43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Juraj Šedivy
Kako so o Madžarih in zahodnih Slovanih pisaU
kronisti zgodnjega srednjega veka
Srednjeveške kronike so vir, ki ga zgodovinarji
že dolgo s pridom uporabljajo. Že v 19. stoletju so
predvsem resni pozitivistično usmerjeni zgodo-
vinarji izkoristili njihovo faktografsko vrednost ta-
ko, da so jih izdali opremljene s kritičnim apa-
ratom. ^ Njihov glavni dlj je bil dognati, koliko so
ti viri zanesljivi predvsem glede posameznih dej-
stev, koliko lahko obogatijo mozaik zgodovinskih
dogodkov in oseb v medsebojni odvisnosti.^ Ni jih
zanimal tisti del vsebine, ki postaja danes glavna
tema kulturne zgodovine, zgodovine miselnosti in
zgodovine duhovne usmerjenosti, to je različne
ideologije in idejnih aspektov dela.
V tem delu bi želel spregovoriti o enem od teh
problemov, in sicer o tem, kako so sodobni pisci
gledali na Madžare in zahodne Slovane. Da bi se
lahko ukvarjal z analizo skupine, ki me zanima, je
bilo treba najprej razčistiti pojme, ki zadevajo po-
samezne skupnosti ljudi {gem, populus, natio).
Pozitivistični del tega problema je madžarska stran
že dodobra obdelala,^ ne pa tudi slovaška. Na dru-
gi ravni pa bi želel zajeti ideološke posledice teksta
ter doloati mesto teh skupnosti na vrednostni
lestvici kronistov. Za ključne opore pri tem delu so
mi služili pojmi "nostri", "rex" in "pax et lex
Christi".
Raziskava naj bi predstavila skupinska občutja^
in miseliu svet zahodne Evrope ali kronistov in je
torej ne zanima faktografska točnost kronik pri
opisovanju posameznih oseb ali dogodkov. Zame
je v tem primeru odločilen opazovalec (s svojimi
subjektivnimi predstavami) in ne toliko tisti, ki ga
opisuje. Nazoren primer za tako analizo so pred-
vsem kronike iz obdobja, ko so skupnosti pre-
hajale iz preprostih plemenskih skupnosti v držav-
nost in od plemenskega verovanja v krščanstvo.
Pri zahodnih Slovariih so bili ti prehodi v drugi
polovici 10. stol., pri Madžarih se je ta proces
razvijal nekoliko kasneje - v času sv. Stefana
(okrog leta 1000). Za primer sem izbral Wipovo
kroniko (VVipo je bil dvomi kaplan nemško-
rimskega cesarja Konrada, doma pa je bil verjetno
iz Burgundije). Kronika govori o času med leti
1024-39, Wipo pa jo je napisal ob koncu 40. let 11.
stol. (Več o tem najdemo v uvodih v vse kritične
izdaje Bresslau).
Pojmi za poimenovanje
Pri analizi etnološke predstavitve zgodnjega
srednjega veka moramo najprej posvetiti pozor-
nost poimenovanju drugih (gentes, nationes,
populus). V poznoantični latinščini je beseda "gen-
tes" pomenila tuja ljudstva na splošno ('barbarae
gentes et nationes" za razliko od "populus Ro-
manus")^. Tako so v tem času označevali tudi
pokristjanjene Germane, pojem še ni imel ver-
skega pomena (to je veljalo tudi za Izidorja iz
Seville)^. Poleg prevzema tega poznoantičnega
pojma v tradicionalnem pomenu,' je srednji vek
rabo tega pojma razširil že na skupine poganov in
na odpadnike od krščanstva.^
Na širitev take rabe je vplivala predvsem
Biblija, ki je bila glavni vir srednjeveške predstave
o svetu in njegove razlage. V Stari zavezi so bili
^    Scriptores   rerum   germanicoruin...:   Die   Geschichts-
schreiber der deutschen Vorzeit...
Tipičen izdelek pozitivistične znanosti (ne le kronike)
pomeni zelo podrobna in s pridom uporabljana Reihe
der Jahrbücher des Deutschen Reiches.
Gombos, Albinus Franciscus - Catalogus fontium his-
toriae Hungaricae aevo ducum et regum ex stripe
Arpad descendentium ab A. Ch. DCC usque ad annum
MCCCI, 3 Bde., Budapest 1938.
Ta pojem je uvedel Rudolf Buchner.
^ Zöllner, Erich - Der Österreichbegriff. Formen und
Wandlungen in der Geschichte. Wien 1988, str. 90 in 91.
Sparlar, J., Hrabrovsk^, J., - Dictionarium latino-slova-
cum, slovaco-latinum. Bratislava 1987, str. 257.
Zöllner, E. - Der Österreichbegriff..., str. 91, posebno tudi
Behanghel, otto - Deutsch (v; Wege der Forschung ?),
in Braune, Wilhelm - Gentiiis (v: Ibd.).
Ta trditev je živa tudi pri Wipovem sodobniku Aimoinu
iz Fleurya v njegovi Historü Francorum: kot je Hans
Dietrich Kahl (Einige Beobachtungen zum Sprachge-
brauch von natio im mittelalterlichen Latein mit
Ausblicken auf das neuhochdeutsche Fremdwort "Na-
tion", v: Natìones, Bd 1. Sigmaringen 1978) trdil v svoji
analizi: "natio" Frankov je obdana z "gentes", ki jih
obvladuje, ko pa ji uspe nad njim zavladati, ne govorijo
o njih več kot o "gentes", pač pa kot o "nationes", str. 81.
Schröder, Franz Josef - Völker und Herrscher des
östhchen Europa im Wletbild Widukinds von Korvel
und Thiermars von Merseburg; rkp. dis., Münster 1974.
3
2 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
ljudje razdeljeni v dve skupini - na eni strani je
"Izrael" t.j. "božje ljudstvo" (hebr. Cham, gr. laos),
na drugi pa vsi "drugi" (hebr. gojim, gr. ethne) t.j.
pogani, ki ne poznajo Boga.^ V tem primeru ne
gre za politične ali nadonalne, pač pa za verske
razlike. Kljub splošnemu nagovoru Nove zaveze
(Jezus Kristus je naročil apostolom, naj vsem
oznanjajo Evangelij - Mk 16, 15...), je bila sred-
njeveška latinščina pod močnim vplivom Stare za-
veze^^ in tako je beseda gens doživela spremembo
(ne izključno) kot enakovredna za hebrejski gojim
in grški ethne. Pavla, apostola poganov, so tako
označevali kot "magister gentium" (Rm 11, 13).
