m POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI V Ljubljana, 15. avgusta I940 Leto 57 mpiUjl. Naš seljački problem. — Kmetijstvo v Sovjetski Rusiji. — Iz bosanskega življenja. — Nasveti — razgovori — izkušnje. luLulUH. Vse, kar je prav. — Važnost godnosti zemlje. — Samo pravilno obdelana zemlja omogoča življenje koristnim bakterijam. Kalijeva in fosforova gnojica v vrtnarstvu. — Višinska drevesnica na Mali gori. — Mičurin in njegove sorte — Kako smo napredovali s kisanjem krme. — Oves kot krmilo. — Pomen beljakovin za perutninarstvo. — Diplome. — Drž. nižja gozdarska šola v Mariboru Naš seljački problem je naslov brošure, ki jo je napisal znani hrvaški kmetijsko-gospodar-ski pisec g. Gjuro Kopač. Knjižica je dragocen prispevek k poznavanju gospodarskih prilik na kmetih in jo vsakomur, ki se z zadevnimi vprašanji peča, toplo priporočamo. V naslednjem prinašamo zaključek te razprave, ki bo gotovo zanimala tudi naše čitatelje, čeprav je razprava pisana predvsem za hrvaške prilike. Pogrešili bi, če bi gledali na naš kmetski problem skozi črna očala in iz nekakšne ptičje perspektive, kakor da bi predstavljalo to vprašanje neko celoto. Pri takšnem gledanju se vidi samo meglena celina, vsa mračna in žalostna, kar izziva nezdravo sentimentalnost, ki je vzrok mnogim pogrešnim zaključkom in jalovim ukrepom v pomoči, ki se daje ali namerava dati našemu kmetijstvu. Kmetijske celote v gospodarskem in socialnem pogledu pri nas nimamo. Imamo kmeta-siromaka, ki predstavlja večino in katerega košček lastne zemlje ne more popolnoma zaposliti, še manj pa prehra-niti — in pa kmeta-gospodarja (Rusi bi rekli kulaka), ki mu nudi posestvo dovolj no zaposlenja, ga preživlja in ki%viške čez lastno potrebo lahko odstopa meščanstvu in kmetom-siromakom. Med njima je ogromna razlika: gospodarska, socialna in kulturna. Razlike so tudi v njunem mišljenju. Nasprotstvo njunih interesov je tolikšno, da predstavlja najtežji administrativni problem ravno vprašanje, kako najti skladnost teh interesov. To- da na rešitev tega problema se pri nas sploh ne misli, niti se zadevno kaj ukrene. Nasprotno, prepad med kmetom gospodarjem in siromakom se vedno bolj širi, verjetno zato, ker se na naše kmetsko vprašanje gleda iz ptičje perspektive. V doglednem času bo to vprašanje zavzelo nezaželene oblike, najprej seveda v etrankarsko-političnem izživljanju. Razlika med kmetom siromakom in gospodarjem je ista kot med proizvodnikom in potrošnikom, ali med delodajalcem in delavcem, ali med kapitalistom in proletarcem. Siromakov interes je čim nižja cena življenjskih potrebščin, ki jih proizvaja gospodar, nasprotno pa teži gospodar za čim višjo ceno teh proizvodov. Omenjeni nasprotni interesi se morejo vskladiti in na-sprotstva ublažiti samo s pametno gospodarsko politiko. Nikakor pa ni mogoče tega doseči s pendrekom čudotvorcem, ki ga tako radi vihte ljudje, kadar je oblast v njihovih rokah. Ne morejo uvideti in razumeti, da je to jalovo prizadevanje, ki bo prej ali slej rodilo maščevanje. Kmet-siromak je polproletarec. Niti ni kmet, niti ni proletarec. — Manjkajo mu organizacijske sposobnosti in ni sposoben za gospodarske in socialne pokrete. Stalno prosjači, saj so mu oči vedno uprte v državno blagajno, od katere pričakuje kakršnokoli podporo ali miloščino. Ne zna in ne more si najti mesta pod soncem. Sam sebe vedno podcenjuje, državljanske zavesti in ponosa nima niti najmanj. S takšnimi lastnostmi zavira naš kulturni, gospodarski in socialni napredek. Število teh siromakov se stalno množi, saj so vladajoče prilike za to ugodne. Dvorišča in koče kmetov-siroma-kov so polne otrok. Očeta malo skrbi bodočnost otrok, ki od mladih nog gladujejo in hirajo ter so v vsakem pogledu zanemarjeni. Iz teh otrok ne bodo zrasli močni možje in žene. Polnili bodo bolnice in kaznilnice. Živeli bodo na »tuj račun« ter obremenjevali državo in druge sloje. Naš kmet-gospodar je ogrožen v svoji eksistenci zaradi napačne gospodarske politike, ki mu nalaga vedno nova bremena in dolžnosti, dostikrat v korist kmetu-siromaku, ki že itak uživa razne ugodnosti. Dvorišča in hiše kmetov gospodarjev so prazna, brez otrok ali pa premorejo le enega ali dva. Gospodar ljubi svojo zemljo hraniteljico in očetovino. Zaradi brazde, pednja zemlje se ubijajo življenja. Ljubosumno brani svojo zemljo in ve, da bodo otroci to posestvo prej ali pozneje razdelili med seboj. Posestnik 20 oralov zemlje, ki ga ta zemlja zaposluje in hrani, računa s tem da bi, če bi imel pet ali več otrok, iz tega posestva nastalo zaradi razdelitve med otroke pet ali več malih posestev z isto toliko kmetov-siromakov. Te usode ne želi svojim otrokom, boji se delitve — in končno ima tudi prav! Zato se je v domovih gospodarjev že naselila »bela kuga«. Z zakoni je treba urediti nasledstveno pravo za takšna posestva, kmetov-gospodarjev, ker ona so nujno potrebna državi in civilizaciji. Poučen je primer na Angleškem. Angleži so nekdaj smatrali, da sta oba, kmet-gospodar in kmet-siro-mak zapreka gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku. Gospodarjeva in siromakova kupna moč je bila Angležem premala in so sploh smatrali kmetijstvo za najnižjo pridobitno panogo. Zato so kmeta izpremenili v industrijskega delavca, plačanega vojaka in mornarja, tako da danes živi od kmetije le še okoli 6% prebivalstva. Toda tudi ti niso kmetje, temveč farmarji-najemniki. Vendar v zadnjih 20 letih skušajo Angleži zopet oživiti kmetovanje, ker uvi-. deva j o, da je tudi njim kmet potreben in koristen. Za njih ni samo to važno, da v kmetijstvu najdejo delo mnogi nezaposleni delavci in da se v primeru vojne blokade osamo-svoje glede življenjskih potrebščin ter tako postanejo neodvisni od svojih dominionov in Danske, temveč je glavni cilj ta, ker vedo, da vas pomlaja, osveži ter regenerira mesta in daje najboljše vojake. Da to dosežejo, Angleži ne marajo niti kmetov-gospodarjev, niti siromakov, ker kmetski stan po našem vzoru predstavlja siromaštvo. Oni ne prodajajo zemlje kmetu, da bi postal posestnik, temveč mu izdajo zemljo v trajni zakup kot farmarju po naslednjem preudarku in kalkulaciji: Zemlja in sploh zem-ljiščni kapital se najmanj obrestujeta in navadno ne vržeta več kot 3% obresti. Nasprotno pa se denar vložen v kmetijsko proizvodnjo kot prometni kapital, obrestuje z 18 do 20%. Početnik-farmar, ki bi razpolagal n. pr. z milijonom dinarjev, bi moral vložiti v 100 oralov zemlje in v_razna gospodarska poslopja okoli'800.000 din, tako da bi mu za obratni kapital ostalo samo okoli 200.000 din. Prvih 800.000 din bi vrglo letno le 24.000 din obresti, medtem ko samo 200.000 din obratnega kapitala 40.000 din, ali skupno 64.000 din. Če računamo, da bi se moral 1 milijon din obrestovati vsaj po 6%, bi bilo gospodarstvo že obremenjeno s 60.000 din za obresti, iz česar se vidi, da bi kmet garal le za obresti ter bo živel v ved-nem siromaštvu. Farmar kot najemnik more vložiti cel milijon v gospodarstvo kot prometni kapital. Ta mu bo letno vrgel 200.000 din obresti. Od tega bi plačal za posojeni milijon 60 tisoč din obresti in za najemnino 3% od vrednosti posestva (od 800.000 din) torej 24 tisoč din, ali vsega 84.000 din let- no. Razlika 116.000 din bi predstav- j ljala njegov zaslužek in dobiček, i Naš kmet-gospodar vedno trpi pomanjkanje na prometni glavnici. Ta činjenica izključuje vsako intenzivno gospodarjenje. Intenzivno gospodarjenje je namreč ono, v katero še vlaga mnogo kapitala in dela. Zato kmet-gospodar večinoma nima niti tistih dohodkov, ki bi jih morala dati vložena prometna glavnica. Zato se tudi nahaja v stalni zadregi in siromaštvu. Iz istega vzroka tudi proizvaja količinsko in kakovostno slabše in povrh še dražje proizvode. Manjka mu n. pr. denarja in kreditov za nabavo umetnih gnojil, s katerimi bi svojo proizvodnjo kakovostno in količinsko poboljšal ter z njo povečal dohodek. Potrebna mu je pomoč v obliki cenenih kreditov. Toda temu vprašanju se pri nas posveti vse premalo pažnje. Bolj se brigamo za kredit kmetu-siromaku, ki večinoma ni niti produktiven, kot pa za kredit kmetuTgospodarju. Mislim, da kadar iščemo povolj-ni kredit kmetu, moramo že v naprej izločiti vsako brigo in iskanje kredita zaradi kupovanja zemlje. Omogočiti kredit kmetu-siro-maku, da si kupi še en ali dva orala zemlje, ni priporočljivo. Taka briga bi bila napačna, ker bi kljub nakupu ostal še dalje zadolžen siromak. Preprečiti pa moramo vsako nadaljnje povečanje števila kmetov-siromakov ali polproletar-cev. Hladno moramo videti v kmetu-siromaku nesrečnika, ki ni niti kmet, niti proletarec, ki nima organizacijskih sposobnosti, ki je v breme državi in družbi in ki zavira vsak gospodarski, kulturni in socialni napredek. Kredit mu je treba dati edino v ono svrho in tako, kot sem naznačil v poglavju o prenaseljenosti vasi. (V tem poglavju pisec prav zanimivo govori o izsu-ševanju močvirij, načinu, kako bi se zemlja razdelila med naseljence in kako bi se odplačala. Op. ur.). To bi bil nekakšen skupnostni (kolektivni) kredit. Toda tudi kmetu-gošpodarju se redovno ne bi smelo dati kredita za nabavo zemlje. Njemu treba nuditi kredit za proizvodnjo, za kupovanje umetnih gnojil, strojev, semena, priplodne živine, ali za melioracijo in slično. Kreditirani denar, vložen v nabavo zemlje, bi mu vrgel le 3% obresti (razen tega treba kreditirano glavnico tudi odplačevati), a za ta kredit bi po sedanjih prilikah na denarnem trgu plačeval. okoli 10%. Tako bi torej z odkupljeno zemljo robova! kapitalu in živel v siromaštvu, ker bi moral to veliko obrestno razliko doplačevati iz ostalega gospodarstva. Nasprotno pa bi mu kredit, vložen kot prometna glavnica prinašal 18 do 20% obresti. Takšen kapital mu je res koristen, ker bi z njim zaslužil ter povečal svoj dohodek in dobiček. Že stoletja se razpravlja in rešuje vprašanje svojine zemije. Naj-idealnejše je bilo to vprašanje rešeno v naših starih družinskih zadrugah. Zemlja je bila zadružna, zadrugarji so uživali koristi od te zadružne zemlje, ki so jo nasledili od dedov in ki so jo zapustili potomstvu. Brezkoristno bi bilo sedaj jokati za temi zadrugami in kritizirati nesrečni zadružni zakon, ki uničuje kmetska gospodarstva in pri tem v masah ustvarja kmete-si-romake, polproletarce. Brezkoristno je to jadikovanje, ker spada v žalostno zgodovino naše administracije in zakonodavstva — in ker se ne da več popraviti. Bilo, pa minilo! Prepričan pa sem, da smo mi najbolj nesrečno rešili vprašanje svojine zemlje. To vprašanje so reševali Angleži, Rusi (komunisti), Nemci in Italijani, vsak na svoj način. Francozi so o tem največ razmišljali, toda bili so brez; kompasa. Izgleda, da so ga najbolj srečno rešili Angleži, kakor sem prej pojasnil. Ruska (komunistična) rešitev s kolhozi je nam tuja. Ona ne odgovarja duši našega naroda, niti njego^ miselnosti. Verjetno ne odgovarja tudi ruski, ali resnici na ljubo se mora priznati, da je ta rešitev teoretično najbolj uspešna (racionalna), Nemec Sploh ni poljedelec. Zemlja mu je slabo rodna.. Toda uboga in se pokorava naredbam in »befelom«. Mi nasprotno, za nič na svetu! Kadar se objavi v Nemčiji kakšen zakon ali uredba, Nemec jih proučava in se trudi, da svoje delo in način življenja prilagodi novemu zakonu ali »befelu«. Pri nas, kadyr zvemo za nove zakone ali uredb.*, marljivo jih prouaavamo, ali iščemo samo njihove slabe strani, ker iščemo način, kako bi te zakone ali »befele« izigrali. Vsi smo takšni! Zdi se mi, da je tudi Italija, odnosno točneje g. Mussolini n tšel prav srečno rešitev tega vpraš nja — seveda za Italijane in Italij ,'. Naša naloga mora biti izrabiti vse možnosti, v sedanjem družabnem redu ia. gospodarskem sistemu najdem? rešitev našega kmetskega problema. Šele kadar bomo izrabili vse možnosti v tem redu in sistemu, brez težavic in pretresov ter brez spremljajočih pojavov tako zvane katastrofalne politike, takrat šele smemo storiti korak dalje. Mogoče, toda to je pesem bodočnosti, bomo tudi mi razlastili zemljo in jo podržavili. Toda razlastiti in socialižirati jo moramo s pravičnim odkupom, tako da jo bomo lastniku plačali, a on sam in njegova družina bodo postali trajni najemniki te zemlje. (Razumljivo pod gotovimi pogoji in s potrebnimi posestnimi korekturami). Zadržati moramo pri tem osebni (individualni) gospodarski sistem, ki edini odgovarja miselnosti našega naroda, ki je v bistvu demokrat. Tako bomo nesluteno visoko povečali pravo kmetsko blagostanje, ker takšen kmet-najem-nik bo prisiljen uporabiti odkupnino kot obratno glavnico, ki se visoko obrestuje. S tem bo intenziviral zemljiško posestvo (ne posest) in bo mogel doseči maksimum dohodkov od zemlje. Ponavljam, to je pesem bodočnosti, a naša dolžnost je, da ji najdemo pravilno ubrane začetne glasove. Ta dolžnost bo nastopila takrat, kadar se bo izrabil in onemogočil sedanji valutami sistem. Kaj vemo? Mogoče do tega trenutka ni ravno več dolgo. Do takrat pa moramo zahtevati rento od dela in preprečevati rento od kapitala. Praktično se to pravi, kmet naj rento išče od svojega zemljiščnega kapitala, ker druge nima (seveda pri nas!). Zato bi bilo opravičeno, če se zemljari-na sploh ne bi pobirala. • Ustvariti moramo gospodarsko zdrav kmetski stalež, t. j. neodvisnega kmeta producenta, ki bo iz naravnega čuta dolžnosti kot svoboden človek znal, mogel in hotel proizvajati toliko, kolikor potrebujemo. V vseh mojih razpravah sem dokazoval, da mi to zmoremo in moremo storiti tudi