Novice iz vesolja - ekskluzivno ASTRONOMIJA novice iz VESOLJA ekskluzivno • « • V * • 7 t ' i * prevod in priredba Andreja Gomboc UNIVBRSe ■ N 5 "is Vp Andreja Gomboc Živimo v času, ko vsak dan prinese nekaj novega. Tako je tudi v znanosti, pri čemer astronomija ni nobena izjema. Vedno večji teleskopi, sateliti in druge visoko tehnološke naprave, nove opazovalne metode in vedno bolj kompleksne računalniške simulačije nenehno prinašajo nova odkritja. Naše znanje o vesolju in razumevanje pojavov v njem se iz dneva v dan izboljšujeta. A kako predstaviti najnovejša odkritja o vesolju osnovno-šolčem, ki nimajo posebnega astronomskega predznanja, na čimbolj zanimiv in razumljiv način? Ta izziv so si zadali sodelavci mednarodnega projekta Zavedanje vesolja (Universe Awareness -UNAWE) in se lotili priprave kratkih novic pod skupnim nazivom Space Scoop, kar smo v slovenščino prevedli kot Iz vesolja - ekskluzivno. Namen novic je približati vesolje mladim in spremeniti pogosto dojemanje znanosti kot nekaj zastarelega in dolgo-casnega. Tako, da z mladimi delimo najnovejša odkritja o vesolju, lahko v njih zbudimo zanimanje za znanost in tehnologijo, ki sta v današnjem svetu vsepovsod prisotni in je zato njuno spoznavanje nujno. Novice Iz vesolja - ekskluzivno porocajo o svežih astronomskih odkritjih z vseh koncev sveta in so pripravljene v sodelovanju z Evropskim južnim observatorijem, Nasinim rentgenskim observatorijem Chandra, Evropsko vesoljsko agencijo, Japonskim nacionalnim astronomskim observatorijem, Nizozemskim inštitutom za radijsko astronomijo, Europlanetom, Južno-afriškim astronomskim observatorijem, Kraljevo astronomsko družbo, Globalno mrežo teleskopov observatorija Las Cumbres in Nasinim/ Esinim vesoljskim teleskopom Hubble. SLIKA 1. Naslovnica publikacije Iz vesolja - ekskluzivno, št. 1. Novice objavljajo tedensko na spletni strani projekta UNAWE (podpisana poskrbim za slovenski prevod): http://www.unawe.org/kids/archive/-lang/sl/. Od pricetka objavljanja novic leta 2011 do danes se jih je nabralo že cez dvesto. V letošnjem letu smo nekatere predstavili tudi v tiskani obliki v brezplačni publikaciji (slika 1), ki smo jo poslali po slovenskih in zamejskih šolah. Vse posamezne novice pa si lahko tudi sami natisnete v privlacni obliki, saj je vsaka dostopna tudi kot pdf datoteka (slika 2). Presek 42 (2014/2015) 1 19 ASTRONOMIJA -> SLIKA 2. Primer novice Iz vesolja - ekskluzivno v pdf obliki. Novice Iz vesolja - ekskluzivno so čudovito orodje, ki ga lahko uporabimo za samostojno branje, za poučevanje in razpravo v ucilnici, kot gradivo za priprave na tekmovanje iz astronomije, osnovo za pripovedovanje zgodb, ustvarjalno pisanje, risanje. V slovenskem jeziku so novice dostopne tudi na Portalu v vesolje (www.portalvvesolje.si/-izvesolja/), kjer Čaka radovedneže še veliko drugih astronomskih novic o svetovnih odkritjih, obvestil o astronomskih dogodkih v Sloveniji in koristnih povezav. V zavihku »Za šole« najdete tudi obvestila o tekmovanju v znanju astronomije, o izobraževanjih za učitelje in kakovostno gradivo za razlago tako osnovnih astronomskih konceptov kot tudi zahtevnejših vsebin, pa tudi predloge za samostojno delo ucencev. Na Portalu v vesolje z veseljem objavimo tudi porocila o astronomskem dogajanju na posameznih šolah, raziskovalne naloge, astronomske fotografije, zato nam jih pošljite na e-naslov: i nfo@ portalvvesolje.si. In ker smo glede novic Iz vesolja - ekskluzivno dobili že kar nekaj pozitivnih komentarjev tudi od odraslih bralcev, še pojasnilo: seveda je branje teh novic (in brskanje po Portalu v vesolje) dovoljeno tudi odraslim - namenjene so namrec vsem otrokom tega sveta, zato ste vsi, ki še imate v srcu kancek radovednosti, vabljeni k branju in odkrivanju vesolja! Dve nedavni novici Iz vesolja - ekskluzivno: Z dežja pod kap... na Soncu 30. junij 2014 Prav tako kot na Zemlji so tudi na Soncu obdobja slabega vremena z mocnimi vetrovi in dežnimi plohami. Toda za razliko od pogostih neviht na Zemlji, dež na Soncu ni iz vode ampak iz elektricno nabitega, super vrocega plina, ki mu pravimo plazma. Ta pada z okrog 200.000 km/h iz Sonceve zgornje atmosfere, imenovane korona, v obliki tisocev gigantskih kapelj - po velikosti se le-te lahko kosajo z državami na Zemlji. Ta osupljiv pojav so prvic odkrili pred skoraj 40-imi leti. Zahvaljujoc najmodernejšim satelitom pa ga lahko sedaj solarni fiziki (ljudje, ki