ukrepi nadzora nad tobakom so pomembni sestavni deli celovitega programa nadzora nad tobakom, a učinek znatnih zvišanj obdavčitve in cen 130 Ključni rezultati in zaključki tobačnih izdelkov je daleč največji in lahko še večji, ko je podprt z drugimi ukrepi celovitega programa ukrepov nadzora nad tobakom (34). V Sloveniji imamo celovit nabor ukrepov nadzora nad tobakom vključen v Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, pri cenah tobačnih izdelkov pa lahko storimo še veliko, saj smo med državami z nižjimi cenami. Med 27 državami Evropske unije in Združenim kraljestvom je bila Slovenija marca 2021 na 21. mestu glede na tehtano povprečno maloprodajno ceno škatlice 20 cigaret v Sloveniji (36). Slovenija je tudi na repu lestvice glede na ceno zavojčka 20 cigaret ene od bolj popularnih tržnih znamk cigaret in najcenejše tržne znamke preračunano v mednarodne dolarje po pariteti kupne moči, in sicer je Slovenija v letu 2018 pri obeh cenah na 26. mestu med 29 evropskimi državami (članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Norveška). Po podatkih iz leta 2019 v Sloveniji po letu 2015 ni bilo znatnejših sprememb obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, po letu 2016 pa zmanjšanja cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov (37). Tudi po tem obdobju v Sloveniji glede na podatke Finančne uprave RS ne beležimo znatnejših sprememb cen in s tem najverjetneje tudi ne sprememb cenovne dostopnosti teh izdelkov. Za zmanjševanje prevalence kajenja in posledic kajenja je ključno, da cenovno dostopnost teh izdelkov znatno in stalno znižujemo (38). Zviševanje obdavčitve in posledično zniževanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov lahko pomembno prispevata k doseganju globalnih ciljev na področju zmanjševanja prevalence kajenja in prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni (33). Med globalno zastavljenimi cilji so 30-% zmanjšanje prevalence kajenja in 25-% zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni do leta 2025 (39) oziroma zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni za tretjino do leta 2030 (40). Kot napoveduje Svetovna zdravstvena organizacija, 30-% znižanja prevalence kajenja do leta 2025 v globalnem merilu ne bomo dosegli, cilj bo verjetno doseglo le okoli 30 držav, Slovenije ni med njimi (41). Že pred leti so strokovnjaki ocenili, da brez znatnega zvišanja cen oziroma znižanja cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov cilja zmanjšanja prevalence kajenja za 30 % ne bomo dosegli, kljub uvajanju drugih ukrepov nadzora nad tobakom. Brez pomembnih sprememb v prevalenci kajenja pa tudi ne bomo dosegli zastavljenih ciljev zmanjšanja prezgodnje umrljivosti (33). Potrebni so torej nadaljnji napori za doseganje pomembnejših sprememb na področju prevalence kajenja, tobaku pripisljive umrljivosti in drugih posledic kajenja. Literatura 1. GBD 2019 Tobacco Collaborators. Spatial, temporal, and demographic patterns in prevalence of smoking tobacco use and attributable disease burden in 204 countries and territories, 1990-2019: a systematic analysis from the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet. 2021 Jun 19; 397 (10292): 2337–60. 2. Fenelon A, Preston SH. Estimating smoking-attributable mortality in the United States. Demography 2012; 49(3): 797–818. 3. Tachfouti N, Raherison C, Obtel M, Nejjari C. Mortality attributable to tobacco: review of different methods. Arch Public Health 2014; 72(1): 22. 4. Muller DC, Murphy N, Johansson M, Ferrari P, Tsilidis KK, Boutron-Ruault MC, Clavel F, Dartois L, Li K, Kaaks R, Weikert C, Bergmann M, Boeing H, Tjønneland A, Overvad K, Redondo ML, Agudo A, Molina-Portillo E, Altzibar JM, Cirera L, Ardanaz E, Khaw KT, Wareham NJ, Key TJ, Travis RC, Bamia C, Orfanos P, Trichopoulou A, Palli D, Pala V, Tumino R, Vineis P, Panico S, Bueno-de-Mesquita HB, Verschuren WM, Struijk EA, Peeters PH, Engström G, Melander O, Sund M, Weiderpass E, Skeie G, Lund E, Norat T, Gunter M, Riboli E, Brennan P. Modifiable causes of premature death in middle-age in Western Europe: results from the EPIC cohort study. BMC Med. 2016 Jun 14; 14: 87. 5. Thun MJ, Carter BD, Feskanich D, Freedman ND, Prentice R, Lopez AD, Hartge P, Gapstur SM. 50-year trends in smoking-related mortality in the United States. N Engl J Med. 2013 Jan 24; 368(4): 351–64. 131 POGLAVJE 7 6. Ribassin-Majed L, Hill C. Trends in tobacco-attributable mortality in France. Eur J Public Health. 2015 Oct; 25(5): 824–8. 7. Olié V, Pasquereau A, Assogba FAG, Arwidson P, Nguyen-Thanh V, Chatignoux E, Gabet A, Delmas MC, Bonaldi C. Changes in tobacco-related morbidity and mortality in French women: worrying trends. Eur J Public Health. 2020 Apr 1; 30(2): 380–5. 8. Stefler D, Murphy M, Irdam D, Horvat P, Jarvis M, King L, McKee M, Bobak M. Smoking and Mortality in Eastern Europe: Results From the PrivMort Retrospective Cohort Study of 177 376 Individuals. Nicotine Tob Res. 2018 May 3; 20(6): 749–54. 9. World Health Organization, Regional Office for Europe. European Tobacco Use. Trends Report 2019. Copenhagen: World Health Organization, 2019. 10. Jha P. The hazards of smoking and the benefits of cessation: a critical summation of the epidemiological evidence in high-income countries. Elife. 2020 Mar 24; 9:e49979. 11. Huisman M, Kunst AE, Bopp M, Borgan JK, Borrell C, Costa G, Deboosere P, Gadeyne S, Glickman M, Marinacci C, Minder C, Regidor E, Valkonen T, Mackenbach JP. Educational inequalities in cause-specific mortality in middle-aged and older men and women in eight western European populations. Lancet 2005; 365(9458): 493–500. 12. Lopez AD, Collishaw NE, Piha T. A descriptive model of cigarette epidemic in developed countries. Tob Control 1994; 3: 242–7. 13. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu, raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (neobjavljeni podatki). 14. Koprivnikar H, Korošec A, Rehberger M, Lavtar D, Zupanič T, Rudolf A. Pregled najnovejših podatkov o uporabi tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. 15. Koprivnikar H, Korošec A. Age At Smoking Initiation In Slovenia. Zdrav Var 2015; 54(4): 274–81. 16. O'Keeffe LM, Taylor G, Huxley RR, Mitchell P, Woodward M, Peters SAE. Smoking as a risk factor for lung cancer in women and men: a systematic review and meta-analysis. BMJ Open. 2018 Oct 3; 8(10): e021611. 17. Huxley RR, Woodward M. Cigarette smoking as a risk factor for coronary heart disease in women compared with men: a systematic review and meta-analysis of prospective cohort studies. Lancet. 2011 Oct 8; 378(9799): 1297–305. 