v sedanjem družbenem redu in gospodarskem sistemu ter nam za to niso potrebni nikakšni prevrati, novi društveni redi in gospodarski sistemi. Šele takrat, kadar mi to ne bi zmogli, znali ali ne hoteli, morali se bomo odreči dosedanjim prizadevanjem in predati uzde v roke onim, ki mislijo, da treba našega kmeta v kol-hoških kasarnah mehanizirati, da bo postal kolešček brez volje v stroju, ki se bo obračal po navodilih in volji birokratov in tehnokratov. Takrat bo kmet postal nesreč- než brez volje, privezan na tekoči trak agrarne produkcije prav tako, kakor je priklenjen tovarniški delavec na tekoči trak donosne industrijske produkcije. Ljudje, ki poznajo samo senčne strani našega kmeta, logično dokazujejo, da bi bilo tudi takšno rešenje našega kmetskega problema racionalno. Toda mi, ki poznamo velike pozitivne vrednote našega nadarjenega II. Selitev rastlin Od Kijeva do Sverdlovska se je raztezala črta, ki so jo imeli za večno in neodstranljivo in ki je delila Rusijo v dva dela: južno od nje črna zemlja (černozjom), obdelana stepa — presežki žita. To področje so imenovali produktivno. Severno od te črte so se razprostirala barja, močvirja — pomanjkanje žita. To področje je bilo imenovano cona konzuma. Tako je vsako leto na pomlad postal sever penzioner juga, jedel je uvožen kruh. Ali na severu ni dovolj zemlje? Je. Le izkoriščene je bilo samo ena četrtina. Okrog 30 milijonov ha zemlje je bilo pokrite z grmovjem in gnijočimi koreninami. Tudi ni slabša zemlja na severu kot v Danski, a Danska daje največje žetve na svetu. Pokazalo se je, da je produktivnost zemlje na severu velika, da dajejo žita za 25% bogatejše žetve kot na jugu. Toda za obdelovanje zemlje na severu je treba večjih naporov. Mu-žik, ki je živel v teh krajih, ni imel ne denarja, ne tehničnih sredstev za povečanje kmetijske zemlje. Ko je bila na jugu zgrajena močna industrija in so nastala velika mesta sredi neskončnih žitnih polj, jug ni mogel več izvažati dovolj žita, in sever je bil prisiljen, da si sam ustvari solidno kmetijsko osnovo. Izolirana, revna gospodarstva tega niso zmogla. Traktor na »gosenico« lomi gosto grmovje in ga podira na zemljo. Težki plug rije zemljo in trga debla. Bushcutter (stroj za sekanje gozda) seka mlado drevje, katerega panji se spalijo. Gozd je izginil. Zemlja se je obogatila s pepelom, stroji kopljejo kamenje iz nje. Na teh njivah, črnih od požarov, se seje žito. Druga petletka je dala 5 milijonov ha take gozdne zemlje, površina dvakrat večja od Danske. in delavnega kmetskega naroda, ki Ostajajo nezapažene in neizkoriščene, ter se jim ne nudijo, temveč celo odvzemajo možnosti pravilnega razvoja, mi pa zahtevamo primerno pomoč kmetu, da bo tudi v sedanjem družbenem redu in gospodarskem sistemu mogel razvijati vse svoje sposobnosti in tako postal zdrav ter močan temelj svoje, resnično kmetske države. Ti kraji so oskrbljeni s kmetijskimi Stroji. Severna cona, ki je bila specializirana v proizvodnji lana in živinoreji, je izgradila lastno proizvodnjo žita. Črta, ki se je držala skozi stoletja, izginja. Danes so se pojavili v vzhodnih predelih S. unije veliki industrijski centri, potrošniki agrarnih proizvodov, ki so nujno zahtevali ustvarjenje novih kmetijskih žarišč. Na pustih stepah se je pojavila velika industrija žita. Cela vojska traktorjev in kombajnov je prišla v kraje, kjer so se do nedavna klatila krdela poldivjih živali. Začel se je proces, ki je dovedel nomade k stalni naselitvi. Zemljepisna razdelitev pšenice se je v S. uniji spremenila. Kolike važnosti je ta proces za kmetijstvo dežele, spoznamo, če pomislimo, da pšenica zavzema četrtino vseh posejanih njiv. V dolini Rion v zapadni Georgi-ji, najplodovitejšem kraju Rusije, tam kjer cvete pomaranča, limona, čaj, bambus — je nekdaj pokrivala koruza 95% najbogatejše zemlje. Zdaj se njive koruze prenašajo po načrtu v druge kraje. Ta bogata zemlja pa se izkorišča za subtrop-ske kulture. V Rusiji je bila sladkorna pesa skoncentrirana vsa v Ukrajini, v oblasti Kursk. Sem jo je vezala sladkorna industrija. Danes so prekoračene te njene »naravne meje proizvodnje«, ki so jo dušile. Na jugu je prišla v Georgijo, kjer je zdaj s sladkorno peso zasajeno na tisoče ha zemlje, primernejše zanjo od ukrajinske. Na vzhodu se je razširila do obal Tihega oceana, pa tudi v zapadno Sibirijo, kjer kratko dobo rasti izpopolni velika množina sončne svetlobe. Gojenje sladkorne pese je postalo potreba pokrajin, ki pese sploh poznale niso. V teh krajih so Kmetijstvo v Sovjetski Rusiji. ustvarjene baze za novo sladkorno industrijo. Proizvodnja bombaža je bila v stari Rusiji omejena na Centralno Azijo in vzhod Transkavkazije. Zdelo se je, da imajo le redke baze, namakane, žgane od sonca, privilegij, roditi bombaž. Mnoga leta je bil pas bombaža vezan na južno rusko mejo. Za 100 milijonov zlatih rubljev so ga morali letno uvažati. S. unija je pripravila nova zemljišča za bombaž. Na obalah Azor-skega morja, na severni obali Črnega morja, od romunske meje do izliva Volge, ležijo prostrani tereni, plodni, ali suhi. Ti kraji so zahtevali rastlino, ki prenaša vročino in sušo. In našla se je: bombaž, ki uspeva brez namakanja. Meja bombažne proizvodnje je bila pomaknjena za par sto kilometrov na sever. Znanost selekcije je ustvarila nove vrste bombaža, ki prej dozori. Ustanovljena so bila v ruski stepi velika kmetijska podjetja za pridelovanje bombaža. Sovhozi, kolhozi, strojno traktorske postaje. V slabo naseljenih krajih se je pojavila kultura, ki zahteva mnogo, dela. Bilo je torej potrebno kulturo mehanizirati. Nekdanja pusta stepa z žarkim soncem, je danes zorana. Brazde se vijejo v nedogled: bombaž in spet bombaž. V prvi petletki so novi kraji doprinesli cca 20% k celotni proizvodnji bombaža. Na oaze centralne Azije je bil omejen tudi riž, kjer sta si z bombažem drug drugemu jemala dragoceno vodo. Riževa polja pa morajo biti sto dni pod vodo. Ko so se večale plantaže bombaža, je bilo treba za riž poiskati nove kraje. Riž se je selil. Znanost je odkrila nove pasove zemlje, veliko se-verneje, ki so se pokazali za kulturo riža zelo ugodni. Dognano je bilo, da je ta prvorazredna žitarica edina rastlina, ki lahko uspeva v močvirnih predelih, ali na slani zemlji Daljnega vzhoda, sev. Kavkaza, Ukrajine, Azovskega in Črnega morja. Osnovani so sovhozi, največja podjetja na svetu za proizvodnjo riža, ki razpolagajo z nekaj milijoni ha zasejane zemlje. Kultura riža se mehanizira, čeprav je to po stoletnih tradicijah izključno ročna kultura. Danes se seje iz avio-f nov, žanje s kombajni. Nastajajo nove luščilnice. Še dalje proti severu je šel riž. V oblasti Moskve t. j. 2000 km se-verneje od stare proizvodne cone prezimi in rodi. To je popolna revolucija v geografiji riža. Selijo se tudi druge rastline. Polja sončnice in konoplje se pomikajo proti vzhodu. Okrog novih industrijskih centrov na vzhodu, severu in jugu se množijo nove vrtnarske kulture. Doseženi rezultati se opirajo na uspehe ruske kmetijske znanosti. Agronomske fakultete imajo preko 400 raziskovalno-oglednih institutov, 1500 poskusnih postaj in 10.000 znanstvenih sodelavcev, ki delajo po načrtu in teže za istim ciljem. Pod vodstvom akademika Vavilo va je bilo zbrano ogromno raznega semenja iz vseh krajev sveta, s katerim se vrše raziskovanja. Slavni učenjak Mičurin je ustvaril preko tristo novih vrst sadja, ki se odlikuje ne le po kvaliteti, ampak tudi po sposobnosti, da prenese najbolj surove naravne pogoje. Mesto Mičurin, kraj, kjer je Mičurin vršil svoja raziskovanja, je postalo center znanstvene proizvod nje sadja. Mičurinov institut ima danes preko petdeset podružnic s celo vojsko visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev. Do svojega zadnjega dne je delal Mičurin na ustvaritvi breskve, odporne proti mrazu, in grozdja brez semenk. Učenjak Lisenko je iznašel metodo, s katero se spremene zimske vrste rastlin v spomladanske, pozne rastline v, rane (tkzv. jaroviza-cija, po ruski besedi jarovoj — pomladni). Uspehi, doseženi v kulturi rastlin, so veličastni. Omogočeno je južnemu grozdju, da dozori na kolhozih ob srednji Volgi, v Baskriji in Transuralu; namizna jabolka uspevajo v Krasnojarsku, na Jeni-seju, kjer pade pozimi temperatura na 50° pod ničlo. Breskev se seli v Ukrajino, marelica prezimi na golih poljih pri Leningradu. Polarno kmetijstvo. Kolikor bolj se približujemo polarnemu krogu, toliko manj je obdelane zemlje. Tudi v Rusiji je bil obdelan samo jug. Severno od črte Leningrad je bilo zasajeno le P/2% celotne obdelane zemlje. Brezkrajni gozdovi iglavcev so skrivali le redke jase zemlje, obdelane z lesenim plugom zasejane z ječmenom in ovsom. Daljni sever in obala Severnega ledenega morja sta bila brez vsakega kmetijstva Tundra. Močvirja pokrita z mahom, ki je poganjal iz večno za-mrzle zemlje. Nobenega mesta. Nikjer vasi. Le redki šotori nomadskih plemen. Za ribiče-nomade je obdelovanje zemlje predstavljalo nedosegljivo stopnjo civilizacije. V teku zadnjih let se je Daljni sever spremenil. Na golih obalah Sev. ledenega morja so odkrili premog, nafto, apatit, polmetalne rude itd. Nastala je ruska industrija. Zgrajene so bile najsevernejše hi-drocentrale na svetu. Morska pristanišča, aerodromi, znanstvene postaje. Nastala so velika mesta. Na deset tisoče ljudi se je naselilo na mrtve obale. Potrebne so bile znatne količine hrane, predvsem sveže mleko, po-vrtnina, ki vsebujeta vitamine. An-tiskorbutni vitamin C je pripomogel, da so dobili polarni predeli vrednost. Na tisoče kilometrov daleč je bilo treba prenašati na stotisoče ton vode (80 — 90% povrtnine in krompirja tvori voda). Reke so pot, ki vodi na Daljni sever skozi neprehodno tajgo. Toda te pozimi zamrznejo. Pozimi so sani edino transportno sredstvo. Prevoz pa je petkrat dražji od artikla. Treba je torej spet osnovati lastne prehrambene baze. Znanost je prihitela tudi tukaj na pomoč. Povsod močvirja, kamen, zmrzla zemlja. Celo v juniju se drži led pod grudami zemlje. Polarna zima traja devet mesecev. Zdelo se je, da naloga prekaša človeške moči. Tu ni šlo za izboljšanje stoletnih izkušenj domačinov, ker nikakega izkustva ni bilo. Problem se je glasil: ustvariti novo vrsto produkcije v popolnoma novi zemlji. Za začetek so Daljni sever pre-predli s celo mrežo kmet. znanstvenih postaj, med katerimi je najvažnejša ona v Hibini na polotoku Kola (67° 44' severne širine). Iz zemlje so odstranili kamenje. Močvirja izsušili. Kisline v zemlji nevtralizirali z gnojili. Zemljo so cepili s potrebnimi bakterijami. Potrebna je bila popolna sprememba sredine. Iz leta v leto so sejali seme iz vseh krajev sveta: iz Kanade, Aljaske, Južne Amerike itd., selekcionirali in križali. Primanjkljaj toplote je nadoknadilo obilje svetlobe (v Hibini poleti sonce ne zaide celih 45 dni). Odgovor na energično delo raziskovalcev je kmalu prišel. V teh krajih so dosegli neslutene žetvene donose. V srednjih krajih S. unije rodi krompir 100 q na ha. V Hibini je dal 200 q. Razne vrste pšenice in rži dozorijo v Hibini. Oves zraste višji od človeka. Seno se kosi dvakrat letno. Nad polarnim krogom danes uspeva zelje, koren, čebula, renska pesa, breskev, repa, koleraba, grah, redkev, kumare, buče ... Nekaj desetin sovhozov, velikih kmetijskih podjetij, je nastalo na obalah Severnega ledenega morja. Na polotoku Koli se je nastanilo 150 tisoč ljudi, ki se hranijo s hrano, zraslo iznad polarnega kroga in pijejo mleko krav, ki se pasejo tam. Kultura rastlin je bila popolnoma neznana malim narodom, ki žive na Daljnem severu. Ta nomadska plemena so tavala iz kraja v kraj, iščoč paše za irvase (jelene) in primernih mest za ribolov. Z rastlinsko hrano se sploh niso hranila. Prvič v zgodovini severni narodi sejejo krmo in sade povrtni-no. Nomadi prehajajo na višjo stopnjo civilizacije. Mejna črta kmetijske zemlje se je pomaknila proti severu. Ni se ustavila niti na obalah Sev. ledenega morja, tudi na Novaji zemlji in na Zemlji Franca Jožefa so nastali kmetijski organizmi, ki proizvajajo povrtnino, cvetje ... »Praktično za kmetijstvo ni meja« — je kon-'statiral Vavilov. Obnavljanje rastlinstva. Človeštvo ne izkorišča niti 10%> obstoječih rastlin. Tudi v Rusiji je bila eksploatacija rastlinskega kraljestva zelo omejena. Selekcija rastlin, nastala sama od sebe, je nosila pečat davno minulih dob in ni odgovarjala rastočim potrebam življenja. V novi Rusiji je razvoj industrije zahteval novih vrst rastlinskih surovin. Potrebne so postale velike množine kavčuka, gumija, laka, olja, alkaloidov, tannina, rastlinskih barv, pluta, lepila. Pred revolucijo je kmetijstvo v glavnem služilo potrebam prehrane, zdaj prehaja bolj in bolj v službo industrije. Treba je obnoviti in obogatiti izbor kmetijske proizvodnje. Z genetskimi in selektivnimi metodami znanost ustvarja nove vr- ste rastlin iz starih, zamenjava manj vredne z boljšimi. Toda to je bilo premalo. Po vsem našem planetu so se razkropile ruske ekspedicije na raziskovanja. Zbrale so ogromno količino rastlin. Našle so nove podvrste pšenice, čeprav je bila ta rastlina proučevana bolj kot katera druga. Na Kor-diljerih (pogorje v Ameriki) so našle sovjetske ekspedicije 16 novih podvrst krompirja. Med njimi nekatere prenesejo mraz minus 8°, ne da bi jim zmrznilo listje. Mnogo novih rastlin so pripeljali iz dolin in s hribov Centralne Azije, Afrike, Srednje in Južnp Amerike, teh zibelk starodavnega kmetijstva. Mandžurska rastlina — soja, edini