Izraz "gens" uporablja Wipo petkrat - dvakrat z
njim označi Ogre (gens Pannonica),ll enkrat slo-
vanske Lužiške Srbe ("gens Sdavorum"),^^ enkrat
prebivalce Lotaringije ("nobilissima gens Liutha-
ringorum")!^ in enlcrat verjetno mejna ljudstva
("gloria regis gentium regiones transcedit").!* Pri-
trditi moramo torej temu, da se Wipo vsaj enkrat
oddaljuje od teženj, ki jih lahko zatrdno ugo-
tovimo pri drugih avtorjih (ki so nam v veliko
pomoč pri predstavitvi ljudstev), ko uporabi be-
sedo gens tudi za plemenito krščansko pleme
(prav gotovo pozitivno), kot tudi za mlado kr-
ščansko ljudstvo (nevtralno) in za poganske od-
padnike (prav gotovo negativno). Wipo uporablja
ta izraz (kljub težnji, ki je prevladala v srednjem
veku) le za oznako izvora, brez kakršnegakoli
slabšalnega pomena.
Pojem "populus" pomeni še večjo pomensko
členitev kot prej omenjeni izraz "gens". V zgod-
njem srednjem veku so tako označevali laike (na-
sproti klerikom ali vladajočemu sloju). Od viso-
kega srednjega veka dalje so z izrazom "populus"
označevali vse prebivalce določenega področja,^^
kar lahko že razlagamo tudi za nekakšen "pred-
nacionalen" pojem.
Pri Wipu najdemo ta izraz na 15 mestih.^^
Enkrat z njim označi podložne laike (Freisin-
gensem ecclesiam regebat Eigilbertus episcopus,
providus gubemator cleri et populi sui"),^^ nato
večkrat svobodne osebe, ki imajo voUlrü glas pri
izvolitvi kralja (Konrada in Henrika) ("Si animum
populi cognovero te velie... in dominium et
regem"),^^ tiste, ki so bili "srednjega" socialnega
stanu ("Hinc sumpto iudido concordiae consedere
prindpes, populus frequentissimus astabat").^ Da
je bila to res neka sodalna struktura ljudstva (brez
klera, princev in sužnjev), bi govorila tudi na-
slednja raba: "episcopi et duces cum universo
populo,"^^ "coniuratìones, quas tacere populus con-
tra prindpes."22 Razen enega mesta, ki za populus
oznad nižje plasti (zadnji dtat), se vsi drugi izrazi
nanašajo na germanski element. Izraz "populus" bi
skoraj lahko razumeli za sinonim izraza "nostri"
(oz. določenega sodalnega sloja naših).
Zgodovina naslednjega poimenovanja "natio"
že skoraj stoletja vpleta zgodovinarje v različne
ideologije. Od leta 1978 izhaja v Simaringenu
zbornik, ki je posvečen temu problemu. Izčrpno
teorijo o pojmu "natio" je na straneh tega zbornika
razvil Hans Diether Kahl: samostalnik "natio" iz-
haja iz latinskega glagola "nasd", ki uokvirja nje-
govo rabo. S to besedo so označevali posamezne
osebe ali skupine, ki niso imele določenega izvora
- glede na avtorjevo razumevanje ali genealoško
zvezo^^ (Liber pontifikalis poroča o Sergiusu L, ki
naj bi bil po narodnosti Sirijec, čeprav je bil rojen
na Siciliji; odločilno je bilo namreč očetovo po-
reklo)^ - ali v geografskem smislu^^ (izvor iz raz-
lično velikih ozemeljskih enot, torej ponovno Liber
pontificalis: "Jakobus nomine Venetianus natione;
ali Burgundio nomine - Pisanus natione, ali
"natione Coloniensis - nomine Liffardus, resp. "na-
tione de Teplice";^ kot dober primer lahko ome-
nimo uporabo "natìone Burgundus, Lothringus ali
Ungarns", kjer gre za etnično mešano prebivalstvo
in tako lahko pojem uporabimo tako v oze-
meljskem kot v etničnem pomenu. Torej podobno
kot so bile poznosrednjeveške oznake univerzalne
in koncilske nadje^'' ali v sodalnopravnem smi-
slu^ (Markulfova zbirka: "svobodni, podložni in
siceršnji narodi na ozemlju določene cerkvene
gosposke")^^ in končno v ocenjevalnem smislu^*^
('Nationes - id est pagani" popolnoma v smislu
Stare zaveze najdemo pri Bernardu iz Clari-
vauxa;^^ Almoin iz Fleuryja pa pravi: "Frankovsko
Kot v opombi 14.
O nastanku srednjeveškega "prednacionalizma" pred-
vsem v cerkvenih krogih glej Graus, Fr., Die Bildung
eines Nationalbewußtsein im mittelalterlichen Böhmen
(Die Vorhusitische Zeit), v: Historica XIII., 1966, str. 21,
32.
Bresslau, H. - Wiponis opera     str. 43 in 44.
12 Ibd., Str. 53.
13 Ibd., Str. 15.
14 Ibd., Str. 29.
1^ Graus, František - Die Nationalbildung der Westslawen
im Mittelalter. Nationes, Bd. 3., Sigmaringen 1980, str.
13; tudi Wipo sam - glej Bresslau, H.- Wiponis opera ...
str. 11: "clerus et populus suus".
1^ Graus, F. - Die Nationenbildung    str. 13.
1^ Bresslau, H. - Wiponis opera (v nadaljevanju glej W.O.)
str. 11, 16, 17, 18, 18, 19, 20, 23, 23, 42, 52, 54, 58 in 60.
W.O., str. 11, Wipo uprablja tudi pojem "laicus" (glej
n.pr, str. 20).
1^ W.O., str. 18.
20 W.O., str. 18.
21 W.O., str. 23.
22 W.O., str. 54.
23 Kot v opombi 1.
24 Kahl, H. D. - Die Beobachtungen     str. 69.
25 Kot v opombi 2.
2^ Ibd., str. 69; Graus, F. - Die Bildung..., str. 41 in 42.
Du Gange - Glossarium mediae et infimae latinitatis. IV.
Bd. Graz 1954, str. 573.
2^ Kot v opombi 3.
2^ Kahl, H. D. - Einige Beobachtungen     str. 68.
3" Kot v opombi 4.
31 Ibid., str. 82-85.
4
43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
natio obdaja gentes, nad katerim je razširila svoje
gospostvo, in ko ji je uspelo, da jim je zavladala,
se o njih ni več govorilo kot o gentes, pač pa kot o
nationes.32 Prav tako tudi v regis Ricardi: "...
populus ex omni natione Christiana"^^ kot skupna
oznaka za vse kristjane.)