18. Pan B, Jin X, Jun L, Qiu S, Zheng Q, Pan M. The relationship between smoking and stroke: A meta-analysis. Medicine (Baltimore). 2019 Mar; 98(12): e14872. 19. Peters SA, Huxley RR, Woodward M. Smoking as a risk factor for stroke in women compared with men: a systematic review and meta-analysis of 81 cohorts, including 3,980,359 individuals and 42,401 strokes. Stroke. 2013 Oct; 44(10): 2821–8. 20. Li X, Wang T, Feng D, Xu Z, Xu X, Gao H, Chen G. Sex-Specific Associations of Smoking with Spontaneous Subarachnoid Hemorrhage: Findings from Observational Studies. J Stroke Cerebrovasc Dis. 2020 Oct; 29(10): 105144. 21. Yuan S, Xue HL, Yu HJ, Huang Y, Tang BW, Yang XH, Li QX, He QQ. Cigarette smoking as a risk factor for type 2 diabetes in women compared with men: a systematic review and meta-analysis of prospective cohort studies. J Public Health (Oxf). 2019 Jun 1; 41(2): e169–e176. 22. Prescott E, Bjerg AM, Andersen PK, Lange P, Vestbo J. Gender difference in smoking effects on lung function and risk of hospitalization for COPD: results from a Danish longitudinal population study. Eur Respir J. 1997 Apr; 10(4): 822–7. 132 Ključni rezultati in zaključki 23. Gan WQ, Man SF, Postma DS, Camp P, Sin DD. Female smokers beyond the perimenopausal period are at increased risk of chronic obstructive pulmonary disease: a systematic review and meta-analysis. Respir Res. 2006 Mar 29; 7(1): 52. 24. Sørheim IC, Johannessen A, Gulsvik A, Bakke PS, Silverman EK, DeMeo DL. Gender differences in COPD: are women more susceptible to smoking effects than men? Thorax. 2010 Jun; 65(6): 480–5. 25. Kokturk N, Kilic H, Baha A, Lee SD, Jones PW. Sex Difference in Chronic Obstructive Lung Disease. Does it Matter? A Concise Review. COPD. 2016 Dec; 13(6): 799–806. 26. Koprivnikar H, Zupanič T, Lesnik T. Metodologija izračunavanja števila smrti, pripisljivih tobaku, Slovenija. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018 (interno gradivo). 27. U.S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a report of the Surgeon General. – Atlanta, GA. : U.S. Department of Health and Human Services, Centers for Disease Control and Prevention, National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion, Office on Smoking and Health, 2014. 28. Carter BD, Abnet CC, Feskanich D, Freedman ND, Hartge P, Lewis CE, Ockene JK, Prentice RL, Speizer FE, Thun MJ, Jacobs EJ. Smoking and mortality—beyond established causes. N Engl J Med. 2015 Feb 12; 372(7): 631–40. 29. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019 (smrti zaradi alkohola v letu 2019). Dostopano 18. 8. 2021 na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2019. 30. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji, 2020 (smrti zaradi prepovedanih drog v letu 2019). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020. 31. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Okužba s HIV v Sloveniji - Letno poročilo 2019 (smrti zaradi AIDS-a v letu 2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020. 32. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podatkovni portal. Podatki o smrtih zaradi nezgod in samomorov v letu 2019. 33. Jha P, Peto R. Global effects of smoking, of quitting, and of taxing tobacco. N Engl J Med. 2014 Jan 2; 370(1): 60–8. 34. World Health Organization. WHO technical manual on tobacco tax policy and administration. Geneva: World Health Organization, 2021. 35. Jha P, Ramasundarahettige C, Landsman V, Rostron B, Thun M, Anderson RN, McAfee T, Peto R. 21st-century hazards of smoking and benefits of cessation in the United States. N Engl J Med. 2013 Jan 24; 368(4): 341–50. 36. European Commission. Excise Duty Tables. Part III – Manufactured Tobacco, March 2021. 37. World Health Report. WHO report on the global tobacco epidemic, 2019. Country profile Slovenia. 38. Finančna uprava RS. Podatki o drobnoprodajnih cenah cigaret in tobaka za zvijanje, dostopno dne 20. 5. 2021. 39. World Health Organization. Global action plan for the prevention and control of noncommunicable diseases 2013-2020. Geneva: World Health Organization, 2013. 40. United Nations. Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development. Resolution adopted by the General Assembly on 25 September 2015. Dostopano 16. 8. 2021 na: https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E. 41. World Health Organization. WHO global report on trends in prevalence of tobacco use 2000–2025, third edition. Geneva: World Health Organization, 2019. 133 Seznam tabel Seznam tabel Tabela 1: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................................................................................. 10 Tabela 2: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................... 13 Tabela 2.1: Stopnje umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi pljučnega raka v referenčni populaciji iz raziskave CPS II, med kadilci in med nekadilci, po spolu in starostnih skupinah. .................................................................................... 18 Tabela 2.2: Število umrlih zaradi pljučnega raka, C33–C34 (vir NIJZ) in število prebivalcev (vir SURS), 2004. ............ 18 Tabela 2.3: Stopnje umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi pljučnega raka v populaciji v državi, po spolu in starostnih skupinah [CLC] (vir: NIJZ in SURS), 2004. ................................................................................................................... 19 Tabela 2.4: Relativni presežek umrljivosti (SIR) po spolu in starostnih skupinah [SIR = (CLC-NLC)/(S*LC-N*LC)], 2004. .. 19 Tabela 2.5: RR za različne vzroke smrti povezane s kajenjem, za starost 30 let in več. ........................................................ 20 Tabela 2.6: Izračun pripisljivih deležev umrljivosti (PAF) po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. ........................................................................................... 21 Tabela 2.7: Izračun števila pripisljivih smrti (PAF) po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. .................................................................................................................. 22 Tabela 2.8: Izračun stopenj umrljivosti po starostnih skupinah in spolu za pljučnega raka in maligne neoplazme ustnice, ust, žrela, požiralnika in grla, 2004. ........................................................................................................................................ 22 Tabela 3.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ....................................................................... 26 Tabela 3.