predstavnik rastlin, ki se po bogastvu beljakovin lahko meri z živalskim mesom, se seje na več kot 100 tisoč ha in se širi s hitrostjo, ki je ni poznala nobena druga rastlina. Grški oves se seje preko zime v Ko hodim po tej lepi, mestoma naravnost divni zemlji, polni življenja, a istočasno skrajno siromašni, se mi neprestano vrinja vprašanje o krivcih te splošne bede se-ljaškega naroda. Povsod sama nasprotstva: čim plodnejše tlo, tem večja beda, skrajna odpoved, hira-nje, razpadanje. To moreš sicer razbrati v vsakem manjšem ali večjem mestu, kjer se kot v zasmeh skromnim kolibam dvigujejo moderne zgradbe, a pravo sliko dobiš, če se ne ustrašiš poti, tja v rebra značilnih bosanskih sotesk, kamor se umikajo »odvišne« roke, da si osigurajo skrajno primitivno življenje v kolibah iz protja in blata na ploskvi 4—6 m2. Tod je sicer državno šum-sko dobro, torej državna lastnina, kjer nima posameznik pravice, da si prilašča svet ali les. A kaj se hoče, ko pa je nujnost življenja nad zakonom! Ali hočeš te izobčene člane človeške družbe, ki kljub skrajni razdrobljenosti le hočejo živeti, pognati na cesto? Oblast jih enkrat, dvakrat pozove na odgovor — in naseljenci delajo naprej na prisvojeni zemlji. Tukaj je vse svojevrstno: zemlja, ljudje in živali. Na vrhu strmega hriba s kraškim značajem je predelih bombaža. Nove tekstilne rastline: kendir iz centralne Azije, ki daje vlakno trdnejše od katerekoli druge rastline, kenaf iz Indije, kitajska juta, egiptovski bombaž itd. Na jugu se goji batat iz Zapadne Indije, podoben krompirju, vendar ga prekaša po plodnosti in hranljivosti. Sudanska trava kamfora, dalmatinska kamilica, abesinski azgon, alžirski plutovec. Plantaže kitajskega čaja so na koncu druge petletke zavzemale 48 tisoč ha. Kitajska kopriva, japonski datelj brazilski oreh, bambus, kakao, fige, mandeljni, pomaranče, limone, oljke. Vse več in več novih rastlin se pojavlja. Toda niso vse samo »nove«. Ali je nova rastlina koruza, ki služi danes že za stopetdeset raznih namenov? In starodavna pšenica, ta patriarh kmetijstva, katere slama služi za milo in papir, ali je to nova rastlina? (Dalje prihodnjič) neusahljiv vir, ob njem razpadajoči panj orjaške lipe, orehi, dren, ki ga goje kot sadno drevo, slive, roj (oljnato grmičje z obmorskega Krasa), breskve ... Črnogorec se je pred nekaj leti naselil na tem strmem pobočju in si kreše pogoje svojim skromnim življenjskim zahtevam, dokler je še kaj plodne zemlje. Orati ne more, ker je prestrmo. Krasna koruza, lepo žito, krompir, fižol. »Kako živiš?« ga pobaram. »Pa živi se.« »Kdo ti obdela vse to?« »Sam, ker je deca še mala.« Premerim z očmi obdelano zemljo in si mislim: Pridite semkaj oni, ki venomer ponavljate, kako da je narod pokvarjen! Prepričali se boste, koliko življenjske volje je treba za skromno skorjo kruha! Vse, kar pride v hišo in gre iz hiše, gre kot tovor na čvrstih plečih žilavega bosanskega konjiča, ki bi bil dobrodošel tudi marsikateri naši kmetiji. Tudi domača goved, zrasla iz težkih razmer, je kraju primerna: skromna, utrjena, čvrsta, ješča. Drobne kravice buše s težo okrog 250 kg so razmeroma dobre mlekarice. Seveda ni tukaj govora o kakih načelih umne živinoreje, temveč so živali prepuščene Iz bosanskega življenja. Jainiko Furlan »svobodi«. Ko jih gledam, kod vse se ta goveja drobnica pase in s čim se zadovolji, si mislim, kako primerne bi bile našim kočarjem in tudi malim posestnikom, oziroma kaj vse bi dala, če bi imela boljšo oskrbo, Sicer pa je tukaj vse skromno: človek, kulturne rastline in živali. Slišim tožbe od strani izobražen-stva, da je bosanski Seljaški živelj len in ima čudne pojme o pomoči od strani državne zajednice. Čaka na pomoč od zgoraj, pa bila kakršnakoli. Svojih dolžnosti napram zajednici pa se ne zaveda, ne vidi naprednega sosedstva (slovenska, nemška naselja) in ne posnema njih umnega kmetovanja, ker je preveč len. Nedvomno je res, da odgovarja to v visokem odstotku resnici. A ta pojav nastavlja vprašanje: kje je njegov vzrok — v narodu ali izven njega? Če vidim seljaka s konjičem, natovorjenim z butaro bukovih polen iz 2—3 ure oddaljene šume, si ne morem predstavljati njegove lenobe. Obratno! Občudovati moram njegovo žilavost in življenjsko voljo, ki mu dan na dan narekujeta to mučno delo. Ker nima primerne zemlje, je primoran držati se načela, da ga mora gozd — državni, seveda — rediti. Niti se ne morem čuditi, če vpraša za tovor drv 16 din namesto 12, kot je običajna cena, ker se drži tudi on trgovskega pravila o čim večjem zaslužku. Tako ga namreč uči vsakdanje življenje, ki ga že stoletja izkorišča. Siromak si pomaga kot zna in more. Ker pa je šibak na enem in drugem, oziroma recimo rajši takole: ker se v tem gospodarskem redu ne more uspešno boriti — kakor vidimo to tudi pri nas, kjer so vendar urejene razmere — omaga, proda, kar ima, in se umakne še bolj v stran od mesta, oziroma utone v življenju kot proletarec, iščoč pomoči od dr-' zave. "."' . -V i'",- Nedavno mi je dejal pameten seljak: »Mi živimo samo zato, da rodimo, trpimo in umremo.« V teh besedah je zapopadena vsa črna usoda tega v bistvu zelo dobrega in poštenega ljudstva; to je nepo-bitna resnica, ki nam nalaga tale zaključek: Narod je stoletja le dajal in izcejal svoje življenjske sokove v prid onim, ki mu niso nikoli ničesar vračali, ker jim je bil popolnoma brezpravna raja. Tudi danes se ga izigrava in izkorišča s skrajno nemoralnimi sredstvi. V obupnem gospodarskem položaju mu nastavljajo limanice razni politični i-ntri-ganti, ki znajo v svojo politično igro vplesti jezik, vero, lažno zgodovino itd. Prišlo je že tako daleč, da se narod, zasenčen po samih slabih zgledih, in v strahu pred naslednjim dnem, skoro niti več ne zaveda, kaj je pravo, kaj nepravo. Značilen je tale razgovor z muslimanom: »Slovenci ste delavni in ljubite zemljo. Mi nočemo delati.« »Zakaj ne?« »Pa nočemo. Leni smo in radi posedamo. Zato pa dolžimo državo, da je ona kriva našega siromaštva,« se prebrisano nasmehne. »Ne razumem vašega stališča, saj mora vsak človek delati.« »Seveda mora. A mi nočemo in zato vedno bolj propadamo. A jaz ti povem še tole: Svoječasno so tod gospodovali Turki in kristjani so jim sužnjili. Danes hlapčujemo Mg.Sv.2jU — KniQOVJO)iL — izkušnje.. 35. Topinambur sem v jeseni pobral. Prepričal sem se, da je dobra krma za svinje, slično kakor krompir. V zemlji ostali drobiž je pognal zmladleta bujno in gosto. Z železno sulico, kakršne rabim za izruvanje korenja, sem privzdignil pre-goste, za ped visoke sadike z gomoljem in nekaj zemlje vred in presadil. Vse rast-, line so se prijele in rastejo nemoteno naprej. Sedaj so že visoke 2.5 m in bodo do jeseni dosegle blizu 4 m. Kjer vrane ali druge roparske ptice Odnašajo piščeta, bi bilo priporočljivo zasaditi v kakšnem kotu ali na dvorišču ob plotu nekaj kvadratnih metrov topinambura. Perutnina bi imela dobro zaklonišče pred nevarnostjo. Zmladleta sem potrosil po topinamburju konjski gnoj, pepel in kompost. Perutnina se rada v nasadu sonči, praši, brska in s tem pridno okapa rastline. Ob plotih, ob potoku in kjerkoli je neobdelane zemlje in raste obilo plevela, povsod bom potaknil topinambur, ki zaduši koprive in ves nadležni škodljivi plevel, sam pa le da nekaj haska. Rastline bom sedaj za tretjino prikrajšal in pokrmil živini. 36. Pozni krompir je eden naših kmetov izkopal že 12. VII. Ogrci, ki jih je bilo vse živo, so ga tako obžrli, da je bila vsa krompirjevka uvela. Krompir je sadil po lucerni. Pridelek mu je zmanjšan za -50 mtc. Na deteljiščih'in travnikih je največ ogrcev, ker tam odlagajo hrošči svojo zalego. Po detelji kaže saditi krompir samo v hroščevem letu ali takoj drugo eni in drugi, kristjani in muslimani, ker najboljša in najlepša zemlja je prešla v last vakufa (muslimanska cerkvena občina), trgovcev, industrij cev, advokatov. Dobro! Pa naj jo obdelujejo sami!« »Toda to je opasna stvar!« »Razumem, gospodine, kaj misliš. Res je opasno, zato pa smo vsi prepričani, da mora biti tega konec. Življenje se mora pravično urediti.« »Kako to misliš?« »To znaš ti bolje od mene, ker si šolan...« Prepričal sem se, da si narod želi spremembe družabnih prilik in boljše ureditve človeške družbe. Trdnih tal pod nogami hoče. Dovolj je bister — čeprav je nepismen — da vidi, kam vodi ta zmeda, ta nepravična razdelitev dobrin, to izkoriščanje kmečkega ljudstva, ki ne ve več, kod ne kam. Eno pa je nepobitno: živeti hoče bolj pošteno in bolj človeško. Do tega pa ima polno pravico. leto za njim, ker so še ogrci mali in ne napravijo toliko škode. Pri vsakem oranju se morajo ogrci pobirati. Če jih je veliko, gre delavka ali otrok za plugom in skrbno pobira,- Na enem koncu njive postavim velik lonec, v katerega jih izsiplje, da pride izmenjavajoče na lego zemlje plast ogrcev. Tako se držijo več dni. Za perutnino je to imenitna hrana, kar stepe j o se zanje. En liter ogrcev zaleže za ravno toliko zrnja. Pobiranje ogrcev se dvakrat izplača. Enkrat kot živež za kure, drugič ker zmanjšamo škodo, k! jo napravljajo na polju. Kjer ni bilo veliko ogrcev in kadar je primanjkovalo ljudi, sem obesil oraču pločevinasto posodo na plug, da jih je gredoč pobiral. Pri Sackovem plugu gre to čisto dobro, ker ni treba pluga vedno držati. V hroščevem letu sem odredil prve dni, ko so se pojavili, vsako jutro vse ljudi; da so otresli vse drevje v bližini naših njiv in travnikov. S hrošči smo hranili kure in svinje. Ko enkrat samice odležejo jajca v zemljo, nima pač pomena pobiranje in uničevanje hroščev. Brezposelni bi se lahko zaposlili nekaj dni za to prekoristno delo, če bi pri nas imeli smisla in razumevanja za to. Na stotine milijonov škode napravijo ogrci v nekaterih letih v naši državi. Ko smo nekdaj rigolali v Ptuju za centralno trsnico, so zaslužili delavci 50 krajcarjev na dan. Za pobiranje ogrcev smo plačali posebej nagrado; če jih je bilo malo, za 20 komadov 1 krajcar, če jih je bilo Veliko, pa za 30 do 50 komadov. Ob tetednu so dobili delavci pogosto za ogrče tctoliko ali še več, kakor dnine. Kadar je bbilo hroščevo leto; so dale oblasti na raz-ppolago denar za uničevanje hroščev. Žen-slske so zaslužile tedaj 35 krajcarjev na ddan. Ko so se pojavili hrošči, so jih nabi-r;rale v jutranjih urah. One, ki so imele • v več otrok, so zaslužile vsako jutro po 1 ggoldinar in še več. Hrošče, so s kropom ppoparile. Tehtali smo širokpgrudno in tftako je priromalo na zbirališče vsak dan ppolnp žen in otrok z vozički, naloženimi z v vrečami poparjenih hroščev. Te' smo po-: nmešali z:zemljo in napravili velik kom-ppost. Denar, izdan za ta namen, je pač bil d-dobro naložen, saj je bil koristen na več slstrani in je omogočil skromen zaslužek nnajrevnejšim. Ta izdatek javnega denarja ima pač č:čisto drugačeh narodnogospodarski pomen, kkakor n. pr. tistih 700.000 din, o katerih ■sismo. čitali nedavno v dnevnikih in ki jih j seni, če je. sploh kaj bo. Pri okapanju korenja sem videl nekje, d da so imele ženske v žepu repno seme in . g. ga posejale povsod, kjer- je bil'o korenje r redko. To se mi vidi zelo praktično. Drugo 1< leto bom na prazne prostore v korenjišču p posadil in ne posejal peso. Letos sem že z za ječipenom posadil ogon sladkorne p pese. Nekje sem čital*. da sladkorna pesa n ne uspeva dobro, če se presadi. Sem rado-v veden, kakšen bo uspeh. Šedaj še kaže p prav dobro. 2e nekaj let sejem samo slad-k korno in polsladkorno peso. Rodi nekaj manj, ima trikratno redilno. vrednost, od navadne pese velikanke, ker ta vsebuje: večinoma vodo, Vode imamo res pri naš dovolj v potoku in vodnjaku in ni potrebno, da bi jo še pridelali. Za ozimnim ječmenom smo letos sejali in sadili: koruzo , za krmo* repo, inkarnat-ko, ozimno rž . in zim. grašico za prvo košnjo zmladleta in 1 kg rapko, neko novejšo rastlino za košnja v aprilu: deloma smo tudi. sadili peso in krompir. Nekateri sadijo zelje, rani nizki fižol, sejejo proso ali ajdo. . ■•':'.. 38. Na požeti njivi pšenice Sem dal pograbiti razkošene bilke. Ker je bilo še precej klasja po njivi, sem dal na njivi od '/4 ha ostalo klasje pobrati. Mlada delavka je pobirala 6 ur in nabrala 5 kg klasja'. To klasje sem v vreči še posušil na peči, omlatil s cepcem v vreči in namlatil dobra 2 kg lepe pšenice. Gospodarsko se to ne izplača. Delavka je stala 9 din, pšenica je vredna 5 din. Če pa vzamem na splošno in široko za celo državo, propade zrnja najmanj 10 kg na ha, na tisoč ha 1 vagon, na sto tisoč 100 vagonov, torej marsikateri kos dobrega belega kruha. Zato me vedno tako dirne, ozlovolji in užali, če Vidim brezdelne postopače, kakršnega koli socialnega položaja, ali če či-tam, da je pri borzi dela že priglašenih mnogo brezposelnih moških in žensk, v državi pa propada na vagone vsakovrstnega živeža, ker se spravilo gospodarsko ne izplača in tudi primanjkuje ljudi za to. Za vsakega brezposelnega, ki 1 dan ne dela, bo manjkal nekomu kos kruha, ali breme drv, da bo lačen ali prezebal. Koliko tisočev je brezposelnih in koliko sto tisočev delovnih dni se zgubi vsako leto. Neodpustna napaka je, da se ne zabrani postopačem in delomrznežem nadlegovanje delovnih ljudi. Vse je treba uvrstiti v koristno delo. Da se tako potrebna, nujna sama ob sebi umevna zadeva ne uredi, je znak, da še ljudje za njo niso dozoreli. Ko bo prišel pravi čas, se bodo našli tudi za merodajna mesta ljudje, ki bodo to zadevo izpeljali in uresničili. Goričan. 