VVipo uporabi ta termin le enkrat, ko govori o
mainškem nadškofu Aribu, ki je bil "natione No-
ricus".34 Ker se je ta temiin pojavljal tako poredko
(in tudi ne pri skupinah, ki bi bile za nas za-
nimive), se smemo zadovoljiti s trditvijo, da ga
Wipo izrablja kot potencialno etnično označbo (z
izrazom "Noricus" skuša Wipo reči "Bavarec", glej
W.O. str. 44, - "in regno Noricorum id est
Baioavorum").
Ideološke oznake
Pri iskanju predstave o drugih skupnostih (za
to delo je vseeno ali Ogrov ali zahodnih Slo-
vanov), ki se omenjajo v srednjeveških kronikah,
se prav kmalu postavi logično vprašanje: z vidika
katere skupine (ne le v socialnem smislu) gleda
kronist na "druge"? Kdo so "nostri", če se n. pr.
Wipo večkrat oznaa za "quidam de nostris"?^^
Pripadnost k nam/našim/nostri je večkrat od-
visna od konteksta situacije. Pri obravnavanju
notranjepolitičnih razmer tega izraza skoraj ne
uporabljajo (VVipo ga v takem primeru sploh ne
rabi). Ob takih priložnostih ni tako zelo poudarjal
enotnosti posameznih germanskih plemen (kot če
so se pojavljale še druge skupnosti). Ko pa govori
o izvolitvi kralja ali o njegovem kronanju, nikdar
ne pozabi omeniti, kateremu plemenu kdo pri-
pada, katera plemena (Franki, Saši...) so bila pri
volitvi, kateri vojvode so vladali v posameznih
delih dežele...'"'
Pri vseh zunanjepolitičnih sporih (vojaških po-
hodih, pohodih na Rim), se pravi, ko se pojavi
skupina z drugačnimi značilnostmi (t.j. druga
skupnost), govori kronist o svojih ljudeh v skraj-
šani obliki kot mi/naši/nostri (torej ne "Teutonici").
N. pr. pri svojem naštevanju posameznih dežel, ki
so pripadale rimskemu cesarstvu, Wipo piše: "Un-
garia autem, quam idem rex Heinricus III. nobili
32 Ibid., .str. 81.
33 Ibid., str. 86.
34 W.O., str. 10.
35 W.O., str. 25, 28, 49, 53 in 60.
36 pg Wipovem izročilu so po smrti Henrika II. spadali
Sasi, Istrani, Bavarci, Alamani, Lotarinžani, Ripuarijci,
Franki in Čehi (W.O., str. 12) k rimskemu cesarstvu.
Podobno   je   poročal   tudi   pri   nekaterih   drugih
. notranjepolitičnih dogodkih - pri volitvi kralja, kjer je
podrobno poročal o posameznih germanskih plemenih;
iz Galije - Franki, Ripuarijci, Lotarinžani, iz Germanije -
Sa.si, vzhodni Franki, Noričani, Alamani (W.O., str. 14).
Na nobeni strani pa ne najdemo pojma nos/nostri.
atque mirabili victoria domuit,... praedicto tempore
nec audire nos sustinuit."37
Kdo spada sedaj k tem nos/naši? Kot lahko
vidimo iz zgornjega primera k tem prav gotovo
niso spadali Ogri (ali pa prebivalci Ogrske). Prav
tako ne Polabski Slovani ali pa Slovani ob
Vzhodnem morju, kajti njihovo verovanje je za kaj
takega pomenilo nepremagljivo oviro.38 Prav goto-
vo tudi niso mišljeni drugi zahodni Slovarti. Poli-
tični odnosi Češke in Poljske do rimskega cesarstva
so bili precej napeti (pa ne le v letih 1024-39) in ne
moremo si predstavljati, da bi ti lahko šteli k
Wipovim "nostri". Še pomembnejše kot politična
nasprotja so bile etnično-jezikovne in ideološke
razlike.39 Rimsko cesarstvo so takrat sestavljali
Germani/Nemd'**' (Teutoni), Italiki (ali prebivalci
cesarske Italije) in (kasneje) Burgundi. Eksplicitno
se Wipo ni natančno izrazil, če vsi sodijo med
"naše". (Vendar se bo v tekstu ta termin omejeval
le na prve.). Za razreševanje tega problema sta
zelo pomembni še dve ideološki kategoriji.
Pri analizi tekstov zgodnjega in razvitega sred-
njega veka (prav vseeno, iz kakšnega političnega
ali socialnega okolja izvirajo njihovi avtorji) se do-
sledno ponavljajo ali pojavljajo določene kategorije
(na različne načine, kar je odvisno od avtorjevega
stališča). Poleg kralja seveda, ki se vedno omenja v
povezavi s hierarhijo oblasti (ki je od Boga) kot
glava (po spopadu za investiture kot glavi - kralj
37 W.O., str. 12 in 13. (Ta stavek je Wipo kasneje sam
vrinil v kroniko, ko je sklenil pokloniti cesarju Henriku
m. Gesta Chvonradi, pred 1046, glej Bresslau, H. -
Wiponis opera     str. XVIII).
3° Wipo izvaja ta odnos dobesedno iz: ob obmejnem
spopadu med Sasi (nostri) in Lužičani (ei) so slednji
napadli trdnjavo (Weiden), kjer "plures nostrorum, qui
in eo erant, ab eis occisi sunt" (W.O., str. 53).
3" Odnos "naši" je lahko obstajal le med enakovrednimi
partnerji, tako npr. med Sasi in Franki (Widukind go-
vori o njih, kot da so bili "quasi una gens"), ne pa
obstajal med Tevtoni, ki jim je načeloval cesar ("vicarius
Christi" - po Wipovih besedah), katerega glavna naloga
je bila varovanje in širjenje Kristusovega miru in za-
kona, in na drugi strani Čehi (Moravani), katerih "božji
priprošnjik" je bil le sv. Vaclav, njegov namestnik na
zemlji pa češki vojvoda. (Poleg tega cesarjev fevdnik od
Vladivoja 1002-3, zgodnja tradicija - 845-895...). Glej še
Schröder, H. D., Völker und Herrscher..., str. 112; "Iz-
oblikovanje "narodnostne miselnosti" v srednjem veku
ima osnove v kultu "narodnih svetnikov". To tezo je
Schröder vzel F. Grausu (Graus, F. - Die Bildung eines
Nationalbewußtsein..., str. 45). Graus misli, da "nem-
škega narodnega svetnika v srednjem veku sploh ni
bilo, niti v cesarstvu...". To nasprotuje njegovi lastni
teoriji (da je vladar zastopnik nebeškega pokrovitelja).
Pri raziskovanju Wipove kronike (in nasploh sodobnih
kronik) lahko ugotovimo, da je tako kot razmerje sv.