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, skupaj in po spolu. ...................................................................................................................................... 27 Tabela 3.1.3: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................................... 30 Tabela 3.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti zaradi TPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 33 Tabela 3.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................................................. 34 134 Seznam tabel Tabela 4.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka in vseh smrti zaradi TPR, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPR in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 36 Tabela 4.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPR in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................ 40 Tabela 4.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh smrti zaradi TPBSŽ, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBSŽ in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................... 43 Tabela 4.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................47 Tabela 4.3.1: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal in vseh smrti zaradi TPBD, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi TPBD in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 50 Tabela 4.3.2: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ....................................................................................................................................................................................... 54 Tabela 4.4.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi sladkorne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................... 57 Tabela 4.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................60 Tabela 4.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................................... 63 Tabela 4.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................64 135 Seznam tabel Tabela 5.1.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi pljučnega raka, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................................... 67 Tabela 5.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................. 71 Tabela 5.2.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................74 Tabela 5.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ...................................... 77 Tabela 5.3.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi CVB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi CVB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ...................................................................................................................................................................................................... 80 Tabela 5.3.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi CVB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................. 83 Tabela 5.4.1: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi KOPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi KOPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................................... 86 Tabela 5.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi KOPB, povprečna tobaku pripisljiva in splošna groba ter starostno standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB in povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, ter povprečne letne spremembe in trendi v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................. 89 Tabela 5.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................. 92 Tabela 5.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .................................................... 94 136 Seznam tabel Tabela 6.1.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................. 96 Tabela 6.1.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................99 Tabela 6.2.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih najpogostejših boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .......................................................................................................................... 102 Tabela 6.2.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih najpogostejših boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ..................................................................... 106 Tabela 7.2.1: Povprečna letna sprememba (%) in trendi v številu tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in starostno standardizirani tobaku pripisljivi stopnji prezgodnje umrljivosti v obdobju 1997–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu .............................................................................................................................................. 123 137 Seznam slik Seznam slik Slika 1: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................... 7 Slika 2: Odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi posameznih skupin bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .................................... 8 Slika 3: Odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih posameznih bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............... 9 Slika 4: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................ 11 Slika 5: Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi posameznih skupin bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................................................................................ 11 Slika 6: Odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih posameznih bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 12 Slika 3.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................... 27 Slika 3.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti in vseh smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ..................................................... 28 Slika 3.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................ 28 Slika 3.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ...................................................................................................................................................................................................... 29 Slika 3.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti in vseh prezgodnjih smrti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 31 Slika 3.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................... 