proucujejo Sonce) zelo podrobno opazujejo in pricenjajo zares razumeti, kako pride do teh neverjetnih neviht. Izkaže se, da dež na Soncu nastane na zelo podoben nacin kot dež na Zemlji. Ce so pogoji v Soncevi atmosferi ravno pravšnji, plazma izpari s površine in nastanejo oblaki vroce plazme. Oblaki se nato ohladijo in scasoma padejo nazaj na Soncevo površino v obliki kapelj izjemno vrocega dežja iz plazme. Vendar pa je razlog, zaradi katerega se sproži nastajanje dežnih oblakov, na Soncu zelo drugacen od tistega na Zemlji. Soncevi blišci so najmocnejše eksplozije v Osoncju, pomagajo segreti Soncevo atmosfero in, kot kaže najnovešja raziskava, sprožijo tudi izparevanje plazme ter nastanek oblakov. Cool dejstvo Sonceva korona ima žgocih 2 milijona °C in je tako mnogo bolj vroca kot zvezdina površina, ki je s »samo« 6000 °C prav hladna v primerjavi s korono. Težava pa je, da nihce ni zares preprican, zakaj je Sonceva atmosfera tako zelo vroca. To je otroška verzija novice Kraljeve astronomske družbe. 20 Presek 42 (2014/2015) 1 ASTRONOMIJA SLIKA 3. Slika k novici Z dežja pod kap... na Soncu. Rentgenski vid razkriva notranjost zvezd 22. julij 2014 Morda ste že slišali, da je bil velik del snovi, iz katerih je zgrajen svet okoli nas, skovan v vročih trebuhih masivnih zvezd. Toda kako to vemo? V središča zvezd vendarle ne moremo poslati raziskovat vesoljskih sond, ker na Zemlji ne poznamo nobenega materiala, ki bi prenesel neznansko vročino v zvezdi in ne bi izparel. Na našo srečo (a nesrečo zvezd) vsaka zvezda, ki ima več kot 8-krat višjo maso od Sonca, prej ali slej eksplodira kot supernova. Ko se to zgodi, zvezdino notranjost raznese v vesolje, kjer jo lahko vidi kdorkoli. V eksploziji supernove nastanejo med drugim tudi redki kemijski elementi, kot so zlato, titan in uran. Supernove so tako močne, da so nekaj časa svetlejše od čelotne galaksije! Vsaka od gornjih štirih izjemnih fotografij prikazuje ostanek ene od eksplodiranih zvezd - imenovanega tudi ostanek supernove. Slike je objavil Nasin rentgenski observatorij Chandra ob praznovanju svojega 15. rojstnega dneva. Teleskop Chandra je posebej načrtovan za sprejemanje rentgenske svetlobe, ki prihaja iz zelo vročih krajev in teles v vesolju - tudi iz eksplodiranih zvezd. Ker eksplozije super segrejejo razbitine svojih zvezd, le-te močno žarijo v rentgenski svetlobi. Zemljino ozračje ne prepušča rentgenske svetlobe iz vesolja, zato se mora Chandra nahajati v tirniči visoko nad Zemljo. Trenutno gleda v vesolje z višine 140.000 km nad Zemljo. S tega idealnega položaja snema rentgenske slike, na katerih je videti izredne podrobnosti, kar nam omogoča proučevanje oblike, gibanja in kemijske sestave ostankov supernov. Cool dejstvo Ostanki supernov sami ne ustvarjajo nobene energije, kar pomeni, da bo njihova zaloga energije prej ali slej pošla in vsa ta lepa vesoljska telesa bodo postajala bolj in bolj temna, dokler ne bodo postala za nas nevidna. Toda ne skrbite, to se bo zgodilo šele čez mnoga tisočletja. To je otroška verzija noviče rentgenskega observatorija Chandra. Presek 42 (2014/2015) 1 21 ASTRONOMIJA SLIKA 4. Slika k novici Rentgenski vid razkriva notranjost zvezd. Od leve proti desni so na sliki: meglica Rakovica, G292.0+1.8, Tychova supernova in na dnu 3C58. _XXX Snemajmo planete, Luno in Sonce ASTRONOMSKA DELAVNICA NA STROKOVNEM SREČANJU D M F A SLOVENIJE -> V okviru strokovnega srečanja in 66. občnega zbora DMFA Slovenije, ki bosta 24. in 25. oktobra 2014 v Hotelu Cerkno v Cerknem, bo potekala astronomska delavnica Snemajmo planete, Luno in Sonče. Večina šol ima teleskope, ki jih učitelji morda uporabijo le nekajkrat na leto za vizualna opazovanja. Potrebni pa so le majhen korak, ščepec poguma in nekaj znanja, da astronomska opazovanja postanejo zanimivejša. Z uporabo enostavnih kamer in fotoaparatov namreč lahko že po nekaj poskusih naredimo solidne posnetke planetov, Lune in Sonca. Uporaba digitalnih kamer in računalniških programov za obdelavo astronomskih slik pa je zelo privlačna tudi za učenče oz. dijake. Na delavničo so vabljeni učitelji in mentorji astronomskih krožkov, ki bi radi spoznali in preskusili metode snemanja planetov, Lune in Sonča. Udele-ženči morajo s seboj prinesti prenosne računalnike. Delavničo bo vodil Andrej Guštin. Na strokovno srečanje in astronomsko delavničo se prijavite na www. dmfa .si. 0MFA _ XXX 22 Presek 42 (2014/2015) 1