Vaclav - češki vojvoda razmerje Jezus Kristus - cesar.
Sam Kristus torej igra vlogo narodnega patrona.
Prevod Tevtoni v Germani se mi ne zdi primeren,
vendar pa boljši kot v Nemci (s pojmom Tevtoni zajame
Wipo tudi romanizirane Franke, Ripuarijce in Lota-
rinžane).
5
2 KRONIKA
3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
in papež). Kot sredstvo za ohranitev tega stanja
sta služila mir in pravo.
Za Wipa je kralj (Henrik III.) "huius orbis do-
minus dominantius."4l Oatno pa zanj ni obstajal
le his orbis, ampak tudi onostranstvo, saj sam piše:
"Velika sreča je biti kralj na zemlji, še večja pa
triumfirati v nebesih."^^ Ni dvoma, da je zanj
drugo višje od prvega. Na vrhu Wipove vred-
nostne lestvice je Bog ("Omnis potestas a Deo. Is
omnipotens rex regum, tohus honorius auctor et
prindpium...").43 Tako kot je Bog vladar Nebes, je
cesar vladar zemlje. Je njegov izbranec ("nostri cat-
holid reges, verae fidei defensores, legem ac pa-
cem Christi, quam nobis per evangelium suum
tradidit"; "Vere Dei nutu electus est...", "Igitur non
erat fas alieni in terra militare, quem Deus omni-
potens praedestinavit (!) omnibus (!!) imperare",
"Dominus, qui te elegit..."),44 je njegov namestnik
(vicarius Christi")^^ in posnemovalec ("Nemo nisi
imitator, verus est dominator").^''
Ta ideologija se je odrazila tudi v upodabljajod
umetnosti. Približno od Karla Plešastega do Hen-
rika IV. (z relikh v drugi polovid 12. stol.) je v
dragocenih liturgičnih rokopisih, ki so nastali na
kraljevo oz. cesarjevo zahtevo, mogoče najti v
sceni božjo postavo, ki osebno predaja kralju
krono kot simbol njegove časti*''. Za nadaljnjo
razpravo zadostujeta le dva dela (Bog in cesar)
hierarhičnih odnosov.
S to hierarhijo je tesno povezano pravo, za nje-
govo vzdrževanje pa je potreben mir. Srednjeveški
sistem odnosov je slonel na prizadevanju za
stabilnost. Raziskovalec srednjeveške kulture A. J.
Gurjevič piše o razumevanju prava v srednjem
veku: "Cerkev je bila nosilka nomokratične kon-
cepdje prava, ki se je naslanjala na Sveto pismo...
Njegova (sv. Pavla) teorija božjega prava je razvila
splošno zavezanost pravu, ki ga je dal Bog (lex est
donum Dei)... Pravni temelj ni strinjanje, pač pa
poslušnost. Pravo je temeljni kamen vse družbe;
na njem so bili zasnovani medčloveški odnosi."*^
Drugače povedano - pravo je trden sistem, model
obnašanja, ki je omogočal življenje srednjeveški
družbi in poleg krščanstva (ki je tako že povezano
z zakonom) sodil k temeljnim vrednotam sred-
njeveške kulture. Zelo blizu mu je mir, ki za-
gotavlja stalnost hierarhije vsega sistema in pred-
vsem zagotavlja "krščansko življenje". Nasprotje
miru ni vojna (t.j. sredstvo za kaznovanje, za ohra-
nitev hierarhije in sistema), pač pa so to nemiri in
upori.
Sedaj se povrnimo h kralju, to je tistemu, ki je
veljal za glavnega varuha "lex et pax Christi". Je
božji namestnik in njegov posnemovalec, posne-
mati mora njegovo delo; Bog je dal zakon in mir,
on pa ju mora sedaj varovati, in če sta ti dve
vrednoti kršeni, mora posredovati,*^ da zavaruje
stabilnost in red. To je zelo odtno tudi v Wipovi
Gesta Chvonradi: "Ker pa Bog od tebe veliko za-
hteva, tako zahteva predvsem, da ohraniš pravo in
pravičnost ter mir v domovini ("iudidum et
iustitiam ac pacem patriae").5" Besedi lex in pax sta
ključni za razumevanje celotne kronike (poleg rex
in deus), torej za razumevanje njenega pomena in
smisla: takoj v uvodu nam Wipo namreč predstavi
svoje kralje - "nostri catholid verae fidei defe-
nsores, legem et pacem Christi, quam nobis per
evangelium suum tradidit."^! Dve pomembni dolo-
čili mladega kralja Henrika III. sta se nanašali na
verovanje in mir: "... rex Henricus III. pius,
pacificus..."52^ značilno je tudi, kar je napisal o
svojem kralju: "Po njegovi izrodtvi so Henrika
kronali v Kölnu, nato so ga blagoslovili (to je bü
nadaljnji potrebni obred), nato sta cesar in 11-
letni kralj odpotovala vsak v svojo smer (Henrik je
bil sicer pod okriljem Augsburžana Di Bruna) v boj
za mir".*
Tudi pri odstavitvi švabskega vojvode Emsta so
bili vsi "iustitiae et pad relucantes" ekskomuni-
cirani. Visoko spoštovanje prava in miru lahko
najdemo še na mnogih straneh.^*
Nasprotje miru (pax) po teh raziskavah ni
vojna (bellum), ampak upor (seditio, rebellio). Kot
je sam Kristus dajalec prava in miru (njegov na-
mestnik in posnemovalec pa je kralj kot "defensor
pads",55 ki mora skrbeti, da se red in mir
ohranjata), je povzrodtelj nemira njegov proti-
igralec - hudič ("hostis pads diabolis", "instigante
diabolo rebellionem molibatur"),^^ njegovi "namest-
niki" in "orodje" pa so uporniki.
Zaključek te ideološlce analize je, da k "našim"
spadajo tisti kristjani, ki so sprejeli hierarhijo Bog -
cesar - kralj, ki imajo skupni zakon, katerega čuva
in utrjuje mir.
41 W.O., str. 2.
42 Wattenbach,W. - Wipo. Das Leben Kaiser Konrad II.,
Leipzig 1925, 4. Auflage, str. 25.
43 W.O., str. 21.
44 W.O., str 7, 20, 20, 22.
45 W.O., Str. 25.
46 W.O., Str. 22.
4' Mütherich, Florentine, v; Das Evangeliar Heinrichs des
Löwen und das mittelalterliche Herrschersbild. Aus-
stellungskataloge 35, Bayrische Staatsbibliothek Mün-
chen 1986, Str. 25-83.
4^ Prevedel Juraj Šedivj? iz: Gurjevič, J. A. - Kategorie
st0edovekové kultury. Praha 1978, str. 125.