39. O prednosti dobrega semena čitam mnogo v »Kmetovalcu« in v drugih listih. Pred nekaj leti smo se tudi mi obrnili na občino; ki je razglasila, da zbira naročila za pšenično seme. Seme smo sprejeli in ga posejali, toda ko je šla v klasje, smo bili razočarani. Toliko hvaljena Beltinska pšenica namreč ni bila odbrana vrsta, temveč mešanica štirih vrst: bele in rdeče osinke in ravno tako bele in rdeče gobce. Posledica je bila, da te pšenice že takoj drugo leto ni bilo več videti na poljih. Kje je krivda, ne Vem. Vem pa, da zadeva ni bila v redu, ker, če se naroči do^ bro seme, mora t Iti . c:. ?vrrtno in ne 4 vrstno. •', : .•,•'.-■■ ..••';;•.■ : 40. Hlode trdega lesa za deske vedno namažem z gosto raztepenim kravjekom na obeh koncih,', da ne razpokajo. Prepričal sem se, da; če tega ne storim, odpade na vsakem koncu 5—10 cm zaradi obilnih razpok, kar je danes že občutna gmotna škoda vpričo visokih cen tega lesa.. 41. Lesene pumpe opisuje nekdo v 5. št. »Kmetovalca«. Tudi v našem kraju smo imeli takšne jako uporabne pumpe za vodo iz kapnic. Izdeloval jih je neki kolar, ki je sedaj že zelo star. Lahko pa pri' njem preskrbim žatvarjaee in jih pošljem na ogled, če se . kdo za nje zanimal Točen načrt ne morem priobčiti,' pač pa lahko pošljem točen opis cevi in drugega,, kar' spada zraven. Zatvarači so težki približno 4 feg.. .. . .. . • . '.':'• "; ... .•' . . Sterk Jurij, Pregrad 12, p. Stari trg ob Kolpi.' . ? . ..;' ■' • ' ■ ';■ ■ ■ 42. Muhe v hlevu so. velika nadloga za živali. Vrh tega. pa prenašajo tudi razne bolezni. ■ Razna sredstva, ki se priporočajo: kemikalije, mazila, lastovice, pajki itd. pri ogromnem množenju muh ne morejo trajno pomagati. Tudi ne moremo imeti hleve stalno zamračene in odprte na vse strani, da bi mrak in prepih pregnala nadležnice: V nekem nemškem časopisu priporoča nek čitatelj naslednje sredstvo, ki bi ga kazalo preizkusiti. Konec zime (februarja ali marca), ko so poljske vrane najbolj mr-šave, jih nekoliko pobijemo. V hladnem in zračnem prostoru obesimo pobite vrane, da se osušijo na zraku in nastanejo iz njih mumije. Če jih pozneje obesimo v hlevu, bomo opazili, da bo vsaka muha, ki prileti od zunaj, najprej sedla /na vrano. Toda takoj jo bo zapustila in zletela. zopet iz hleva. Zakaj se muha tako obnaša,, ni znano, toda pisec tega priporočila v nemškem listu trdi,, da bo uspeh tega muš-jega strašil^ vsakogar presenetil. 43. Na koruzno silažo se tožijo včasih gospodinje, češ da je mleko po njej slabše in tudi sirovo maslo ni tako okusno. V Švici so proučavali vpliv koruzne silaže in . ugotovili, da .so tožbe gospodinj upravičene takrat,- kadar se hrani koruzna silaža neposredno pred ali pa med molžo. Nasprotno pa ni imela silaža nobenega vpliva na kakovost mleka, ako so se krave hranile z njo po molži, odnosno če je med hranjenjem in molžo preteklo več časa. Ugotovilo se je tudi, da ensilaža poslabša mleko le takrat,: če se poklada kravam v velikih količinah. Kakor hitro pa dobe krave mešano hrano ter ensilaža ne' zavzema pretežni del hrane, na mleku ni opaziti nobenih sprememb, četudi jo krave . žro pred ali med molžo. . . pjoJ^eAaAitvjo.. Vse, kar je prav. Ing. J. Zaplotnik Tednik »Domovina« z dne 27. junija t. 1. je na uvodnem mestu prinesel članek »Samopreskrba Slovenije s kruhom izvedljiva« Člankar uvodoma ugotavlja velik primanjkljaj Slovenije glede pridelka krušnih žit, se nekoliko po-mudi pri raznih ukrepih za povečanje pridelka ter končno preide na seme, preskrbo z dobrim semenom in predlaga pač svojstven način, kako naj se to izvede. Izrazov, kakor jih uporablja člankar, se mi ne bomo posluževali, ker smatramo, da razsodnim ljudem niso potrebna pretiravanja in da je najbolje, če v strokovnih zadevah vsako stvar imenujemo z njenim pravim imenom. Kakor v celoti soglašamo z uvodnimi ugotovitvami do-tičnega članka, tako moramo v celoti odkloniti njegov glavni in zaključni del. Izvajanja glede prenašanja semena iz mrzlejših in toplejših krajev bomo pustili na strani, ker razsodni pač ve, da se razne vrste rastlin ponašajo različno in da ne velja eno kopito ža vsako nogo, ne bomo govorili o Mičuri-nu in ne o italijanski žitni bitki, o kateri člankar trdi, da je občudovanja vredna, drugi pa trdijo, da je samo spretno izrabljeno propagandno sredstvo. Pač pa bomo pretehtali predlog in bomo opozorili tudi na nekaj stvari, ki mu ne govore v prilog. Člankar pravi, da si je lansko leto s težavo nabavil 10 kg semena italijanske pšenične sorte »monta-na«, ki da je pri nas že dala po 28 mtc mesto doslej pri nas rekordnih 10 stotov na hektar. Predlaga, naj se ta pšenična sorta pri nas razmnožuje na vrtnarski način. Banska uprava naj kupi en vagon tega semena. Kmetijski referenti naj poiščejo za to delo voljne kmete, ki bodo na velike grede aH ogončke vsej ali toliko te pšenice, da bo prišlo na vsakega posestnika po tisoč pšeničnih rastlin. Ko bi te sadike zrasle do četrtega lista, naj bi se razdelile vsem posestnikom, ki naj bi jih posadili, n. pr. ob robu ječmenove njive po 20 cm narazen. Te sadike da bodo dale po 10 dobro razvitih klasov in vsak posestnik da bo prihodnje leto pridelal vsaj mernik novega najboljšega semena. Seveda, če bi se takoj letos posejalo več te pšeni- ce, bi bil uspeh hitrejši. Tudi z drugimi žiti bi se moglo tako ravnati. Po nekaj letih bi bilo najbrž potrebno to ponoviti. Končno prosi in poziva vse strokovnjake, naj ta predlog pretehtajo in se zanj zavzamejo, češ, čas je danes tudi motoriziran in bo pomandral vsakogar, ki hodi peš ali pa celo stoji. Mi vemo, da trditev o »doslej pri nas rekordnih 10 stotih na hektar« ni točna. Saj poznamo dosti naših kmetov iz raznih predelov Slovenije, ki pridelajo povprečno po 18—20 metrskih stotov na hektar. Njihovi rekordi dosegajo tudi 30 mtc brez »montane« in brez presajanja. Vemo pa tudi, da povprečno v Sloveniji pridelamo samo okrog 900 kg pšenice na hektar. Iz tega izhaja, da je možno povečati pri nas pridelek krušnih žit s sredstvi, ki so preizkušena, ki so že splošno znana, ki jih strokovnjaki že dolga leta priporočajo in katerih se naprednejši kmetovalci že dolgo vrsto let poslužujejo. Mi tudi vemo, da je hvalisanje sorte »montana« in predlagano razmnoževanje te sorte na način, kakor je v članku storjeno, brezvestno igranje s kmetovo zaupljivostjo. Ali je sorta »montana« res tako dobra? Ali je sorta »montana« dobra za vse naše kraje? Ali bo sorta »montana« dala 28 mtc na ha tudi tam, kjer naša pšenica da v najboljšem primeru »rekord 10 mtc na ha«? Iz česa člankar sklepa, da bo dala vsaka presajena rastlina 10 dobro razvitih klasov? Ali on za gotovo ve, da se bodo presajene rastline prijele? Kako misli obvarovati 1000 rastlin pred škodljivci? Kako misli, da bo to pšenico čistil in mlatil oni kmet, ki nič noče slišati o sortni pristnosti, nič o čiščenju in nič o razkuževanju semena? Lahko bi stavil še več takih vprašanj. Prepričan sem, da že ta zadostujejo. Mislim, da je pošteno in odkrito, če glede sorte same svetujemo skrajno previdnost, glede predlaganega načina razmnoževanja pa da vsakemu odsvetujemo poskuse, ki so primerni za one, ki se s takimi poskusi poklicno pečajo, in za one, kateri si prislužijo svoj vsakdanji kruh na drugačen način. Zakaj tak nasvet in zakaj to svarilo? Najprej o sorti »montani« — pravilno: mentana. Nekateri jo zelo hvalijo. Mogoče, da je v določenih prilikah dobra, lahko je tudi prav dobra. Jaz vem, da je v določenih prilikah lahko tudi prav slaba. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je imela leta 1931-32 v svojih poskusih tri italijanske pšenične sorte, vse od prof. Strampelija, in sicer sorte mentana, inalettabile in villa glori. Istočasno so bile v poskusih tudi sorte domačih, jugoslovanskih oplemenjevalcev ali »rastlinarjev, kakor to označuje člankar. Uspehi poskusov so prikazani v pričujoči tabeli. SORTA KJ 'E Si o kg/ha 0/ /0 1476 35.9 2.43 P2 „ ........ 1751 58.6 3.35 P3 „ ........ 986 34.0 3.45 P4A Križevci....... 1283 69.7 5.43 P4B ......... 1646 101.3 6.16 1370 76.9 5.61 P6 „ ....... 1761 83.9 4.77 1968 58.6 2.98 — domača neoplemenjena . . 1483 45.4 3.06 Rod 32 Belje....... 1578 85.3 5.40 „ 73 ......... 1683 52.9 3.15 „ 80 ........ 1193 37.8 3.17 „ 83 „ . ..... 1405 119.7 8.52 1705 111.5 6.54 „ " „....... 971 64.8 6.67 — domača neoplemenjena 1231 68 8 5.59 mentana Strampelli..... 407 32.9 i09 inallettabile „ ..... 842 39.8 4.72 villa glori „ ..... 310 17.1 5.51 K številkam moram pripomniti, da predstavljajo pač samo enoleten poskus in da bi bile lahko drugo leto drugačne, takrat so pač bile take. Glede točnosti poskusa lahko trdim, da oni, ki mentano hvalijo, gotovo niso delali tako točno. Vse domače, jugoslovanske sorte so bile sejane na parcelah po 10 m2 s 6 ponavljanji, italijanske pJK fesjČKfM n i l^jHS^S)% Jablane Mičurinovih sort: Besemjanka, Aniskalvil, Bergan-vudreneta, Belfleur kitajk, Peping safran, Poldrugfuntna Antonovka in Antonovka (zadnja ima izredno močno rastoče deblo). Jablane domačih sort: Baumanova reneta, Bojkovo, Car-jevič, Krivopecelj. Hruške: Tepka, Koroška moštnica (izredno dobra rast), Ozimka, Hardi-jevka, Viljamovka. Cepiče »Mičurinovih« sort je dobila Kmet. družba pri nekem priznanem sadjarju na Gorenjskem, ki je menda leta 1934 iste prinesel iz neke drevesnice iz Avstrije. Višinska drevesnica K. družbe dobro uspeva. Pretečeno zimo so vse nižinske drevesnice utrpele od mraza veliko škodo, ta drevesnica je pa ostala nepoškodovana Tudi sedaj, ko so se povsod širile zelena uš in razne bolezni, jih v višinski drevesnici skoro ni bilo Opaziti. Drevesca bodo vzgojena brez vsakih umetnih pripomočkov v slabi plitki zemlji in bodo radi tega pri-lagodena skromnim rastnim prilikam. Med prebivalci Pohorja ter drugih hribovitih in visokih leg v konjiškem srezu vlada veliko zanimanje za to drevje. Zaloga, ki se bo oddajala v jeseni 1941 in spomladi 1942, je že skoro vsa rezervirana od sadjarjev iz okolice. Kmetijska družba namerava gojiti v višinski drevesnici še v. naprej vse priporočljive sorte drevesc, posebno pa razne izbrane Mi-čurinove sorte. Mičurin in njegove sorte. V članku o »višinski drevesnici Kmet. družbe« smo omenili tudi »Mičurinove sorte«. Marsikateremu bralcu tega članka ni znano, kakšne so te sorte in kdo je bil Mičurirj. J. V. Mičurin je naravoslovec, eden najznamenitejših vzgojiteljev in razmnože-valcev novih sadnih sort. Mičurin se je rodil 1. 1854 v Rjazanski-guberniji v Rusiji. Za sadjarstvo se je zanimal že od svoje mladosti. Po dovršeni gimnaziji se je posvetil službi pri železnici. Služboval je kot železniški uradnik v mestu Kozlovu, ki se danes imenuje po njem ^Mičurinsk«. Kot vnet sadjar je uporabil vsak prosti čas za oplemenjevanje raznih vrst sadja. Opustil je železniško službo, si kupil primerno zemljišče in se popolnoma posvetil sadjarstvu. Sčasoma je vzgojil in odbral za mrzlo severno rusko podnebje najboljše južne vrste sadja. Dosegel je te zavidljive uspehe s primernim križanjem raznih sort. Križal je domače, proti mrazu odporne sorte s kakovostnimi južnimi in tako dobil nad 300 novih raznih sort, ki so vzdržale sibirsko zimo. Uvedel je v severni Rusiji gojenje južnega sadja n. pr. vinske trte, marelic, breskev, mandeljnov, orehov itd., sadja, ki poprej ni uspevalo v teh krajih. V svoji mladosti je Mičurin doživel veliko razočaranje kakor vsak samonikel znanstvenik. Niso ga razumeli ter so ga ovirali pri njegovem delu. Sele nova Rusija ga je razumela, njegove zasluge pravilno ocenila, omogočila mu nadaljnje plodonosno delovanje in ga nagradila s honorarji, ter drugimi odlikovanji; V Mičurinsku je bil leta 1931 osnovan sadjarski zavod, na katerem je zaposlje-nih ogromno število sadjarskih strokovnjakov. Ta zavod obiskuje več sto dijakov. Poskusni sadonosnik je takrat meril nad 3000 ha površine. V njem se vzgajajo nove »Mičurinove« sorte in proučavajo razni sadjarski problemi. Mičurinovo 60 letno delovanje je dalo človeštvu nad 300 novih sadnih sort, ki se odlikujejo po rodovitnosti, okusu in odpornosti proti mrazu. ŽuoK&Ae/a. Kako smo napredovali s kisanjem krme? ■ .; ■• • y. • / ing. s. Časi šo taki, da moramo štediti. Trudimo se proizvajati več in bolje ter hočemo tudi manjvredne gospodarske proizvode izboljšati, oplemenititi ter čim dražje vnov-čiti. Skrben gospodar mora v borbi za obstanek napredovati z du- Goriup hom časa. Uredil si je gnojišče, globlje je zaoral brazde v zemljo in jo izdatneje pognojil, pazljivo izbira seme za setev, zboljšuje travnike, skrbi za živino po vseh načelih umne živinoreje. Razmeroma siromašna slovenska zemlja pa kljub vsemu nudi premalo dobre krme, ki jo še slabo vreme kvari in uničuje. Ohraniti, izboljšati in do skrajnosti izkoristiti vso razpoložljivo krmo, postati neodvisen od vremenskih nezgod je zato sedaj njegova največja skrb. Zgradil bo silo. Tako se bo izognil veliki izgubi na hranilni vrednosti krme, ki znaša vsled dihanja svežih rastlin, drobljenja in odpadanja nežnih lističev pri obračanju, naknadnega vrenja sena na seniku in slabše prebavljivosti suhe krme tudi pri ugodnem sušenju 25 do 40% krmilne vrednosti, a je še znatno večja pri sušenju ob dolgotrajnem slabem vremenu. Tudi pri kisanju krme nastanejo izgube na hranilnih snoyeh, so pa znatno nižje in dosezajo pri uspelem kisanju komaj kakih 10%, pri čemer pa se dragocene prebavljive beljakovine ne zmanjšajo, dočim znaša izguba istih pri sušenju 15 do 45%. Slovenski kmet je kmalu spoznal izredne koristi okisane krme, kar dokazuje veliko število silov, ki so se zgradili od leta 1932. Še pred 10 leti Slovenija ni poznala kisanja krme, le redki so bili gospodarji, ki so v malih betonskih jamah ki-sali krmo za svinje. Danes pa je množina silov narasla na častno število 600, pri čemer se računajo jame z več predali le kot en sam silo. Leta 1939 je bilo v posameznih okrajih v obratu najmanj sledeče število silov: Črnomelj 18, Brežice 2, Celje 2, Dolnja Lendava 22, Dravograd 8, Gornji grad 3, Kamnik 6, Kočevje 3, Konjice 3, Kranj 8, Krško 16, Laško 2, Litija 98, Ljubljana okolica 24, Ljutomer 43, Logatec 8, Maribor desni breg 9, Maribor levi breg 3, Murska Sobota 115, Novo mesto 60, Ptuj 19, Škof-ja Loka 8, Radovljica 5, Slovenj Gradec 11, Šmarje pri Jelšah 4. Kakšen je naš kmetski silo? Po obMki je okrogel ali štirioglat. Standardna betonska jama po ' predpisih banske uprave (glej »Ki-sanje krme in kmetski silos«, spisal inž. Sadar Vinko, izdala kralj, banska uprava 1. 