31 Slika 4.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 37 Slika 4.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi raka in vseh smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 37 Slika 4.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................. 38 Slika 4.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................... 39 138 Seznam slik Slika 4.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi raka in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .......................................................................................................................................................................... 41 Slika 4.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPR v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 41 Slika 4.2.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........ 44 Slika 4.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................... 44 Slika 4.2.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 45 Slika 4.2.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................46 Slika 4.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .................................................................................................................................................48 Slika 4.2.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBSŽ v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .........................................................................................................................................................................48 Slika 4.3.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 51 Slika 4.3.2 : Povprečno število tobaku pripisljivih smrti zaradi bolezni dihal in vseh smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ....................................................................................................................................................................................... 51 Slika 4.3.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu......... 52 Slika 4.3.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................. 53 Slika 4.3.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi bolezni dihal in vseh prezgodnjih smrti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................ 55 Slika 4.3.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi TPBD v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ....................................................................................................................................................................................................... 55 139 Seznam slik Slika 4.4.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi sladkorne bolezni med vsemi smrtmi zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................... 56 Slika 4.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu .......... 58 Slika 4.4.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 58 Slika 4.4.4:Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................ 59 Slika 4.4.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ...................................................................................................................................................................................................... 61 Slika 4.4.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi sladkorne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................................................ 61 Slika 4.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več .... 62 Slika 4.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ........................................................................................................................................................................................................... 62 Slika 4.5.3: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................... 65 Slika 4.5.4: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi obravnavanih skupin bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................................................................................ 65 Slika 5.1.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi pljučnega raka med vsemi smrtmi zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .......................................................................................................................................................................... 68 Slika 5.1.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 68 Slika 5.1.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......... 69 Slika 5.1.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .............................................................................................................................. 70 Slika 5.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 72 140 Seznam slik Slika 5.1.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi pljučnega raka v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................... 72 Slika 5.2.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................. 73 Slika 5.2.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 75 Slika 5.2.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .......................................................................................................................................................................... 75 Slika 5.2.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ....................................................................... 76 Slika 5.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................... 78 Slika 5.2.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi ishemične srčne bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................ 78 Slika 5.3.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi CVB med vsemi smrtmi zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................................................................................................................................................................................ 79 Slika 5.3 2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ........................... 81 Slika 5.3.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi CVB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ..................................................... 81 Slika 5.3.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi CVB med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................ 