4^ Glej op. št. 68.
50 Wattenbach, W. - Wipo..., str. 25.
W.O., str. 23.
51 W.O., str. 7.
52 W.O., str. 12.
"Rex autem Stephanus... in universo regno suo", "Im-
perator tam munitum regnum... Intrare non Valens",
"Circa terminos regni"; vse v W.O., str. 44.
54 W.O., str. 44 in 45.
55 W.O., Str. 41, 43, 44, 58.
^ W.O., Str. 43 in 44.
6
43
12 KRONIKA
1995
časopis za slovenslco krajevno zgociovino
Predstava o drugih skupnostih
Ogri oz. Madžari^^
V času, ki ga opisuje VVipo, je temeljno delo sv.
Štefana posvečeno graditvi njegove etnično
mešane monarhije. Po bitki na Leškem polju (955)
se je začelo stalno naseljevanje starih madžarskih
plemen ter razvoj lokalnih centrov moči, ki so
imeli različne zunanjepolitične povezave (Preko-
donavje - Geisa, povezave z zahodom misijonsko
delovanje škofa Bruna iz St. Gallna in sv.
Adalberta; Sedmograjska - Gyula, povezave z
Bizancem, misijonsko delovanje duhovnika Hie-
roteusa; Theise - nasproti Actumu oz. Ajtonyu -
"accepit potestas a Graeds").^^
V prvih letih vladanja je imel Štefan nekaj
težav z ostalimi ogrskimi knezi. Svoje politične
nasprotnike (Kopany, Gyula, Actum) je premagal
in spravil deželo pod eno oblast, ki je bila tako
združena pod enim vladarskim simbolom (pape-
ževo in cesarjevo krono) in enim vladarskim na-
slovom (rex). Pri vladanju se je naslanjal na
reforme (komitati, vasi kraljevih slug, lastna cer-
kvena organizacija...). S široko prepredeno di-
nastično politiko je utrjeval svoj položaj (njegova
žena Gisela je bila sestra cesarja Henrika II., snaha
bizantinska princesa, sestre pa so bile poročene z
vladarji Poljske, Bolgarije in Benetk).
Ker VVipo razmer v vzhodnem delu rimskega
cesarstva ni poznal iz lastnih izkušenj, je spre-
gledal mnoge podrobnosti pri spremembah na
Ogrskem. Ogrska je v njegovem tekstu omenjena
na petih mestih, vedno v povezavi s politiko rim-
skega cesarstva.
Kar zadeva eksplicitni nivo, govori Wipo o
ogrskem kraljestvu.^° Če se naslanjamo le na tekst,
ni jasno, ali primerja Ogrsko kraljestvu ali Voj-
vodini, kajti VVipo uporablja izraz regnum tako za
rimsko cesarstvo kot tudi za posamezne Vojvodine
("consiUo principium regni" - kot cesarstvo; "in
regno Noricorum, id est Baioaviorum" - kot voj-
vodino).*'^ Vladarju Ogrske Štefanu dodeli naslov
Prebivalce Ogrske pa poimenuje dvakrat z
"gens Pannonica"63 jj-^ petkrat z "Ungari" (od tega
trikrat v besedni povezavi rex Ungarorum"). V
eksplicitni rabi ne najdemo kakšne posebne ozna-
ke Ogrov in zelo malo o njihovem vladarju.
Ko se posvetimo implicitnemu nivoju, ugo-
tovimo (po Wipovi predstavitvi), da:
1) so Ogre pravkar pokristijaruli, zato sodijo
sedaj v cerkvenem smislu k našim, k "natio Chris-
tiana". Pokristjanjevanje se je (po Wipu) začelo na
dvoru s strani rimskega cesarstva (in sicer od
strani same cesarjeve sestre).*'^ To nas opozarja na
določeno obvezo^^ Ogrske do vladarske hiše (rim-
skega cesarstva) in v širšem smislu tudi do samega
rimskega cesarstva.
2) Štefan je nekemu cesarskemu slu (škofu
Wemerju) prepovedal prehod čez Ogrsko (Wipo
nas prepriča o tem, da bi se kaj takega "v
njegovem času nitì romarju ne zgodilo") in le
dejstvo, da Bog tako hoče ("indicium domini,
quem fallere nemo valebit"), je ogrskega kralja
rešilo pred kaznijo ponižanega cesarja.
3) V letu 1030 je izbruhnil spor med Bavarsko
in Ogrsko (kriva je bila Bavarska). Ogrski kralj je
vdrl v Norik in ropal ("multas incursiones et
praedas in regno Noricorum... faceret"). S tem je
prizadel sistem cesarstva (Deus-rex; pax et lex
Christi). Sedaj je vrsta na cesarju, ki mora braniti
prav ta sistem, da kralja kaznuje (kljub temu da je
Bavarska prva krivično napadla Štefana). Proti
Ogrski je korakala velika cesarska vojska. Po
Wipovih besedah Štefan cesarju ni bil dorasel in se
je zato obrnil k Bogu po pomoč ("Rex autem
Stephanus minime suffidens adversus impera-
torem orationibus et ieiuniis in universo regno suo
indictis praesidium Domini tantummodo flagi-
tabat"). Imperator sicer ni mogel prodreti v no-
tranjost Ogrske, pač pa je z ropanjem ob meji
poravnal krivico, ki mu je bila povzročena (t.j.
^ W.O., Ibd. in 58.
W.O., str. 42-43: "Deinde diversa regna peragrantes,
Caesar per se, rex sub tutore et auctore Augustensi
episcopi Brunone, cunctos rebelles domabant et foedera
pacis feliciter firmabant".
5^ W.O., str. 3, 8, 27, 29, 35, 37, 38, 52, 58...
Lexicon des Mittelalters, VI. Bd., 1993, str. 919: "Mir:...V
srednjeveških pravnih virih se mir pojavlja kot osrednji
pojem... V srednjeveških teorijah o državi je krščanska
predstava o miru poudarjena predvsem z Avgu-
štinovimi spisi. Njegovo razumevanje "pax civilis" kot
"ordinate imperandi oboediendique concordia" je tako
za kralja kot za cesarja pomenilo, da je njuna služba
predvsem obveza za vzdrževanje miru... H. J. Becker.
^1 W.O., str. 19, 32, 39.
^2 Nemščina ne razlikuje izrazov Ogri in Madžari (mad-
žarščina ne pozna niti jezikovnega razlikovanja, oboje je
"Magyar"). Slovaški zgodovinarji razlikujejo dva pojma
"Uhor" (Oger), ki označuje prebivalca Ogrske (t.j. v oze-
meljskem smislu), in "Mad'ar" (Madžar), ki je etnična
oznaka. Pri svojem delu se bom držal zadnje rabe.