1934) je 2 m široka, 4.5 m dolga in 3 m globoka, razdeljena v tri enake predale, 2 m v zemlji, 1 m nad zemljo. Vsak predal vsebuje 9 m3, cela jama pa 27 m3. Valjasti betonski stolp ima tri metre v premeru in je 4 m visok, 2 m je v .zemlji, 2 m nad zemljo. Vsebuje 28 m3 krme. V krajih z visoko talno vodo se zidajo sili nad zemljo, kar pa ima to neugodnost, da krma hitreje zmrzne in je polnjenje sila bolj zamudno. Kljub tem nevšečnostim pa se silo ne sme graditi pod gladino talne vode, ker je vodni pritisk premočan in najde voda vedno pot skozi betonske stene. V dotiku s talno vodo pa se krma seveda pokvari. Valjasta oblika sila je za ki-sanje boljša, ker omogoča enakomernejše tlačenje krme in popolnejše iztisnjenje zraka iz sila, šti-rioglate jame pa imajo zopet to prednost, da se lahko razdelijo v predale, ki omogočajo oddvojeno kisanje različne krme. Tako se lahko n. pr. v tripredalni jami kisa v enem predalu krma za molzne krave, v drugem za delovno živino, v tretjem za svinje. Tudi se v enem dnevu laže napolni en sam predal kot pa cel silo. Polnjenje sila oziroma oddvojenega oddelka v teku enega samega dne je pa za uspeh kisanja važno in zelo priporočljivo. Zidava jam je v splošnem enostavnejša in cenejša od zidave stolpa. Za dosego objektivne slike o uspehu kisanja krme v kmetskih šilih je Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani s pomočjo banske uprave preizkusila od januarja do aprila t. 1. 94 ogled-kov okisane krme. Preizkušnja se je vršila po metodi dr. Wiegnerja, pri čemer se je določila suha snov, voda, prosta mlečna kislina, prosta, vezana in skupna ocetna kislina, prosta, vezana in skupna maslena kislina ter skupne proste kisline. Ako zrak ni imel dostopa do krme, nastane vsled delovanja mlečnih bakterij iz sladkorja skoro sama koristna mlečna kislina, ki ima prijeten duh po kislem zelju. Če uhaja zrak med krmo, se pa namesto mlečne kisline pojavi kot proizvod ocetnih bakterij in razkroja nezaželena in škodljiva ocetna kislina, ki ima duh po kisu. Maslena kislina pa nastane vsled delovanja maslenih bakterij, ki razkrajajo beljakovine, sladkor, škrob in tudi mlečno kislino. Krma, ki vsebuje masleno kislino, ima neugoden duh po znoju in žalta-vem maslu. Rada se tvori zlasti v krmi, ki vsebuje le malo sladkorja in veliko beljakovin, pa tudi v krmi, ki je bila oblatena. Pri tvorbi maslene kisline izgubi krma mnogo na svoji hranilni vrednosti in živina jo nerada uživa. Po gornjih vidikih je bil uspeh kisanja ocenjen po nemškem, na- šim razmeram nekoliko prilagode-nem sistemu ocenjevanja, ki predvideva sledeče ocene: odlično: okisana krma vsebuje najmanj 0.5% proste mlečne kisline in do 0.1% proste ocetne kisline brez sledov maslene kisline; prav dobro: krma vsebuje poleg najmanj 0.5% proste mlečne kisline še 0.1 do 0.7% proste ocetne kisline brez sledov maslene kisline; dobro: krma vsebuje več ocetne kisline kot mlečne, lahko vsebuje tudi nekoliko vezane, nikakor pa ne proste maslene kisline; zadostno: krma vsebuje le malo mlečne, mnogo pa ocetne in maslene kisline. S tako krmo je treba krmiti z vso previdnostjo, brejim in molznim kravam je po možnosti ni pokladati. nezadostno: krma ne vsebuje skoro nikakih kislin, večkrat je plesniva, vsebuje škodljive razkrojne proizvode beljakovin in amonij ak. Od 94 preizkušenih ogledov je ocenjeno: 44 prav dobro, 23 dobro, 25 zadostno, le 2 nezadostno. Za uspešno kisanje mora biti krma še sveža, tako rekoč živa in mora vsebovati dovolj sladkorja in vlage. Živa krma še diha in proizvaja ogljikovo kislino, ki izrine ostanke zraka iz sila. Vsled dihanja nastane tudi toplota in se poveča učinek mlečnih bakterij, ki krmo konservirajo. Zrak se mora iz krme čim popolneje iztisniti z izdatnim, enakomernim tlačenjem krme. Mlečne bakterije prevrejo sladkor v mlečno kislino, ki ima veliko hranilno vrednost in preprečuje razvoj škodljivih maslenih in ocetnih bakterij. Iz 1 kg sladkorja nastane kakih 0.7 do 0.85 kg mlečne kisline, krma mora potemtakem vsebovati vsaj 0.75% sladkorja, da bo pravilno prevrela. Mlečnozrela koruza, sladkorna in krmna pesa, krompir, korenje, proso, sirk, mlado listje, pasja trava, mačji rep, oves, torej okopavine in trave, ki vsebujejo dovolj sladkorja, se kisajo brez vsakih težav. Dobro se kisajo tudi rastline, ki vsebujejo nekoliko manj, vendar pa še vedno dovolj sladkorja kakor sončnice, trava umetnih in deloma tudi naravnih travnikov, francoska pahovka, italijanska in angleška ljulka, krompirjevica. Vendar pa je treba posebno trave in vse rastline s tankimi lističi čim bolj na kratko razrezati, ker težko puščajo sok iz svojih stanic. Rastline se namreč kisajo dobro le tedaj, če izteče iz njih dovoljno staničnega soka. Težko pa se kisa domača, rdeča, švedska in bela detelja, lu-cerna, zimska in jara grašica, grah, fižol, bob in vse ostale metuljčni-ce, kakor tudi otava in nekatere trave, ki vsebujejo mnogo belja-' kovin in le malo sladkorja. Tudi prestare in olesenele rastline se slabo kisajo, ker je sladkor tako rekoč zadelan v olesenelem tkivu. Podobno je tudi pri kislih travah, ki vsebujejo v staničnih stenah mnogo kremikove kisline. Blatna krma se kisa slabo, ker vsebuje mnogo škodljivih bakterij, ki usmerjajo že od začetka vrenje v škodljivo smer in ne dopuščajo razvoja koristnim mlečnim bakterijam. Odstotek vode v krmi ni odločilen za uspeh kisanja. Preveč vode pa ni koristno, ker ostane krma prehladna, tudi vsebuje vodena krma le majhen odstotek suhe snovi in je že iz tega vzroka manjvredna. Moderni sili imajo na dnu poseben iztok za odvišno vodo oz. odvišne rastlinske sokove opremljen z ventilom, ki preprečuje odtekanje ogljikovega; dvokisa in vni-kanje zračnega kisika v silo. Pač pa je važno, da napolnimo silo oz. posamezne predale v teku enega samega dne ter krmo čim bolj stlačimo, tako da iz nje iztisnemo ves zrak. Rezanje krme za kisanje sicer ni neobhodno potrebno, vendar pa je zelo priporočljivo. Najlepše uspehe dosežemo, ako zrežemo krmo na kratko, t. j. na 1 cm dolžine, kar omogoča izdatnejše izločanje sokov iz stanic in lažje mešanje krme, kar je zlasti važno pri mešanju rastlin, bogatih na sladkorju, z beljakovinastimi rastlinami. Dodatek 1 kg kuhinjske soli na 1 m3 krme je. koristen in pospešuje izločanje sokov iz stanic ter tako olajša delo mlečnim bakterijam. Zmrznjena okisana krma ni pokvarjena, treba jo je le odtaliti in segreti na temperaturo hleva, ker sicer lahko zlasti brejim«kravam zelo škoduje. Izsušena, torej že mrtva krma, ni primerna za kisanje. Ako jo hočemo vseeno porabiti za zmešanje z drugo primerno svežo krmo, jo moramo ovlažiti in na kratko zrezati. Poučni so zlasti podatki analize beljakovinaste krme, ki je dobila razmeroma slabe ocene, dasi je bila krma pazljivo vložena in oskrbovana. Rastline z visoko vsebino beljakovin je treba vsekakor me- šati z rastlinami, ki vsebujejo mnogo sladkorja, in jih kratko zrezati, da se sokovi čim bol} zmešajo. Ako pa hočemo kisati beljakovinaste rastline same, dodamo na vsakih 100 kg krme po 1 kg me-lase, katero pomešamo s 4 litri vode ter z njo krmo dobro poškropimo in premešano. Od sladkornih rastlin pa lahko primešano na drobne koščke narezano sladkorno peso ali par j eni krompir (5 kg na 100 kg). Tak postopek je pri kisa-nju beljakovinaste krme nujno potreben, sicer se bo stalno pojavljala škodljiva maslena kislina. Najboljše uspehe so dosegli posestniki s kisanjem mlečnozrele koruze. Tudi sončnice pomešane s koruzo so dale prav dobro krmo, zlasti ako so bile posejane kasneje od koruze, ker je razvojna doba sončnic za kake tri tedne krajša od razvoja koruze. Mlečnozrela koruza in sončnice bosta ostali v naših razmerah pač najvažnejši rastlini za kisanje, ker dajeta največji donos po hektarju in se odlično konservirata. Dober uspeh bo pa dalo tudi kisanje beljakovi-nastih rastlin, kakor hitro bodo lastniki silov spoznali pravo bistvo vrenja in dodajali taki krmi mlečnim bakterijam neobhodno potreben sladkor v obliki izrazitih sladkornih rastlin oz. melase. Z dosedanjim uspehom kisanja krme smo lahko zadovoljni. Komur kisanje ni najbolj uspelo, bo napake lahko popravil, naglo polnjenje šila, dobro enakomerno tlačen je in zračnotesno zadelanje oki-sane krme jamči uspeh pri vlaganju krme. Kdor pa sila še nima, naj si ga oskrbi, ker. bo imel od njega bogate koristi. Oves kot krmilo. Ing. Sotrec Egt»n Že od nekdaj velja kot eno izmed najboljših krmil in sicer ne le radi tega, ker vsebuje obilo hranilnih snovi, temveč predvsem radi svoje lahke prebavljivosti in zdravstvenega učinka. Tem lastnostim je pripisati zakaj je oves za nekatere vrste živali, zlasti za mlado živino, plemenjake in konje težko nadomestil j ivo krmilo. Na čem temelji ta zdravstveni učinek, še do danes ni natanko dognano. Domneva se, da je ta učinek v neposredni zvezi s posebnim razmerjem med beljakovinami in tolščami. Dolgočasa se je smatralo polužnino (alkaloid) t. zv. avenin, ki se nahaja v vrhnji Vrsti zrnja, za važno zdravstveno snov. To snov je dokazal kemik Sauson. Ali mnogim drugim strokov, se ni posrečilo ugotoviti nikake podobne spojine. Domneva, da je avenin v ovsu navzoč, torej ni sigurna. Ni pa izključeno, da se nahaja v ovsu kaka polužnina ali alkaloid, mogoče je tudi, da povzroča okusnost ovsa, kakor pravi Pott, neka vani-liji podobna snov, ki draži žleze, da proizvajajo obilo prebavilnega soka — radi česa je prebava ovsa popolnejša. Izmed dušičnatih snovi nahaja-jočih se v ovsu, je najvažnejši al-bumin, ki se nahaja v 1.2% rastlinskega kleja (gliadina) in 3.6 — 5.3% legumina (rastlinske sirnine). Razen teh vsebuje zrno tudi encime ali kemične snovi, ki pretvarja- jo razne zložene snovi v enostavnejše spojine. Razločujemo encime, ki razkrajajo škrob in take, ki razkrojaja beljakovine. Izmed ogljikovih vodamov (ogljikovih hidratov), zastopanih v ovsu, so važni škrob, dekstrin in majhne količine sladkorja. Po Kellnerju vsebuje oves sledeče hranilne snovi: vode 13%, ogljikovih hidratov brez vlaknine 58%, beljakovin 10.3%, vlaknice 10.3%, tolšče 4.8%. Smatramo li, da ima koruza polno hranilno vrednost, to je 100, potem ima oves le malo manjšo hranilno vrednost, in sicer 96. Če pa primerjamo nadalje oves glede vsebine tolšče z drugimi žitnimi zrni, vidimo, da ima prvi razmeroma največ tolšče. Tolšče v žitnih zrnih: oves . . 4.8% ječmen . . 2.1% pšenica . . 1.9% rž . . 1.7% Organskih snovi v ovsu, prebavi konj 51%, a ovca 56%, in sicer: konj ovca beljakovin ...... 