82 Slika 5.3.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .........84 Slika 5.3.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi CVB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi CVB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .........84 Slika 5.4.1: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi KOPB med vsemi smrtmi zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ......................................................................................................................................................................................... 85 141 Seznam slik Slika 5.4.2: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu................................. 87 Slika 5.4.3: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti zaradi KOPB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne umrljivosti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ..................................................... 87 Slika 5.4.4: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi KOPB med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ................................................................................................................................................ 88 Slika 5.4.5: Povprečno število tobaku pripisljivih in vseh prezgodnjih smrti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .........90 Slika 5.4.6: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB in povprečna starostno standardizirana stopnja splošne prezgodnje umrljivosti zaradi KOPB v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. .........90 Slika 5.5.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v relevantnih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................... 91 Slika 5.5.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi smrtmi v relevantnih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................................................................................ 92 Slika 5.5.3: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .......................................................................................... 93 Slika 5.5.4: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ........................................................................ 93 Slika 6.1.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ...................................................................................................................................................................................... 96 Slika 6.1.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. .................................................................................................................................................................... 97 Slika 6.1.3: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ...................................................................................................................................................................................... 97 Slika 6.1.4: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu.................................................................................................................................................................... 97 Slika 6.1.5: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .....................................................................................................................................99 Slika 6.1.6: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................................................................................. 100 142 Seznam slik Slika 6.1.7: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................... 100 Slika 6.1.8: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih skupinah bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................................................................................. 100 Slika 6.2.1: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .................................................................................................................................................................................... 102 Slika 6.2.2: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu.................................................................................................................................................................. 103 Slika 6.2.3: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................................................................... 103 Slika 6.2.4: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................ 103 Slika 6.2.5: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................... 104 Slika 6.2.6: Povprečni odstotki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ................................................................................................................. 105 Slika 6.2.7: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................... 105 Slika 6.2.8: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po posameznih boleznih med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu .................................................................................................................. 105 Slika 6.2.9: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................................................................. 107 Slika 6.2.10: Povprečni odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti zaradi posameznih obravnavanih bolezni med vsemi tobaku pripisljivimi prezgodnjimi smrtmi v obravnavanih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije starimi 30 let in več, skupaj in po spolu. ............................................................................................ 107 Slika 7.1.1: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................................................. 108 Slika 7.1.2: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti med vsemi smrtmi v posameznih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ....................................................................................... 108 Slika 7.1.3: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................................................................................................................................. 109 Slika 7.1.4: Vzroki tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ....................................................................................... 