^3 O vplivu bizantinskega cesarstva in razširjenosti nje-
govega kulturnega vpliva v vzhodni in vzhodni srednji
Evropi govori pomembno delo Avenarius, Aleksander -
Byzantinskä kultura v slovanskom prostredi v VI.-XII.
st. K problemu recepcie a transformaci, Bratislava 1992.
^ Literatura o utemeljitvi madžarske države: madžarska
(G. Györffy, D. Hóman, I. Kniezsa, Gy. Szekfü), slovaška
(P. Ratkoš, B. Varsik, M. Kučera, R. Krajčovič, R.
Marsina in drugi, pregled je tudi v zborniku O po-
čiatkoch slovensk^ch dejin, Bratislava 1965), nemška
(vsaj M. UhUrz).
Wipo povzdiguje Giselin (Štefanov) in Brunov izvor, da
bi  tako  povzdignil  zasluge  kraljeve  hiše  pri  po-
kristjanjevanju - W.O., str. 43.
^ Zelo malo je verjetno, da bi to predstavo z Wipom
delila Štefan ah celo Ogrska.
7
12 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995;
sistem časti, s katerim se je istovetil) ("iniuriam
suam satis uldscens..."), in obnovil sistem.*'''
Iz zgoraj povedanega vidimo, da je Wipo Šte-
fana obravnaval kot podrejenega cesarju. (Kljub
temu da je bila realnost, vsaj ob vojnih pohodih,
drugačna). On je bil "rex", poleg tega prizadet po
krivid (tu lahko res dobro opazujemo vedenjski
model - Konrad je moral, da bi potrdil svojo moč,
braniti sistem, čeprav so Bavard, torej del nje-
govega sistema, storili krivico), zato je mladi kralj
Henrik lü. (t.j. rex - se pravi, v njegovem rangu)
sklenil s Štefanom zvezo ("recepit in amidtiam").
Kot amicus je tudi prejel omembo svoje smrti, kar
je učinkovalo povsem drugače kot sporočilo o
smrti Boleslava Hrabrega.*^
Podobno je veljalo tudi za etnične ocene:
Bavard so spadali k "našim" in jih je bilo zato
treba vnaprej brarùti in maščevati (čeprav so bili
oni krivi). Ogri ne sodijo k "našim", zato morajo
biti kaznovani (s cesarjevim plenjenjem), ker so
zmotili sistem (strukturo). So pa višje kot Polabski
Slovani in Slovani ob Vzhodnem morju, ki so
pogani (odpadniki od Kristusa) in jih Wipo edine
označuje za 'barbare."^^ Kar je najbrž tudi za-
nimivo - pri Wipu (ki je živel le dve aU tri ge-
neradje po bitki na Leškem polju) ne najdemo
sledi o tem, da bi Ogre predstavljal kot divje
nomade, kar lahko tako prej kot kasneje zasledimo
pri mnogih drugih avtorjih.
Slovani
Oznako Sclavus najdemo že v virih iz 6. stol.
(poleg Sclavus, Vinidus, Antius...).''" V govorjenem
in večkrat tudi v pisanem jeziku se poimenovanje
Slovanov (Sdaus) ne lod od oznake za sužnje
(sdavi). Zato je ta izraz od visokega srednjega
veka dalje pridobival slabšalno oznako-'^i in po
mnenju Fr. Grausa so pri prepisovanju starih ko-
deksov slovanski pisarji oznako Sclavus že od 12.
stol. dalje zamenjevali z bolj določno "nadonalno
oznako" (n. pr "Bohemus" namesto "Sclavus, qui
vocatur Behemus" ali "Moravus" namesto "Sdavus
Marahensis").''2 V zgodnjem srednjem veku pa
najdemo le redkokdaj trdne dokaze, da bi tudi
romanski, germanski ali bizantinski pisd obrav-
navali izraz "Sclavus" slabšalno.''^
Vsebina (razen pri potendalnih ocenah) tega
termina se je spreminjala. Obstajajo argumenti za
to, da je izraz "Sciavi" že od 6. stol. dalje označeval
neko skupnost slovanskih plemen, od visokega
srednjega veka dalje pa je bilo tako označevanje
slovansldh plemen kot politične skupnosti v smislu
zahodne ideologije (fevdalna država sloneča na
Deus-rex (prindpes) - lex et pax Christi) vse red-
kejše. Oznaka "Sclavus" je v kasnejšem času ozna-
čevala le Polabske Slovane in Slovane ob Vzhod-
nem morju.''*
Wipo tega pojma ne rabi slabšalno (nasproti
npr. svojemu kasnejšemu razlagalcu, ki misli s tem
prav gotovo Polabske Slovane), pač pa le za oz-
nako ljudstva. K Slovanom prišteva polabske Slo-
vane in Slovane ob Vzhodnem morju ("Saxones
cum sibi adiacentibus Sclavis", "in gente Scla-
vorum... qui Liutizi vocantur..."),''^ Poljake ('De
Bolizio duce Sclavorum... Bolizlaus, Sclavigena,
dux Bolanorum"),^^ Cehe (t.j. Cehe oz. Moravane:
"in Boemia et in caeteris regionibus Sclavorum)."''^
(Omenja tudi Rusijo ("Ruzzia")''^ ne da bi določno
rekel, da so njeni prebivald tudi Slovani).
Nihče od voditeljev teh ljudstev pa ni na taki
ravni kot cesar ali pa ogrski kralj Štefan. (Vladarja
Poljske in Češke sta le vojvodi in ko se je poljski
vojvoda Boleslav povišal v kralja, ga je za ta ne-
primerni korak Bog kaznoval s hitro smrtjo). Pri
Polabskih Slovanih pa ne omenja nikakršnega vo-
ditelja.
Njegov odnos do slovanskih ljudstev potrjuje,
o tem sem prepričan, da jih je razdelil na dve
skupini - na pogane (govori o Lužičanih, za katere
pa uporablja hkrati tudi sinonim "Sciavi"), ki so bili
le napol kristjani in ki so zaradi odpadništva po-
stali pogani,'^ in na ostale. V Wipovi kroniki
zasedajo prvi najnižje mesto med ljudstvi, so edi-
ni, ki jih označuje za barbare ("a barbaris, qui
6^ Pri raziskovanju medsebojnih odnosov v hierarhiji (torej
ne vsebine - kot to delo) je neki mladi slovaški znan-
stvenik uporabil strukturalistično metodo. (Kanovsk^,
Martin - Struktura hagiografick^ch legend v stredoveku,
diploma na Univerzi Bratislava, 1994.