8% 7% tolš . . . ......3.2% 3.7% vlaknic .......0.7% 4.5% ostalih ogl j. vodamov 38% 40% Pri krmljenju z ovsom je mnogo odvisno .od njegove kakovosti in od načina priprave tega! krmila. Z ozi-rom na vprašanje če se sme novi ■Ev--'-'" Leto 57. ovves, to je oves, ki se še ni izpotil, pcokladati brez škodljivih posledic, jej omeniti, da je tak oves res manj e prrebavljiv, kakor pa izpoteni in pcovzroča tudi razne bolezni. Toda taake važne izpremembe v hranii-niih snoveh med novim in preleža-niim ovsom se opaža le tedaj, ako vssebuje prvi razmeroma obilo vla-gee. Oves, ki je bil spravljen dobro suuh, se lahko brez vsakih škodi j i-viih posledic uporablja takoj kot kirmilo. Sicer ga moramo pred krmljenjem dobro posušiti, in poklada-tii živini v manjši količini t- meša-ncega z drugimi krmili. V kateri ob-lilki se naj poklada oves, so danes raazširjena razna mnenja. Wellman zžastopa stališ, da 3 kg zmečkanega orvsa zamenja glede hranil, učinka 4: kg celega ovsa. Na podlagi hra niilnih poskusov se je prišlo tudi d do spoznanja, da je oves tem laž-jee prebavljiv — čim bolj je raz-dirobljen. Važno je tudi dejstvo, ki stta ga na podlagi poskusov doka zzala Weisle in Morgen, da povzroči daljšo dobo trajajoče krmljenje s > samim Ovsem pogin živali. Ta škodljivi učinek se pripisuje kislinam (žveplava in fosforova), ki se tvorijo pr; razkrajanju beljakovin. Škodljivi učinek pa se zmanjša, ako se poklada pri krmljenju tudi primerna količina jedilne sode ali apna. Iz navedenega sledi, da ni priporočljivo pokladati živini oves v velikih količinah. Mokri, zatohli in vzklili oves se mora pred pokladanjem posušiti. Oves, ki je postal rjavkast radi nezadostnega sušenja in toplote, ki se tvori pri potenju vsebuje razmeroma manj hranilnih snovi, kakor pa navadni suhi oves; drugače pa je uporabljiv ako se pred polaganjem dobro prezrači. Oves je torej krmilo, ki je glede hranjivosti med žiti na prvem mestu. Po krmljenju tudi ne nastopajo razne prebavne težkoče in napenjanje, ki se pri nepravilnemu po-kladanju drugih hranil dostikrat pojavljajo. Oves daje obilo telesne energije (telesne moči). Smotrno ga pokladamo v primerni količini konjem, mladi in .delovni živini ter plemenskim živalim. volj beljakovin, prenehajo nesti, kar se navadno zgodi tedaj, če jih krmimo enostransko, n. pr. s samim zrnjem. Z žitom dobiva perutnina čezmerno masti in ogljikovih voda-nov, škroba in sladkorja, se zato debeli, a preneha nesti. Pozimi ne neso največkrat kokoši zato, ker ne dobe dovolj beljakovinaste hrane. Povsem napačno je tudi dajati živalim preveč beljakovinaste hrane, prvič, ker so beljakovine najdražje krmilo, drugič, ker preobilno krmljenje z beljakovinami povzroča vsakovrstna obolenja, kakor: drisko, obolenje jajčnikov itd. Vsak perutninar je gotovo že opazil pri svojih kokoših omotičnost in vrtoglavost, Če jih je naenkrat krmil preveč z majskimi hrošči. V začetku so kokoši po hroščih požrešno hlastale, potem se pa zanje še zmenile niso več. To je bila posledica prenasičenosti z beljakovino, ki je močno vplivala na delovanje notranjih organov. Zlasti prebava beljakovin živalskega izvora I zahteva še prav posebno močno de-lovanje prebavnih organov. Ker živalim premočno krmljenje z belja-i kovinasto hrano ne koristi, ampak še celo škoduje, je treba dajati perutnini le toliko, kolikor jih živali potrebujejo za svoj razvoj in nese-nje. Dokazano je, da potrebuje odrasla kokoš dnevno 12 — 16 g prebavljive beljakovine, 4 — 6.5 g prebavljive maščobe in 40 — 60 g prebavljivih ogljikovih vodanov, , Beljakovine nudimo perutnini v različnih časih različno, poleti v drugačnih oblikah kot pozimi. Zakaj kokoši pomladi pridno neso, in celo tiste, ki so drugače slabe nes-nice? Zato, ker dobe na prostem dovolj beljakovin v obliki raznih hroščev, glist, polžev itd. V tem času ni niti potrebno, da jih krmi perutninar še doma z beljakovinasto hrano. Pozimi pa, ko živali ne morejo zunaj dobiti beljakovinaste hrane, jim moramo sami dodajati potrebno množino beljakovin, če hočemo, da nam bodo nesle. Težko je seveda navesti za vse primere veljavno pravilo, koliko beljakovin je treba dodajati kokošim nesnicam pozimi. Upoštevati je namreč treba, da niso vse beljakovine živalskega in rastlinskega izvora v enaki meri prebavljive. Kot že rečeno, se živali poleti same preskrbe s potrebnimi beljakovinami, živalskimi in rastlinskim;. Kokoš namreč žre vse in dobiva vase te in one beljakovine. Narava ji poleti bogato nudi, kar potrebuje za svoj razvoj in za tvorbo jajc. Kdor redi štajerke in jih ima na prostem, kjer se ves dan lahko pasejo, temu ni niti treba živali dosti krmiti. Zadostuje, da jim zvečer, preden gredo kokoši spat, vrže nekoliko zrnja. Našim kmečkim pe-rutninarjem ne dela prehrana kokoši v poletnih mescih nobenih skrbi in težav, saj najde kokoš največji del hrane na paši. Sama si poišče dovolj beljakovinastih in tudi rudninskih snovi. Umen perutninar spušča perutnino na prosto, čim se zdani. Prav iz tega razloga se tudi priporoča napraviti samodelne odpirače, kot je bilo lani opisano v 8. štev. »Kmetovalca«. Miza je kokošim v jutranjem hladu bogato obložena z beljakovinasto hrano. Čez dan se žuželke po večini poskrije-jo. Veliko prihrani kmečki perutninar na zrnju, če spušča svoje koko ši zgodaj zjutraj na pašo. Zato na vajajmo že mlado perutnino, da si del hrane poišče v prosti naravi. Ker se lene kokoši zadržujejo kaj rade in vedno le v bližini kurnice. jim postavimo krmilna koritca daleč proč, da si medpotoma poiščejo nekaj hrane tudi same. Mlada Pomen beljakovin za perutninarstvo. Pa! j k Leopold Za živalski organizem so beljakovine izredno važne. Brez njih se ne nne more nobena žival povoljno raz-vvijati, niti nam dajati koristi. Belja-kkovine potrebuje zlasti mladina, ko šee raste, dalje noseče in doječe sa-rrmice, krave in koze molznice ter kkokoši nesnice. Beljakovine so naj-ppoglavitnejša, najdragocenejša in nnajdražja sestavina dobre krme. Wsaka telesna celica vsebuje belja-kkovine, izrabljena se z njimi ob- nnavlja; neobhodno so tudi potreb-nne za tvorbo prebavnih sokov. Be-ljljakovin ni mogoče nadomestiti z n ničemer, niti z mastjo niti s škro-bbom. Po vsej pravici smemo tedaj meči, da so beljakovine najvažnejše ii izmed redilnih snovi. Poznamo beljakovine rastlinskega iiin živalskega izvora, ki imajo razli-ččna svojstva in se tudi medsebojno r razlikujejo. Ker so živalske belja-k kovine laže prebavne in jih perut-nnina bolje izrabi kot rastlinske, daj-nmo kokošim */z do 2/3% beljakovin ž živalskega izvora, ostalo pa rastlin-s skega. Z beljakovinasto hrano mo-r ramo krmiti živali pravilno, t. j. ne s smemo jim dajati premalo, a tudi n ne preveč. Ako ne dobe kokoši do- sočna trava, detelja in drugo zele nje vsebuje beljakovino in vitamine, prav tako tudi gliste žuželke, ličinke in bube, kar vse pomaga, da je njih prehrana čim bolj raznovrstna in poceni. Ker so tedaj beljakovine tako izredno važne, da je brez njih uspeh v perutninarstvu izključen, naj navedem nekatera beljakovinasta krmila, ki jih ima v kmečkem koko-šarstvu skoraj vsakdo doma na razpolago, poceni in v veliki meri. Iz tujine uvožena tako zvana močna krmila, kakor: mesna, krvna, kostna in ribja moka ter oljnate tropine zaradi visoke nabavne cene itak ne pridejo v poštev v sedanjih težkih časih. Zato izrabimo perutninarji beljakovinasto hrano, ki jo imamo sami doma v čim večji meri. Odlično beljakovinasto krmilo so semena sončnic, s katerimi krmimo kokoši zlasti v času preperjanja ali misanja. Pa tudi kot dodatek k zimski prehrani kokoši nesnic prihaja sončnično seme v poštev. Dalje omenjam sveže kosti. Največkrat jih gospodinja vrže na ogenj, namesto da bi jih zdrobljene in zmlete pomešala med mehko krmo ter dala kokošim. Omenil sem že, da vsebuje beljakovine zlasti mlado in sočno zelenje. Pomladi nam sočne trave ne primanjkuje, za pozno poletje in jesen pa posejemo pravočasno in-karnatko, ki jo kokoši zelo rade žro. Prav tako vsebuje mlada in sveža kopriva obilo lahko prebavne beljakovinaste snovi. V tem prekaša kopriva celo lucerno. Za zimo naberemo in posušimo koprive pomladi. Posušene zmanemo in drobir pomešamo med mehko krmo. Isto storimo z deteljčnim drobirjem. Rjavi hrošči vsebujejo beljakovinaste snovi. V letih, ko je veliko hroščev, jih nalovimo, poparimo, posušimo ter spravimo na suhem prostoru, da jih pozimi pomešamo med mehko krmo. Močno beljakovinasto krmilo je tudi kri. Sveža kri je najlaže prebavljiva in zato boljša ko vsaka krvna moka. Na glavo in dan zadostuje 10 g krvi, ki jo zamešamo med mehko krmo. Obilo beljakovin vsebuje tudi mleko, bodisi posneto sveže ali pa kislo in tudi pinjevec. Mleko je najcenejši nadomestek ža drago ribjo moko. Izmed žitaric imasta največ beljakovin pšenica in proso, najmanj po koruza. Iz navedenega je razvidno, da imamo polnovredno nadomestilo za draga tuja krmila doma. Kdor pa krmi perutnino samo z zrnjem, zlasti še pozimi, ko ne najde žival na prosti paši beljakovinaste hrane, naj ve, da vsebuje najboljše zrnje komaj polovico potrebnih beljakovin, ki jih potrebuje kokoš. Ako krmimo kokoši nesnice s samim zrnjem, se bodo sicer odebelile, nesle pa bodo prav malo ali pa nič. 0A.Uitv&tie. V.litL. Diplome Kmetijske družbe bodo dobili v smislu sklepa občnega zbora sledeči stari in zaslužni člani. V kolikor smatrajo podružnice, da bi bilo umestno izreči na ta način priznanje še drugim zaslužnim članom, naj stavijo predloge za prihodnji občni zbor. Čeme Jože, pos., Šiška 39, Breceljnik Ivan st., pos., Dravlje 45, Babnik Valentin, pos., Glince 9, Kržišnik Alojzij, šolski uprav., Preska, Zerovnik Andrej, pos., Vaše, Ježek Pavel, pos., Vikerče 3, Medved Ivan, pos., Tacen 56, šušteršič Franc, pos., Tacen 46, Tršan Alojz, pos., Tacen 44, Knific Ivan, pos., Svetje 6, škerlj Ivan, pos., Savle 13, Čerin Miha, pos., Ježica 52, Aušič Anton, pos., Šmartno ob Savi 48, Mam Ivan, pos., Obrije 4, Grad Jernej, pos., Dragomelj 4, Pečnikar Ivan, pos., Sv. Jakob ob Savi 3, Jerman Ivan, pos., Sneberje 11, Hlebš Franc, pos., Sp. Zadobrova 31, Aušič Andrej, pos., Sneberje 9, Miklavec Jože, pos., Podmolnik 15, Gale Ludvik, pos., Javor 21, Žagar Anton, pos., Besnica 25, Vidmar Jakob, pos., Barje, Ižanska c. 282, Škraba Anton, pos., Črna vas 57, Perovšek Jakob, pos., Šmarje 25, Kraškovič Franc, pos., Klane 6, Šenk Ivan, pos., Ig, Merkun Martin, pos., Ig 4, Ponikvar Franc, pos., Golo pri Igu 9, Vrenik Miha, pos., Iška vas 17, Mavec Jakob, pos., Tomišelj 8, Lenaršič Ivan, pos., Tomišelj 23, Novak Franc, pos., Vič 27, Smerkolj Pavel, pos., Vič 24, Sojer Franc, pos., Vič 35, Pekljaj Franc, pos., Kruševa 19, Bricelj Franc, pos., Dobrova, 24, Japelj Martin, pos., Vnanje Gorice 16, Remškar Ivan, pos., Log 17, Rus Anton, pos., Log 26, Verbič Josip, ravnatelj v p., Vrhnika 43, Petkovšek Ivan, pos., Stara Vrhnika 53, Oblak Franc, pos., Drenov grič, Petkovšek Martin, pos., Drenov grič, Kovač Jakob, pos., Preserje 9, Vrhove Tomaž, pos., Butajnova 51, Malovrh Jože, pos., Smrečje 2, Vrhove Anton, pos., Horjul 15, Rožmanc Andrej, pos., Horjul 12, Oblak Jože, pos., Dol. vas 8, Prosen Franc, pos., Dvor 15, Suhadolnik Ivan, Borovnica 37, Zavbi Vid, pos., Zg. Tuhinj, Leveč Franc, pos., Zg. Tuhinj 27, Kepic Anton, pos., Trzin 14, Škofic Janez, pos., Vel. Mengeš 39, Vavpetič Alojz, pos., Šmarca 75, Kosirnik Jože, pos., Komend. Dobrova 4, Hočevar Jože, pos., Žeje 12, Juhand Peter, pos., Žeje 4, Kosec Alojzij, pos., Vojsko 15, Pustovrh Andrej, pos., Povodje 4, Jenko Jože, pos., Vodice 21, Keržič Ivan, pos., Vodice 44, Hribovšek Zdravko, pos., Motnik 16, Šimenc Franc, pos., Dol pri Ljubljani 2, Korošec Janez, pos., Veliki Mengeš 43, Testen Franc, pos., Veliki Mengeš 116, Jereb Anton, pos., Mali Mengeš, Leveč Ignacij, Pristava 4, Inkret Alfonz, šol. uprav., Šenkov Turn, Rosulnik Andrej, pos., Šenkov Turn 15, Verbič Jože, Koseze 1, Medved Miroslav, pos., Dolsko 24, I.ovrač Ivan, pos., Moravče 30, Rozman Pavel, pos., Stražišče, Križnar Anton, pos., Stražišče, Jerala Franc, pos., Podtabor 14, Križaj Franc, pos., Pivka 8, Hafner Anton, pos., Zabnica 29, Debel j ak Pavel, Poljane 39, Nastran Franc, pos., Martin vrh 3, Švab Jože, pos., Zg. Veterno, Pogačnik Franc, pos., Otoče, Ješe Janez, Sp, Dobrova 7, Globočnik Anton, pos., Zgornji Otok, Tonejc Valentin, pos., Spodnji Otok, Pogačnik Jakob, pos., Spodnji Otok 22, Prešern Anton, pos., Gorica 16, Justin Simon, pos., Lesce 18, Kristan Alojz, pos., Zapuže 10, Pogačar Josip, pos., Vrba 12, Pangerc Ivan, pos., Selo pri Bledu 11, Medja Jakob, pos., Ravne 10, "Habič Anton, šol. uprav., Boh. Bistrica, Rozman Janez, pos., Bitnje 3, Hodnik Janko, p. in gost., Srednja vas 23, Stros Anton, pos., Stara Fužina 46, Sod j a Jože, pos., Češnica 46, Korošec Franc, pos., Koprivnik 42, Robič Ivan, pos., Kranjska gora 49, Čeme Andrej, pos., Kranjska gora 159, Lavtižar Jože, pos., Kranjska gora 27, Kavalar Anton, pos., Rateče 16, Novak Alojz, pos., Jesenice, Zel. ul. 1, Vovk Janez, pos., Gosposvetska cesta 20, TTrčon Franc, pos., Dragovško 7, RResnik Anton, pos., Hohovica 8, KKolenc Lojze, učitelj, Zagorje, Jtfevnikar Lovro, šol. upr. Št. Vid/Stični, ZZsbukovec Anton, pos., Videm pri Krki, HHrovat Ivo, šolski upravitelj, Krško, LLazarini Henrik, pos., Krško 19, ZZarn Ivan, pos., Nemška vas 5, GGorenjc Alojzij, pos., Sv. Duh pri Krškem, BButara Martin, pos., Krška vas, EEajc Franc, pos., Raka 2, ( PPisansky Albin, pos., Sv. Križ 63, RRadkovič Anton, pos., Dol. Brezovca 1, ŠŠebela Anton, pos., Št. Jernej 89, EBrezovar Matija, šol. uprav., St. Rupert, IVMajcen Franc, pos., Mokronog, GGlobevnik Ivan, Škocijan 26, FPerko Ivan, župnik, Šmarjeta, FFiihrer Viljem, pos., Kočevska Reka, JJoras Anton, pos., Ribnica 148, tKlun Jože, pos., Ribnica 45, IHenikman Jože, pos., Dolenja vas, IPrelesnik Anton, Videm 25, BMuster Stane, pos., Kompolje 8, /Adamič Jože, pos., Kompolje 9, I Hočevar Ivan, pos., Pricerkev 3, CGiiebe Franc, pos., Kukovo, I Pavlin Joško, pos., Trebnje, T Novak Martin, pos., Hudeje 21, I Majerle Mihael, pos., Jelenja vas 5, I Pečarič Janez, pos., Metlika, I Pezdirec Franc, Drašiči 25, Metlika, I Kremesec Franc, pos., Metlika 117, I Mihelčič Josip, pos., Vaupča vas, IBajuk Anton, pos., Drašiči 8, ( Cunta Jernej, pos., Hotedržca 33, 1 Petrovčič Franc, pos., Cevica 2, 1 Punter Ivan, pos., Unec 47, ( Gnezda Franc, pos., Unec 39, 1 Kavčič Ivan, pos., Ziri 6, 1 Braniseij Jože, pos., Cerknica 10, ! Sigmund Jože, pos., Žirovnica 45, ! Šile Jakob, pos., Žirovnica 3, ' Turšič Franc, pos., Lož 41, < Groše Josip, pos., Iga vas 25, : Zalar Josip, pos., Dolnja Otava 1, Stražiščar Franc, pos., Kožljek 13, Kvaternik Franc, pos., Šmarata 3, Kovačič Ivan, Glogovbrod 13, Molan Jože, pos., Arnova sela 8, Urek Ivan, pos., Globoko 8, Čemele Franjo, pos., Vrhje 5, Radanovič Matija, pos., Kapele 34, Kovačič Mihael, pos. in gost., Dobova, Ivanuš Robert, šol. uprav., Zdole, Soba Alojz, pos., Zdole, Grabner Vinko, pos., Sv. Lenart 28, Planine Miha, pos., Libna 5, Voglar Alojzij, šol. upr., Videm, Pečnik Franc, pos., Gornja Sušica 62, Valant Franc, pos., Sevnica 110, Božič Ivan, pos., Zabukovje 63, Ulčnik Martin, pos., Žagaj 18, Lovrec Franc, nadučitelj v p, Podčetrtek, Skale Miha, Mala Pristava, Fiirst Ludvik, pos., Senovica 12, Stor Anton, pos, Boletina 1, Zličar Franjo, pos., Ponikva, Metličar Valentin, pos., Grobelno 5, Stefancijosa Tone, šol. uprav., Donačka gora, Ducman Josip, pos., Sv. Florjan, Rožman