109 143 Seznam slik Slika 7.1.5: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti skupno, po skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu........................................................ 109 Slika 7.1.6:: Povprečna groba tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti skupno, po skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. .......................... 109 Slika 7.1.7: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. .......................... 110 Slika 7.1.8: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ........................................ 111 Slika 7.1.9: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ..................................................................................................................................................................................... 111 Slika 7.1.10: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .................. 111 Slika 7.1.11: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .................................................................................................................................... 111 Slika 7.1.12: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ...................... 111 Slika 7.1.13: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ...................... 111 Slika 7.1.14: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ....................... 113 Slika 7.1.15: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ..................... 113 Slika 7.1.16: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. .............................................................................................................................................................................................. 113 Slika 7.1.17: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ............................................................................................................................................................................................. 113 Slika 7.1.18: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški...... 114 Slika 7.1.19: Povprečno število tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ... 114 Slika 7.1.20: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ................................................................................................................................................ 114 Slika 7.1.21: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, ....................................................................................... 114 Slika 7.1.22: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški ...... 114 144 Seznam slik Slika 7.1.23: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ... 114 Slika 7.1.24: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški....... 115 Slika 7.1.25: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. .... 115 Slika 7.2.1: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ............................................................................................................. 116 Slika 7.2.2: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti med vsemi prezgodnjimi smrtmi v posameznih skupinah bolezni v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ....................... 116 Slika 7.2.3: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po skupinah bolezni – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ............................................................................................................117 Slika 7.2.4: Vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih – povprečni odstotki v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .......................................................................117 Slika 7.2.5: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno, po skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. .......................117 Slika 7.2.6: Povprečna groba tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno, po skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ..........................................................................................................................................................................................................117 Slika 7.2.7: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno, v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih v obdobju 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več, po spolu. ..........................................................................................................................................................................................................118 Slika 7.2.8: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ................. 119 Slika 7.2.9: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. ............................................................................................................................................................... 119 Slika 7.2.10: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .... 119 Slika 7.2.11: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .................................................................................................................................................................................... 119 Slika 7.2.12: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in. več. ... 119 Slika 7.2.13: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več. .... 119 Slika 7.2.14: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ......121 Slika 7.2.15: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ....121 145 Seznam slik Slika 7.2.16: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ...............................................................................................................................................121 Slika 7.2.17: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti skupno in po skupinah bolezni v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, 30 let in več – ženske. .............................................................................................................................................................121 Slika 7.2.18: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ..............................................................................................................................................................................................121 Slika 7.2.19: Povprečno število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ............................................................................................................................................................................................121 Slika 7.2.20: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. .................................................................................................................. 