^ W.O., str. 31: "Bolizlaus, Sclavigna, dux Bolanorum,
insignia regalia et regium nomen in iniuriam regis
Chvonradi sibi astavit, cuius temeritatem cito mors
exinavit". W.O., str. 58: "Stephanus rex Ungarorum obiit,
reliquens regnum Petio, olio sororis suae".
6^ W.O., str. 29, 62. Zadnja omemba je kasnejši vložek,
nastal pred sredo 11. stol. - Bresslau, H. - Einleitung zur
Wiponis opera.
Ratkoš, Peter - Pramene k dejinam Velkej Moravy, Bra-
tislava 1968.
71 Pekar, Josef - O smyslu ceskych dejin. Praha 1990.
^2 Graus, F. - Die Bildung    str. 15 in 16.
'3 Schröder, H. D. - Völker und Herrscher, str. 21. Prav
tako pri Hervvigu Wolframu - Die Geburt Mitteleuropas,
Wien 1987, str. 352, izvemo, da so pri zaslišanjih ob do-
ločanju meja pripadnike obeh skupnostt, čeprav so bili
neenakega ranga, nazivali z "nobles'; nasprotje temu pa
je -"Sclavos barbaros et omnes pravos" (W. O., str. 62).
'* Verjetno tudi slovanske skupnosti, ki so pripadale ce-
sarstvu, kjer uprava ni bila slovanska (rimsko cesarstvo-
Karantanci - Slovenci; Ogri - Sciavi - Slovaki), (glej pre-
vidno teorijo Varsik Branislava - O vzniku... (Ibd.), str.
530.
75 W.O., str. 14, 52, 53.
W.O., str. 31.
™ W.O., str. 52.
;° W.O., str. 32.
W.O., str. 51-53.
8
43
2 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Saxoniam attingunt"...).^^ Zaradi odpadništva in
sramotenja Jezusa Kristusa jih bo cesar (ki je ime-
novan "ultor fidei")^! grozovito kaznoval. Za ostale
(Čehe, Poljake) pa velja podobno kot za Ogre - ne
spadajo med "naše" (le v splošnem za tovariše v
veri), njihov hierarhično podrejeni položaj v dr-
žavnem sistemu Deus - rex - pax et lex omogoča
Tevtonom, da se vmešavajo v njihove notranje
zadeve (glej Konradovo delitev Poljske, ko je na-
stopal s stališča razsodnika).^2
Od zahodnih Slovanov bomo našo pozornost
sedaj usmerili protì Slovakom, ki so živeli na
ozemlju današnje Slovaške^^ (jj^ y nekaterih delih
severne Ogrske)^^ in so po zlomu ali razpadu cen-
tralne moči Veliko Moravske živeli nekaj časa v
vakuumu ali še bolje v nestabilnosti. Pred sredo
10. stol. so propadla mesta Bratislava, Nitra, Star
Tekov (po arheoloških raziskavah bolj zaradi
nazadovanja in propadanja kot zaradi uničenja),^^
kar govori o tem, da je takratno Ogrsko zelo malo
zanimalo ozemlje današnje Slovaške (razen jugo-
zahodnega dela, ki je bil izhodišče za roparske
pohode). S pomočjo lingvistične analize toponimov
lahko ugotovimo razširjenost mejnih straž proti
Madžarom.^^ Severne utrdbe (stari "curtus" Du-
cové; nove - Vysehrad, Hronsk Benadik) so pre-
živele do druge polovice 10. stol.^'' in njihov zaton
sovpada z nastankom ogrskega kraljestva.^ Tudi v
prvih desetletjih Štefanove vlade velik del da-
našnje Slovaške še ni pripadal ogrskemu kra-
ljestvu,^^ pač pa so del obvladali češki vojvode in
nekaj časa (do 1018 ?) je en del pripadal polj-
skemu vojvodi Boleslavu Hrabremu. Naslednji ele-
ment, ki je igral važno vlogo v medsebojnem od-
nosu političnih sil, je bila Vojvodina Nitra.^ Njen
vojvoda v prvih desetletjih 11. stol. ni bil več sta-
bilen, na zasedbo njegovega prestola so vplivali so-
sedje, pač glede na trenutne razmere - enkrat
ogrski kralj, drugič poljski ali češki vojvoda ali pa
cesar.
Te skupnosti VVipo nikjer ne omenja (morda na
eni strani zaradi zgoraj omenjenih vzrokov, kajti
razmer v vzhodnem delu cesarstva ni poznal tako
dobro), čeprav je 1030. ob Konradovem vojaškem
pohodu šla češka vojska pod Bretìslavom skozi
jugozahodni del današnje Slovaške. Možen (ven-
dar z veHko previdnostjo) namig na priznanje tudi
nemadžarskih skupnosti (ne le Slovakov) v ogr-
skem kraljestvu bi bil lahko pojem "gens Pan-
nonica". Poudarja namreč ozemeljski vidik, ne pa
govornega (ali etničnega). (Temu pa nasprotuje
dejstvo, da se je uporabljalo tudi ime bivše rimske
province - namreč Norik/Noričani, kar pa je po-
menilo izključno "Bavarce" - podobno bi bilo mo-
goče - gens Pannonica - za Ogre)._
W.O., str. 29; tudi na drugih straneh dobimo občutek,
da je kasnejši dodatek:" Bene coercebat Sclavos barbaros
et omnes pravos" (W.O., str. 62).
81 W.O., str. 50.
O njihovem etničnem in narodnem razvoju glej:
Chropovskjf, B, Ruttkay, A. - Archeologick^ v^skum a
geneza slovenského etnika (v: Historick^ časopis XXXIII,
1985, str. 257-292); Krajčovič, Rudolf - Jazyk na Vel'kej
Morave a jeho kontinuita so slovenčinou, (v: Historick^
časopis XXXIII, 1985, str. 293-304); isti - Slovenčina a
slovanske jazyky, Bratislava 1974; Varsik, Branislav - O
vzniku a rozvoji slovenskej narodnosti v stredoveku, (v:
Historick^r časopis XXXIII, 1983, str. 529-554); isti -
Osidlenie košickej kotliny/. 111 Bde., Bratislava 1984, str.
73, 77; istì - Z osidlenia Zàpadného a Stredného Slo-
venska, Bratislava 1984; istì - Slovanske (slovenske)
näzvy riek na Slovensku a ich orevzatìe Mad' arami v
10.-12. str., Bratislava 1990; Kučera, Matuš - O
historickom vedomi Slovakov v stredoveku, (v: His-
torick časopis XXV, 1977, str. 217-238); hidi v zelo iz-
črpnem zborniku: (P. Ratkoš) - O počiatkoch sloven-sk^'
ch dejin, Bratislava 1965; za novejšo diskusijo - Dejiny
Slovenska v Dejinäch Slovenska, (Slovenske Pohl'ady,
CXI1I, 1992, Nr. 10, str. 2-26). Terminologija za slovansko
skupnost, ki je živela približno na ozemlju današnje
Slovaške, ni enotna. Nekateri avtorji upo-rabljajo kot
strokovni izraz za zgodnji in visoki srednji vek pojem
"Slovien/Slovieni/slovenskà narodnost'" (B. Varsik, R.