Jakob, pos., Rogatec, But Vinko, pos., Kostrivnica, Senegačnik Franc, pos., Sv. Tomaž, Goričan Franc, pos., Višnja vas 23, Petriček Anton, nadučitelj v p., Žalec, Jošt Mihael, pos., Gotovlje, Senica Robert, šol. uprav., Gotovlje, Rak Ivan, pos., Gotovlje, Jarh Jože, pos., Petrovče, Antloga Franc, pos., Arjavas 33, Gologranc Stanko, pos., Goričica, Soline Anton, Podgorje, Wolf Franc, pos., Sv. Peter v Sav. dol., Kladnik Jože, pos., Vransko, Bošnak Ivan, pos., Parižlije 6, Vranič Avgust, pos., Prekopa 12, Ocvirk Matevž, pos., Ojstriška vas, Zehl Anton, pos., Bočna 83, Vičič Stanko, šol. uprav., Bočna, Drev Ivan, pos., Slatine 21, Mandelc Franc, pos., Rečica 8, Kolenc Dominik, pos., Trbovlje, Bricl Franc, pos., Gabersko, Pust Janko, pos., Trbovlje 2, Gričar feliks, pos., Retje 16, Deu Raj ko, živinozdravnik, Trbovlje, Gnus Anton, šol. uprav., Dol, Roš Ferdo, pos., Hrastnik, Brenčič Mihael, pos., Ptuj, Ormoška c. 3, Vinko Anton, pos., Lancova vas 41, Kupčič Anton st., pos., Ptujska gora, Vrečko Karol, pos., Lešje, Predan Zvonko, šol. uprav., Majšperk, Jarh Konrad, župnik, Zavrče, Pleteršek Josip, pos., Mihovci, Peršuh Franc, pos., Mihovci, Zumer Jakob, pos., Sv. Lovrenc, Grobler Franc, župnik, Sv. Barbara v Hal., Dokša Jakob, pos., Grabe 22, Znidarič Jakob, pos., in kmet. inšpektor v p., Središče 228, Tkalec Ante, pos., Obrež 79, Košar Robert, pos., Kog 2, Kolarič Josip, pos., Jastrebci, Zabavnik Jakob, pos., Jastrebci, Dolinšek Ivan, drevesničar, Kamnica, Zupane Martin, sreski kmet. ref., Maribor, Zmavc Andrej, direktor v p., Maribor, Kramar Franc, šol. uprav., Sv. Peter, Kerenčič Anton, pos., Pesnica, Gornjak Vinko, pos., SI. Bistrica, Ferenčak Franc, pos.. SI. Bistrica, Brinovec Franc, pos., SI. Bistrica, Dr. Pučnik Josip, pos., SI. Bistrica, Terčelj Stanko pos., Sv. Jurij, Vresner Franc, pos., Sv. Jurij, Hlade Jakob, pos., Sv. Križ nad Mariborom 38, Galunder Filip, pos., Sv. Križ nad Mariborom 33, Vauda Mirko, šol., uprav., Vosek, Zelenik Ignac, pos., Vosek 22, Mulec Ivan, pos., Ložane 2, JCmatijsko -&o.(lski veitnik. Državna nižja gozdarska šola v Mariboru. Šolsko leto 1940/1941 državne nižje gozdarske šole v Mariboru bo pričelo dne 1. oktobra 1940. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal 10 mescev, in sicer od 1. oktobra 1940 do 31. julija 1941. Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudsko šolo, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, potem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 18 let in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. av- gusta 1940 pri ravnateljstvu šole, ki daje potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1) krstni list; 2) domovnico; 3) zadnje šolsko spričevalo, odnosno od-pustnico; 4) nravstveno spričevalo, 5) zdravniško spričevalo, z izrecno navedbo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo in ne le za gozdarsko šolo; 6) izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. Prošnja se kolku je z banovinskim kolkom 10 din,- in se ji priloži banovinski kolek za 20 din.- za odgovor. Priloge, kolikor niso bile od oblastev že prej kolko-vane, se kolkujejo z banovinskim kolkom po 4 din.-. Cenjene čitatelje prosimo oproščenja, ker list zaradi tehničnih zadržkov ni pravočasno izšel. Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/32 strani r* Din 50 + Din 3.— ogl. takse '/to „ = „ 100 + „ 7.50 „i '/»a „ = 150 + „ 7.50 „ 'le strani = Din 200 + Din 15.— ogl. takse '/4 „ ' = • „ 400 + „ 30,— „ ■'/a „ = „ 800 + „ 30.— „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600.— + Din 60,— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, r.ajmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. .Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. ■ Razstreljivo za kamnolome kamniktit, vžigalne vrvice, kapice, smodnik, lovske potrebšč ine ,dobite v trgovini Franc Jaklič, Radovljica. 38. Fige in slive za žganjekuho prvovrstne /valitete ima na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Aškerčeva 1. 34. Dva bencinska motorja v dobrem stanju prodam po usodni ceni. ANTON VINDIš, Breg pri Ptuju 45. Montafonski plemenski junec 14 tednov star, 131 kg težak, se pnodk ali zamenja za plemensko telieo. Naslov pri upravi »Kmetovalca«. 44. Oskrbnik verziran v Vseh. panogah kmetijskega gospodarstva, odličnih zmožnosti, išče nameščenja. Dopise na Upravo »Kmetovalca« v Ljubljani — pod »Absolvent kmet. tele, št. 40«. 40. Kupim 2 montafonski kravi dobre pjemenske pasme, s točnimi izkazi letne mleine molže. Ponudbe poslati na: L. .Pothorn, Ljubljana, poštni predal 28. 49 Ernest Osiander, Guštanj priporoča za Jesensko setev svoja zanesljiva temenska žita: rž,-pšenico, ječmen . v zanesljivih kakov&jtih. 48 2 mali kmetiji blizu Vrhnike, vsaka z Učno hišo in vsemi pri-tiklinami se oddasta pooenl v najem za 1. oktober 1940. Hlev za živino, kozolec, njive in senožeti. Reriliti je mogoče 1—2 kravi in 1—2 prašiča. Poleg možnosti zaslužka. Poizve se V. pisarni g. ing. Milana Lenarčiča na Verdu pri Vrhniki. 47 Dijaka s nižješolca sprejmem v dobro oskrbo k sinu tretješofeu. Pomoč pri učenju. Ljubljana — Rimska cesta. Nasloiv pri uprarvl »Kmotovalca«. VABILO n* izreden občni zbor Splošne delavske gospodarske zadruge »Rudarski dom«, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Trbovljah, ki bo dne 15. septembra 1940 ob 8. uri v zadružnih pfestorih z dnevnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora.' 2. Sp-rememba pravil po določbah zakona o gospodarskih zadrugah z dr.e 11. septembra 1937 . 3. Volitev članov upravnega in nadzornega edibora ter njihovih namestnikov. Načelstvo. Poseiiie kavarno „TABOR" v Ljubljani POCENI NAPRODAJ! Več strojev: Durkopp, A v- 2. Ovalne češplje so čiste ,ali poidolgovate damascenke ali koničaste češplje. Plodo1 vi so vidno daljši kakor Širši. Dozo.re navadno v mesecu avgustu. ; V V tO skupino češpelj ; spadajo pretežni? samo francoske sorte, in sicer; Rdeča Au-bertova damascenka, Cochetova sliva, kraljevski sliva, pl. Tours, in amerikanke: rumena Washington in Jefferson. Jefferson je rašča in zelo rodovitna. Plodove ima rumenozelene in okroglo podolgovate, zori v mesecu septembru. Sijajna je za sušenje, napravo marmelade in mez- v £ 3. Dateljnove Češplje imajo elipsasto podolgovate plodove, ki za sušenje niso pri-poročljivL; . ' Med. to vrsto spadajoi: zgodnja Tdeča in modra dateljnovai češplja i. dr. 4. Polčešplje imajo ovalne plodove in so za' sušenje zelo priporočljive. Veje so večkrat v prvem letu kocinaste. V to skupino spadajo po pretežni veČini same zgodne sorte: Biihlerjeva, Eber$weier-jeva, Zimmerjeva in Biondečksova zgodnja češplja, dobra iz Brieja, violetna Diapre, kraljica Viktorija i. dr. • • v Biihlerjeva zgodnja češplja je zelo rašča in rodovitna. Plodovi so srednje veliki, jajčaste oblike, temnomodri ali modro-belo nadahnjeni. Meso je rumenozeleno, sladko in sočno. Zori v avgustu. Priporočljiva je za sadne plantaže, za sušenje, za napravo marmelade in mezge.. ■ .. . Kraljica Viktorija je zelo rašča in rodovitna češplja. Njeni plodovi so podolgovato jajčasti in zore v septembru. Kožo' ima tanko, lahko snemajočo', rdečerumeno ali temnordeče pikčasto. Meso je rumenkasto, sočno in dišavno. ,•• ■ 5. Prave češplje imajo temnomodre podolgovate plodove, meso je čvrsto in za sušenje najodličnejše. i 'i Med gorenjo vrsto spadajo tudi nekatere zgodnje češplje: prava zgodnja češplja, Ess-lingerjeva, Wagenheimska, Lucasova in Furstova zgodnja češplja, predvsem pa domača češplja. Dalje: Ana Spiith, italijanska, ogrska, jakoibovka in velika sladkorna češplja. Prav tako spadajo med to skupino: rumena zgodnja in Hartwissova rumena če-Splja. ''^ ' ' '>": . i '.'..'•'■ ■'/ Prava zgodnja češplja je izrazita kalanka, zelo rašča in bogato rodeča. Nje plodovi so srednje debeli in temnomodri. Domača češplja je zeloi rašča in rotio-vitna in se kot čista razmnožuje s koreninskimi izrastki ali poganjki. Njeno meso je rumeno, plodovi pa ovalni in temnomodTi. Zori od septembra; do oktobra. Ta češplja je bila prenesena k nam v 17, stoletju. Italijanska češplja je prav tako zelo rašča in bogato rodeča. Njeni plodovi so večji od domače češplje. Kožo ima tem-nomodro, meso je jedrnato, belorumeno, sladkega vinskega okusa, in je često z rdečimi vlakni prepreženo. . (Nadaljevanje sledi) »Velika zelena renklota« iz vrta pisca. Foto: Lenard Frido Vinogradništvo.. Kakšna bo letošnja trgatev? Ing. Ivo Zupanič Menda nobena izmed kmetijskih panog ne dela kmetu toliko skrbi in preglavic kakor ravno trgatev; pa ne toliko kot delo samo, ki je ob stalnem deževnem vremenu prav gotovo zelo neprijetno, temveč bolj čas neposredno pred trgat-vo, ko grozdje zori, ko lahko vremenske neprilike — dež in hladno vreme -— odločilno vplivajo na kakovost, pa tudi na množino pridelka. Kalkulacije v tem oziru mesec dni pred trgatvo so vsekakor zelo nezanesljive. Ob začetku vegetacije, ko začne vinska trta zeleneti in se pokažejo grozdiči na mladicah, je že nakazana bodoča množina pridelka, ki lahko ostane v najugodnejših okoliščinah neokrnjena. Lahko se pa tudi zmanjša v občutni meri vsled raznih uim — toče, suše, bolezni in škodljivcev. V večji ali manjši meri se dogaja poslednje skoraj vsako leto ni povsod. j Glede množine vemo, žal, da bo letos trgatev podpovprečna, slaba, ponekod celo prav slaba, v splošnem bo mnogo, mnogo manj, kakor je bilo lansko leto. Le redko-kje bo trgatev prilično normalna. Glavni vzrok temu je letošnja huda zimska pozeba, ki je napravila največ škode v nizkih in manj za-vetnih legah. Številni prazni rez-niki in prazni šperoni v vinogradu pa so bili marsikje vzrok, da se je premalo škropilo, pa je še to malo grozdja, kolikor ga je ostalo, v veliki meri vzela peronospora. Radi nezadostnega' škropljenja močno napadeno listje je moglo le slabo prehranjevati razvijajoča se zimska očesa in bo radi tega v takih vinogradih verjetno nastavek prihodnje leto bolj pičel, les bo pa tudi bolj slabo dozorel in bo zopet v toliko večji meri občutljiv za zimsko pozebo. Obseg zimske pozebe ni bil pri vseh sortah enak. Zlasti je izborno prenesel zimski mraz naš laški rizling, ki je v vsaj malo višjih legah prav lepo obložen, kakor že nekaj let ni bil. Slično je tudi z renskim rizlingom, da, celo z belim bur-gundcem in zelenim silvancem. Po novem trsnem izboru pa bi naj bile ravno te sorte — izvzemši renski rizling — glavne sorte v mnogih naših vinorodnih okoliših. Druge sorte kakor žlahtnina, kraljevina, kavčina, muškati itd. so pa bolj slabo odrezale. Mislim, da bo prav, ako se bodo izkušnje iz te zime upoštevale pri obnovi vinogradov. Kar se tiče kakovosti pridelka, se le-ta stvarja v mesecih avgustu, septembru in oktobru. Res je, da je grozdje letos v dozorevanju precej v zaostanku, vendar pa še ni vse izgubljeno. Tarnanje že sredi avgusta ali v začetku septembra, češ da grozdje ne bo dozorelo, je pač vsekakor nekoliko preuranje-no. Sliši se predvsem iz vrst onih vinogradnikov, ki nimajo volje počakati s trgatvijo vsaj do tega časa, ko bi moglo grozdje normalno dozoreti, temveč spravijo trgatev čim prej pod streho — pred rokom, ki ga občine določijo za začetek splošne trgatve — v kleti pa zboljšujejo mošt s slajenjem. Le- ŽivinoJie.ja. Ko krava na kraju laktacije (dobi izločevanja mleka) presuši, potrebuje mir in boljšo hrano, da se popravi in pripravi na novo dajanje mleka. Popraviti se mora po zadnji mlečni dobi, ki je izčrpala njene moči, poleg tega pa mora nuditi še fetusu (še nerojenemu teletu), ki v zadnjih 5 tednih podvoji svojo težo, potrebne hranilne snovi. Tudi za bodočo laktacijo si mora nabrati rezervnih hranilnih snovi. Zato ni pravilno, če krmimo presušene krave samo z obrokom vzdržne hrane. Razen dobre osnovne hrane morajo dobiti še krepke krme, potrebne za produkcijo 5 litrov mleka. Težja je odmera obroka, če krava 50 — 60 dni pred te-letenjem še ni presusila. Pri takih živalih, ki so po %>rirodi nagnjene k neprekinjeni molži, se mora pre-sušenje prisiliti in radi tega zmanjšati krmski obrok. Čim dosežemo, da krava presuši, moramo takoj zopet povečati obrok krepke krme, dokler ne doseže količino, ki je potrebna za proizvodnjo 5 —6 1 mleka. Količina krepkih krmil se ravna po vrsti osnovne krme. Damo jih dnevno 1 — 2 kg (na pr. 3 dele ov- Vpliv krrrje na količino in Razina krmila povečavajo ali zmanjtšujejo količino tolšče v mleku. Zsato moramo paziti pri mešanju krmil, da ne pride preveč do izraza krmilo, ki znižuje tolščobo mleka.. Upoštevati pa moramo, da se posveča količina tolšče v mleku z razrnimi krmili samo tedaj, če se daje dlobra osnovna krma in če ima krava nasledno svojstvo za tvorbo mlečnie tolšče. Če to dvoje manjka, ne pomagajo nobena krmila za povečanje tolšče ali pa je krmljenje predrago ter se ne izplača. Ne sme- tos še grozdje ne gnije,, vsaj v večjem obsegu ne, zato naj velja pri vseh pravih vinogradnikih geslo: čakati in čakati s trgatvo, dokler je mogoče, da more trsje v čim večji, meri izkoristiti tople jesenske dneve, ki jih, upajmo, še tudi nekaj bo in ki ustvarjajo sladkor zastonj, vzporedno pa zmanjšujejo v grozdju tudi kislino. senega zdroba, 3 dele otrobov, 1 del lanenih pogač). Najbolj važno je, da dobi krava zadosti rudninskih snovi, ker jih ne rabi samo fe-tus za tvorbo kosti, temveč se mora v organizmu krave nabrati gotova zaloga za bodočo laktacijo. Ni redek slučaj, da zaloga rudninskih snovi v organizmu ni zadostna in da prehaja potem