122 Slika 7.2.21: Povprečna starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ................................................................................................................. 122 Slika 7.2.22: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ............................................................................................................................................................................................. 122 Slika 7.2.23: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti skupno in po posameznih skupinah boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ............................................................................................................................................................................................ 122 Slika 7.2.24: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – moški. ............................................................................................................................................................................................. 122 Slika 7.2.25: Povprečen odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti po obravnavanih posameznih boleznih v obdobjih 1997–2001, 2002–2006, 2007–2011, 2012–2016, 2017–2019, med prebivalci Slovenije, starimi 30 let in več – ženske. ........................................................................................................................................................................................... 122 Slika 7.4.1: Odstotek kadilcev med polnoletnimi prebivalci Slovenije, skupaj in po spolu, iz dostopnih raziskav, opravljenih med leti 1976 in 2019. .......................................................................................................................................................... 125 Slika 7.5.1: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med prebivalci Slovenije v letu 2019. ......................................................................................... 127 Slika 7.5.2: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med moškimi v Sloveniji v letu 2019. ........................................................................................ 127 Slika 7.5.3: Potencialno znižanje stopenj umrljivosti v posameznih skupinah bolezni in posameznih obravnavanih boleznih ob eliminaciji kajenja, med ženskami v Sloveniji v letu 2019........................................................................................ 127 146 Stvarno kazalo Stvarno kazalo Celokupna tobaku pripisljiva prezgodnja umrljivost 6, 10, 13, 14, 29–31, 116–124, 129 groba tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti 30, 117, 129 odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti 6, 10, 29, 30, 116–119, 122, 129 starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti 29–31, 117, 119, 121, 129 število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti 6, 10, 29–31, 116, 117, 119, 121, 129 trendi 6, 13, 29, 30, 118, 120, 122, 129 v svetu in posameznih državah 10, 14, 123, 124 Celokupna tobaku pripisljiva umrljivost celokupno 5–7, 9, 10, 14, 25–28, 109–115, 123, 124, 127, 129, 130 groba tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti 26, 109, 127, 129 odstotek tobaku pripisljivih smrti 5, 7, 25–27, 109, 111, 112, 114, 129 starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti 25, 26, 28, 109, 111, 113, 129 število tobaku pripisljivih smrti 5, 7, 25–28, 109, 111, 113, 129, 130 trendi 6, 9, 10, 25, 26, 110, 112, 113, 115, 129 v svetu in posameznih državah 14, 123, 124 Dejavniki, ki vplivajo na spremembe tobaku pripisljive umrljivosti skozi čas 124–126, 128, 130 drugi dejavniki 126 količina in trajanje kajenja 126, 128 prevalenca kajenja 124–126, 128, 130 starost ob začetku kajenja 126, 130 značilnosti cigaret 126 Glavni vzroki tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti 6, 11, 12, 98–100, 104–106, 116, 117, 129 po posameznih boleznih 12, 104–106, 116, 117, 129 po skupinah bolezni 98–100, 116, 117, 129 znotraj posameznih skupin bolezni 107 Glavni vzroki tobaku pripisljivih smrti 5, 7, 8, 95–97, 101–103, 108, 109, 129 po posameznih boleznih 5, 8, 101–103, 108, 109, 129 po skupinah bolezni 5, 7, 95–97, 108, 109, 129 znotraj posameznih skupin bolezni 106, 107 Groba tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti 40, 47, 54, 60, 71, 77, 83, 89, 117, 129 zaradi bolezni dihal 54, 117, 129 zaradi bolezni srca in žilja 47, 117, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 83, 117, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 77, 117, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 89, 117, 129 zaradi pljučnega raka 71, 117, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 60, 117, 129 zaradi rakavih obolenj 40, 117, 129 Groba tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti 36, 43, 50, 57, 67, 74, 80, 86, 109, 127, 129 zaradi bolezni dihal 50, 109, 127, 129 zaradi bolezni srca in žilja 43, 109, 127, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 80, 109, 127, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 74, 109, 127, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 86, 109, 127, 129 zaradi pljučnega raka 67, 109, 127, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 57, 109, 127, 129 zaradi rakavih obolenj 36, 109, 127, 129 Kode diagnoz po MKB-10 17, 20–22 147 Stvarno kazalo Metode izračunavanja tobaku pripisljive umrljivosti 16–23, 123, 128 SAMMEC metoda 16, 123, 128 SIR metoda 16–23, 123, 128 Odstotek kadilcev v Sloveniji 125 Odstotek tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti 6, 10– 12, 29, 30, 34, 38–40, 45–47, 52–54, 59, 60, 63–65, 69–71, 76, 77, 82, 83, 88, 89, 93, 94, 116–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni dihal, pripisljivih tobaku 52–54, 116–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja, pripisljivih tobaku 45–47, 116–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi cerebrovaskularne bolezni 12, 82, 83, 117–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni 12, 76, 77, 117–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 12, 88, 89, 117–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi pljučnega raka 12, 69–71, 117–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 59, 60, 116–119, 122, 129 med prezgodnjimi smrtmi zaradi rakavih obolenj, pripisljivih tobaku 38–40, 116–119, 122, 