Marsina, akademska Zgodovina Slovakov...), starejša (in
v najnovejšem času tudi mljaša) literatura pa
"Sloväk/Sloväci" (P. Ratkoš, M. S. Durica...). Sodobniki .so
v latinščini uporabljali pojme Sciavi, Windi, Sciavi
Marahenses, v nemščini Wenden, Windisch, v mad-
žarščini Tóth. Sodobni termin, ki se je samoreflekhral, je
Slovienin/Sloviene(- Bratìslavski slovar iz konca 14. stol.)
(Varsik, B. - O vzniku..., str. 643), se je približno v 15.
stol. preoblikoval v Slovak (podobno kot Pražan -
Pražak). Nameravam se držati sodobne terminologije
(Slovien, Slovieni), ki jo štejem za strokovni izraz za
etnične in jezikovne prednike današnjih Slovakov.
°3 Kot v op. 77.
^ S pomočjo Ungvističnih raziskav lahko potrdimo slo-
vansko (slovaško) naselitev županij Moson, Sopron, Sa-
bolos, Szatmär in Ugoes (Varsik, B.- O vzniku..., Sta-
nislav, J. - Slovenska juh v stredoveku, II. Bde. Tur-
ciansky Sväty Martin 1984.
8^ Chropovsk^-, B., Ruttkay, A. - Archeologick^r v^rskum...
8^ O obrambi meja v srednjeveški Ogrski glej splošna dela;
Göckenjan, Hansgerd - Hilfsvölker und Grenzwächter
im mittelalterlichen Ungarn (Quellen und Studien zur
Geschichte des ostlichen Europa), Wiesbaden 1977; o
raziskavah na današnjem Slovaškem pa - Ratkoš, Peter -
Podmanenie Slovenska Mad' armi, v: O počiatkoch
slovensk^ch dejin. Bratislava 1965, str. 141-178.
87 Chropovsk^f, B. - V^znamne slovenske näleziskä na Slo-
vensku. Bratislava 1978, str. 63 f., 87 f.
Vprašanje nadaljnjega življenja mladih lokalnih vodi-
teljev Velikomoravske po njenem razpadu je zelo pro-
blematično. Za 10. stol. ni pisnih virov, ki bi pojasnjevali
to vprašanje, iz arheoloških ostankov pa ne moremo (ali
zelo težko) dobiti pravih potrditev o tem, da ta
vodstveni sloj ni zašel v klerikalizem. Kljub temu pa
lahko v 10. stol. še govorimo o dokaj samostojni slo-
vaški kulturi, ki pa je polagoma prevzemala ogrske ele-
mente. (Obratno - o nadaljevanju in vpletanju veliko-
moravskih kulturnih elementov v ogrsko kulturo glej
Avenarius, Aleksander - Byzantskà kultura     str. 113-
Da so vsaj jugozahod nadzorovali Madžari, govori
najdba kovancev sv. Štefana, ki so jih kovali v Bratislavi:
Hlinka, Jožef - Bratislavska mincovna, Bratislava 1982,
str, 15;18, nadalje najdba, ki z veliko verjetnostjo pri-
pada Štefanovemu taboru pri Bini (Chropovsk^, B.) -
V^fznamné slovenske näleziskä str. 23.
^ Podrobneje - Dejiny Slovenska, Bratislava 1986.
9
12 KRONIKA
J
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
ZUSAMMENFASSUNG
Wie die frühmittelalterlichen Chronisten
über die Ungarn und Westslawen
schrieben
Mittelalterliche Chroruken stellen eine Quelle
dar, die von Historikern seit Jahrhunderten er-
folgreich verv^rendet werden. Aus ihnen schöpften
sie vor allem Faktenwissen und stritten über ihre
Genauigkeit. In der vorliegenden Abhandlung
wird versucht, aufgrund der mittelalterlichen
Chronik das Verhältnis der mittelalterlichen
Gebildeten zu den VöLkem zu erhellen, die sie
noch nicht gut kannten. Es wird darum auf keine
konkreten Probleme eingegangen, sondern viel-
mehr die Einstellung des Autors der Chronik zu
den Ungarn und Westslawen dargelegt. Der Autor
stützt sich dabei in erster Linie auf die vom
Chronisten verwendeten Begriffe wie "rex",
"nos/nostri", "pax et lex Christi", "gentes",
"nationes", "populus". Die Analyse wurde an der
Wipo-Chronik vorgenommen, welche die Zeit
zwischen 1024 und 1039 umfaßt, der Autor der
Chronik selbst lebte am Ende der vierziger Jahre
des 11. Jahrhunderts. Bei der Verwendung und
Unterscheidung der oben erwähnten Begriffe
stützte sich der Chronist auf die Bibel. Seine
Vorstellung von anderen Völkern, von Ungarn
und Westslawen, hängt davon ab, ob sie den
christlichen Glauben bereits angenommen haben
oder nicht. Da die Ungarn in seiner Zeit gerade
christianisiert wurden, werden sie als "unsere"
betrachtet, allerdings dem Kaiser untergeordnet,
der "pax et lex Christi" auf Erden darstellt. Bei den
Slawen hat sich die Lage bereits bei ihrem Namen
selbst verwickelt. In Wipos Zeit hatte der Name
"Sclavus" noch keine pejorative Bedeutung. Diese
tauchte erst später auf. Dennoch werden die
Slawen von den Chronisten bereits sehr früh
genauer bestimmt (etwa Bohemus statt "Sclavus,
qui vocatur Behemus"). Zu den Slawen zählt Wipo
die Elb- und die Ostseeslawen, die Polen, die
Tschechen. Er gliedert sie in zwei Gruppen, in
Heiden (die Lausitzer Slawen) und in andere. Von
den Völkern, die von Wipo in der Chronik
erwähnt werden, nehmen sie den untersten Platz
ein, andere, christìanisierte Slawen, werden,
ähnlich wie die Ungarn, nur dem Glauben nach
zu "unseren" gerechnet, im Staatssystem nehmen
sie aber eine hierarchisch untergeordnete Stellung
ein. Denn das anerkannte System Deus-rex-pax et
lex ermöglicht dem Kaiser, sich in ihre inneren
Angelegenheiten einzumischen.
10