129 med vsemi prezgodnjimi smrtmi 6, 10, 29, 30, 34, 117, 118, 129 med vsemi smrtmi zaradi bolezni dihal 11, 63–65, 117, 118 med vsemi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 11, 63–65, 117, 118 med vsemi smrtmi zaradi presnovnih bolezni 11, 63–65, 117, 118 med vsemi smrtmi zaradi raka 11, 63–65, 117, 118 zaradi cerebrovaskularne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 93, 94 zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 93, 94 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi bolezni dihal 93, 94 zaradi pljučnega raka med vsemi prezgodnjimi smrtmi zaradi raka 93, 94 Odstotek tobaku pripisljivih smrti 5, 7–9, 25–27, 32, 33, 35–37, 39, 42–44, 49–51, 56, 57, 62, 63, 66–68, 73, 74, 79, 80, 85, 86, 91, 92, 108–112, 114, 115, 129 med smrtmi zaradi bolezni dihal, pripisljivih tobaku 49–51, 109, 111, 112, 114, 129 med smrtmi zaradi bolezni srca in žilja, pripisljivih tobaku 42–44, 109, 111, 112, 114, 129 med smrtmi zaradi cerebrovaskularne bolezni 9, 79, 80, 109–112, 115, 129 med smrtmi zaradi ishemične srčne bolezni 9, 73, 74, 109–112, 115, 129 med smrtmi zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 9, 85, 86, 109–112, 115,129 med smrtmi zaradi pljučnega raka 9, 66–68, 109–112, 115, 129 med smrtmi zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 56, 57, 109, 111, 114, 129 med smrtmi zaradi rakavih obolenj, pripisljivih tobaku 35–37, 39, 109, 111, 112, 114, 129 med vsemi smrtmi 5, 7, 25–27, 32, 33, 108–110, 129 med vsemi smrtmi zaradi bolezni dihal 8, 62, 63, 108–110 med vsemi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 8, 62, 63, 108–110 med vsemi smrtmi zaradi presnovnih bolezni 8, 62, 63, 108–110 med vsemi smrtmi zaradi raka 8, 62, 63, 108–110 zaradi cerebrovaskularne bolezni med vsemi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 91, 92 zaradi ishemične srčne bolezni med vsemi smrtmi zaradi bolezni srca in žilja 91, 92 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni med vsemi smrtmi zaradi bolezni dihal 91, 92 zaradi pljučnega raka med vsemi smrtmi zaradi raka 91, 92 Omejitve 128 Prednosti 128 Preprečljive smrti 127 Pripisljiv delež populacije – Population Attributable Fraction (PAF) 19, 21, 22 Raziskava o preprečevanju raka – Cancer Prevention Study (CPS II) 16–18, 128 Razmerje vpliva kajenja – Smoking Impact Ratio (SIR) 18, 19, 21 Relativno tveganje – relative risk (RR) 19–22, 128 148 Stvarno kazalo Starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja prezgodnje umrljivosti 39–41, 46–48, 53–55, 59–61, 70–72, 76–78, 82–84, 88–90, 117, 119, 121, 122, 129 zaradi bolezni dihal 53–55, 117, 119, 121, 129 zaradi bolezni srca in žilja 46–48, 117, 119, 121, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 82–84, 117, 119, 122, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 76–78, 117, 119, 122, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 88–90, 117, 119, 122, 129 zaradi pljučnega raka 70–72, 117, 119, 122, 129 zaradi presnovnih bolezni 59–61, 117, 119, 121, 129 zaradi rakavih obolenj 39–41, 117, 119, 121, 129 Starostno standardizirana tobaku pripisljiva stopnja umrljivosti 35, 36, 38, 42, 43, 45, 49, 50, 52, 56–58, 66, 67, 69, 73–75, 79–81, 85–87, 109, 111, 113, 114, 129 zaradi bolezni dihal 49, 50, 52, 109, 111, 113, 129 zaradi bolezni srca in žilja 42, 43, 45, 109, 111, 113, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 79–81, 109, 111, 114, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 73–75, 109, 111, 114, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 85–87, 109, 111, 114, 129 zaradi pljučnega raka 66, 67, 69, 109, 111, 114, 129 zaradi presnovnih bolezni 56–58, 109, 111, 113, 129 zaradi rakavih obolenj 35, 36, 38, 109, 111, 113, 129 Število tobaku pripisljivih prezgodnjih smrti 38–41, 45, 47, 48, 52, 54, 55, 59–61, 69, 71, 72, 76–78, 82–84, 88–90, 117, 119, 121, 129 zaradi bolezni dihal 52, 54, 55, 117, 119, 121, 129 zaradi bolezni srca in žilja 45, 47, 48, 117, 119, 121, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 82–84, 117,119, 121, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 76–78, 117, 119, 121, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 88–90, 117, 119, 121, 129 zaradi pljučnega raka 69, 71, 72, 117, 119, 121, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 59–61, 117, 119, 121, 129 zaradi rakavih obolenj 38–41, 117, 119, 121, 129 Število tobaku pripisljivih smrti 35–37, 42–44, 49–51, 56–58, 66–68, 73–75, 79–81, 85–87, 109, 111, 113, 114, 129 zaradi bolezni dihal 49–51, 109, 111, 113, 129 zaradi bolezni srca in žilja 42–44, 109, 111, 113, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 79–81, 109, 111, 114, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 73–75, 109, 111, 114, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 85–87, 109, 111, 114, 129 zaradi pljučnega raka 66–68, 109, 111, 114, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 56–58, 109, 111, 113, 129 zaradi rakavih obolenj 35–37, 109, 111, 113, 129 Tobačna epidemija 14, 124, 125 Trendi v tobaku pripisljivi prezgodnji umrljivosti 13, 39, 40, 46, 47, 53, 54, 59, 60, 70, 71, 76, 77, 82, 83, 88, 89, 118, 120, 122, 129 zaradi bolezni dihal 13, 53, 54, 118, 120, 122, 129 zaradi bolezni srca in žilja 13, 46, 47, 118, 120, 122, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 13, 82, 83, 118, 120, 122, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 13, 76, 77, 118, 120, 122, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 13, 88, 89, 118, 120, 122, 129 zaradi pljučnega raka 13, 70, 71, 118, 120, 122, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 13, 59, 60, 118, 120, 122, 129 zaradi rakavih obolenj 13, 39, 40, 118, 120, 122, 129 149 Stvarno kazalo Trendi v tobaku pripisljivi umrljivosti 9, 10, 13, 36, 46, 47, 49, 50, 56, 57, 66, 67, 73, 74, 79, 80, 85, 86, 110, 112, 113, 115, 118, 120, 122, 128, 129 zaradi bolezni dihal 9, 10, 49, 50, 110, 112, 113, 115, 129 zaradi bolezni srca in žilja 13, 46, 47, 118, 120, 122, 129 zaradi cerebrovaskularne bolezni 9, 10, 79, 80, 110, 112, 113, 115, 129 zaradi ishemične srčne bolezni 9, 10, 73, 74, 110, 112, 113, 115, 129 zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 9, 10, 85, 86, 110, 112, 113, 115, 128, 129 zaradi pljučnega raka 9, 10, 66, 67, 110, 112, 113, 115, 129 zaradi presnovnih bolezni, pripisljivih tobaku 9, 10, 56, 57, 110, 112, 113, 115, 129 zaradi rakavih obolenj 9, 10, 36, 110, 112, 113, 115, 129 Ukrepi nadzora nad tobakom 130, 131 150 Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Telefon: + 386 1 2441 400 E-pošta: info@nijz.si Gradivo je dostopno na: http://www.nijz.si