v mleko iz kosti krav, kar seveda kravo zelo oslabi. Zato moramo skrbeti pred in med laktacijo za primerno nadomestilo rudninskih snovi, ki jih odvzamemo kravi z mlekom. Za dodajanje rudninskih snovi je priporočljiva naslednja mešanica: 20 delov krede, 5 delov ribje moke, 2 dela kuhinjske soli in 1 del lesnega pepela. Zelo koristno je tudi fos-forno kislo apno pomešano z ribjim oljem. Ako pokladamo ribjo moko, dodajamo potrebne snovi za tvorbo kosti v živalski obliki, kar je posebno povoljna oblika. Od take mešanice dajemo dnevno na glavo 50 — 80 g. V tem času laktacije ne smemo krmiti krave s hrano, ki povzroča drisko ali napenjanje in izogibati se moramo vsake pokvarjene krme. konzistenco tolšče v mleku. mo tudi spregledati, da nekatera visokovredna krmila sicer povzročijo relativno zmanjšanje količine tolšče v mleku, da pa vsled povečane produkcije mleka ne trpi absolutna količina, temveč jo obratno celo poveča. Pokrmiti pa moramo zadostno količino krmila za povečanje tolšče, ker malenkostno posoljene z močnimi krmili nas ne bo dovelo do vidnega uspeha. Snovi, ki povečajo količino tolšče so: lanene in kokosove pogače, dobro seno in sploh prijetna, lah- ko prebavljiva naravna krma, planinska paša, silaža, itd. Snovi, ki znižajo količino tolšče sO: sezamove in makove pogače, vse vrste krme od soje in koruze, zdrob koruze, ovsa in soje, kisla, paša in seno kislih trav. Količino mleka povečajo: krma od soje in koruze, zdrob Ovsa. Količina se z njimi toliko poveča, da se ne opazi znižanje %> tolšče v skupni namolženi količini mleka, ker se namolze ista količina tolšče. V času zimskega krmljenja uporabljamo taka krmila, ki niso brez vpliva na tolščo v maslu. Čeprav ni vedno mogoče izenačiti krmila, ki povzročajo trdo ali mehko maslo, vendar je lahko doseči izenačen vpliv. Krmna pesa in njeni listi ter slama producirajo belo, zrnato maslo. Če pokrmimo v gospodarstvu velike količine take krme, tedaj težko s kakšno drugo krmo reguliramo ta vpliv, da dobimo nor-malno maslo. Drugače pa lahko z raznimi krmili izenačimo učinek. Mehko maslo naredijo: pogače ogr-ščice, sezama in lan, koruza, soja, oves, paša, zelena krma in silaža. Trdo suho maslo: palmove pogače, kokosove pogače, ječmen, rž, rženi otrobi, fižol, grah, pesa, pesni listi, krompir. , - Pobelite hleve! Naša živina skoro celo svoje življenje prebije v hlevu. Samo par korakov naredi mogoče na dan po svežem zraku, če jo napajamo kje zunaj. Če so napajalniki v hlevu, pa še tega sprehoda ni. Zato moramo skrbeti, da bodo hlevi čim boljši, zračni, svetli in zdravi, da bo tudi živina zdrava, ker le od take imamo lahko koristi. Če že nimamo higienskih hlevov, lahko tudi v starih hlevih skrbimo vsaj za čistočo, ki je pol zdravja. K čistoči hleva spada tudi beljenje. Nekateri kar ne morejo razumeti, da se morajo tudi hlevi beliti. Ne gre mu v glavo, da je tudi za živino prijetno in koristno, da živi v čistih prostorih. Apno je neprijatelj vseh bolezenskih klic, ki se nahajajo v hlevu in z beljenjem zmanjšamo možnost obolenj naše živine. Svetloba deluje j ako povoljno na zdravje živine. Pobeljeni hlevi so mnogo svetlejši kot nepobel j eni. Uničimo ogromno količino muh, ki so v nadlego živini in jo mučijo. Koristi tudi stenam in stropu v hlevu, da jih ne razjeda plesen in Krmljenje močno brejih krav. gniloba. V pobeljenih hlevih je tudi manj klic, ki okužijo mleko. Zato so začele vse mlekarske zadruge zahtevati od članov, da morajo dvakrat na leto pobeliti svoje hleve. V začetku se nekateri težko polotijo posla. Ko je pobeljeno, se jim pa dobro zdi in so sami zadovoljni, da ima hlev prijeten izgled. Na ta način se privadijo in sami 1 Qx)J2.do\ib/o. Bukov naraščaj spada med naj-nežnejše vrste domačih listovcev. Rastline v mladosti nikakor ne Škodljiva gola sečnja v bukovem gozdu. V ozadju sedemletni plevel ibovca in breze na bukovi poseki prenašajo sončne pripeke, suše in pomladnih mrazov. Zato vidimo povsod, da se bukev izključno naravno pogozduje in v prvih letih dobro razvija le v primerni senci starejšega drevja. Svoj čas so spričo ugodne lesne trgovine posekali med drugim tudi mnogo lepih bukovih gajev. Tam, kjer so izvedli nagle čiste sečnje, se goličave zelo nepovoljno obra-ščajo s tem tako koristnim lesom. Nedavno sem dobil od neke tovarne več vrst bukove volne. Zdelo se mi je skoraj neverjetno, da bi bila krasna, svileno bleščeča, volneno mehka in drobno vlaknata snov proizvod iz lesa. Ker je danes razvoj industrijske predelave nagel, bo vsekakor storilnost te proizvodnje narastla in bukov les bo dobil svojo posebno vrednost. Letos usta- brez povelj izvršijo pogoje za čistočo v hlevih. Sedaj se bliža čas jesenskega beljenja in naj ne bo kmeta, ki ne bi pobelil svojega hleva. Pobeli lahko vsak sam z navadnim zidarskim čopičem ali pa uporabi škropilnico in poškropi temeljito cel hlev. V tem slučaju uporabljamo bolj re-1 dek belež. navijajo prvo tako tovarno za izdelovanje stanične ali lesne volne v Novem mestu. Pri nas je bukev zelo razširjena. Nahaja se v čistih sestojih ali raste v manjših skupinah in posamezno v mešanih gozdih. Največ čistih gajev se nahaja po gričevju v hladnejših in primerno vlažnih položajih. Na izrazito mokrih, mrzlih ali suhih tleh ter v stepskem podnebju bukev ne uspeva. Če si hočemo na istem prostoru vzgojiti zopet košat bukov gozd, moramo pravilno in po gotovem načrtu izvesti sečnje v doraslem lesu. Kadar pričakujemo, da bo se-stojina bogato obrodila semena, jo nekaj let prej, v dveh ali treh presledkih, preredčimo tako, da ostanejo na celi površini enako razdeljeni samo najlepši edinci (matična drevesa). Po izvršeni sečnji dobita svetloba in toplota večji pristop v krošnje, kar povečuje in pospešuje rodovitnost semenj ako v. Razen tega doseže zemljo več toplote in dežja. Poveča se tudi gibanje zraka skozi preredčeno sestojino, kar prav ugodno vpliva na naglo razkroje-vanje mrtvega humusa. Kadar se pojavijo na tleh drobne, redke in nizke trave, odnosno tanke plasti mahu, je zemlja v onem stanju, kadar najboljše klije seme. Na prostorih, kjer grabimo steljo, se težko vrši naravno pogozdovanje, ker je zemlja pusta in zbita. Zato je tre ba tako zemljo pred setvijo zrahljati. Ker se ponavljajo rodovitne semenske letine doraslih bukovih gozdov v enem in istem kraju po določenem času, je prav lahko ob pravem času pripraviti sečnjo, odnosno zemljo za setev. Ko se je zasejalabukvica, je treba enakomerno preredčiti gozd v toliko, da dobi podmladek dovolj svetlobe in da je kljub temu dobro zaščiten pred vremenskimi nepri-likami. (Tokrat posekamo približno polovico dreves). Slabo pogoz-dena mesta popokiimo s sadikami, ki jih napulimo v gostejši setvi. Te- Spredaj par let staro mlado bukovje, ki se je prav zadovoljivo prirodno pogozdilo spričo pravilne prebiralne sečnje kom prvih 10 let se mlade rastline prav dobro razvijajo v senci starega bukovja ter se toliko ojačijo, da lahko sčasoma odstranimo vsa ostala drevesa. Po zgoraj navedenem načinu izvajamo sečnje navadno tedaj, kadar potrebujemo večje količine lesa za prodajo in podobno. Na čistinah lahko vzgojimo lep bukov gozd tudi v zaščiti brezovega sestoja. V to svrho predhodno zemljo nekoliko zrahljamo (pobra-namo) in v času* ko dozoreva brezovo seme, narežemo veje, ter jih zabodemo po površini. Veter navadno prav enakomerno raznosi dozorela, lahka semena po zemljišču. Med mlado brezovje za tem posejemo bukvico ali posadimo sadike, ki smo si jih vzgojili v drevesnici. Uspešnejša je setev, če se- Tri vrste, svileno - bleščeče, bukove volne me zavlečemo z grabljami ali kakim drugim podobnim orodjem. V manjših bukovih gajih, ki nam izključno služijo za lastno porabo drv, se poslužujemo prebiralne sečnje, kjer vsako leto ali v krajših Prirodno pogozdovanje bukovih gozdov. Kosi Ludovik obdobjih posekamo odgovarjajočo količino najstarejših, suhih in pre-gostih dreves, posamezno ali v manjših skupinah (2—5 debel). Neznatna prazna mesta se pogozdijo s semenom najbližjih dreves. Močnejše ali slabše zasenčenje traja nad podmladkom, dokler ta ne odraste. Zunanja podoba takega gozda se seveda nikoli ne menja. Pri takšni sečnji je treba paziti, da ostane v sestojini zmeraj gotova količina semenjakov, ki stalno pogozdujejo površino. Sestoji takih gozdov so zelo različni. Zato je težko postaviti neko določeno pravilo o sečnji, ki bi veljalo za vse slučaje. Baš ob času, ko se dela tolika škoda našim najlepšim bukovim gajem, bodo kratka navodila, ki sem jih navedel, prišla marsikateremu gozdnemu posestniku prav. ZadiužMLŠtva, Vrhniško zadružništvo. S komur koli pridem v stik in ki se zanima za zadružništvo, mu priporočam, da prouči ustroj mlekarne in zadružne žage na Vrhniki. Še vsakdo, pa bila to večja skupina ali posameznik, mi je bil zelo hvaležen da sem mu tako svetoval. Da, na Vrhniki se človek veliko nauči! Tam pač vidi ono pravo zadružništvo, na katerega smo Slovenci lahko ponosni. Prav je imel tisti agronom, ki je rekel po povratku z Vrhnike, da imajo tam visoko zadružno šolo. Res je, kajti nobena druga šola bi ne mogla izvršiti tako velik preobrat v kmečkem življu, kakor ga je izvršila praktična šola vrhniških zadrugarjev. Kaj vidimo pri Mlekarski zadrugi? Kakšen napredek? V par letih se je število članstva skoro podvojilo. V mlekarni se je moral postaviti že peti kotel, kajti količina mleka je narasla že nad 4500 litrov dnevno. Pravi napredek pa vidimo v ceni mleka. Že dve leti sem dobi mlekarski zadružnik 1.50 din za 1 mleka. Letos se plačuje v tej višini na račun in konec leta bo sledilo še doplačilo. O velikih investicijah, ki jih je izvršila zadruga z nakupom strojev in naprav niti ne govorim. Tudi bogatega rez. fonda se nočem dotikati. Za člane zadruge je pač vedno najbolj važno, po kakšni ceni vnovčujejo mleko. V tem se navadno zrcali poslovanje zadruge. Nič ne zaleže govoričenje, praktično je treba pokazati, kaj kdo zmore. Zaradi prevelike skromnosti, se skoro nič ne sliši o tej za izdelavo ement alskega sira še vedno najlepši mlelkarni v naši državi. Iz s^voje prakse smem priporočati vsem, ki vodijo mlekarske zadruge, zlasti upravnim odborom, da gredo na ogled na Vrhniko. Tam jim bco vedno prijazni France Fur- Franjo Pavlica lan, zadružni reformator, prav rad postregel s praktičnimi nasveti, kako se mora odstraniti težave v mlekarstvu, če se hoče doseči uspeh. Tudi na Vrhniki so imeli težave, mnogo truda so nekaterniki vložili v zadružno delo. Neprilike, ki tarejo dandanes še večino naših mlekarn, so tamkaj že odpravili. Kazni in ukori so sedaj zelo redek pojav. Red in disciplina zmagujeta brez pritiska, vsak posameznik v tem tekmuje, boječ se priti na sramotno desko. Mlekarska zadruga je rodila lesno zadrugo. Ko je prijatelj Furlan vodil že drugo leto mlekarsko zadrugo, mi pravi, da ima sedaj v načrtu ustanovitev lesne zadruge. Odkrito povem, da sem tedaj zmajeval z glavo. Le nikar, sem mu dejal. Preveč si obložen s posli v mlekarski zadrugi, brez Tebe pa ne bo šlo! France je to tudi vedel in si vzgojil namestnika. Krog mlajših gospodarjev je zbral okoli sebe in vsak je moral biti ravno toliko poučen v zadevah mlekarne, kot je bil on sam. Radi tega mu ni bilo težko pustiti mesto načelnika in ostati samo odbornik pri mlekarni. Od zamisli po ustanovitvi lesne zadruge pa ni več odstopil. Po dnevu pri trdem delu, na polju ali v gozdu, zvečer po hišah na pomenkih je pridobil še trideset gospodarjev, ki so mu obljubili sodelovanje. S tem malim številom zavednih gospodarjev je ustanovil lesno zadrugo, ne glede na velike žrtve, ki jih je bilo treba doprinesti za postavitev žage in za začetno delovanje. Mislim, da je bila otvoritev žage za Franceta in njegovega brata dr. Tomaža Furlana, ki je tudi mnogo pripomogel k osnovanju zadruge in postavitvi žage, največji življenski praznik. (Govor, ki ga je imel dr. Furlan pri otvoritvi žage smo priobčili v Kmetovalcu). Ob otvoritvi žage, mi je Furlan razlagal, kako je sploh prišlo do te trdnjavi podobne stavbe. Nad prepadom v skalnatem visečem terenu je bilo treba pripraviti prostor. Furlan pravi, da sekati skale po noči ni bilo toliko težko, kakor oblikovati človeka v zadružnika. Sedaj so skale prebite in zadružniki izoblikovani! Izvanredni občni zbor, ki se je vršil 1. sept. t. 1. je pokazal, kako močna je zadruga in kakšne koristi je prinesla kmetovalcem v tretjem letu obstoja. Naj mi bo dovoljeno, da navedem le glavni del načelnikovega govora, ki ga je imel na obč. zboru. Furlan pravi: »Proces razvoja pri naši Lesni zadrugi gre nepričakovano navzgor. Če bi mi pred tremi leti nekdo to prorokoval, bi me bilo dvakrat strah, kako bomo zmogli obratni kapital. Tako pa skrbimo iz dneva v dan in ves razvoj se čudovito lepo razvija. Tako stoji- Sliva »Levanska lepotica, jajčariea Foto: Lenard Frido mo danes pred rezultatom, kateri mora ovreči še zadnje pomisleke pri najnazadnjaškem kmetu. Kdor danes spričo vseh teh uspehov še ne spregleda, tega moti neumnost ali pa zloba, če ne oboje! Danes smo mi gospodje, zmagovalci. Tako močni zmagovalci, da nam ni treba prositi k pristopu ona dva posestnika, ki sta še ostala izven zadruge. Vprašanje je le, če bomo imeli dovolj velikodušnosti, da jih sprejmemo med se, kadar bodeta .hotela. Tudi je prišel čas obračuna za vse one, ki še vedno mislijo, da jim ni treba opustiti mešetarjenja med nami in trgovci. Notranja poglobitev se mora spopolniti. Red, naša zadružna disciplina in zavest bodo dvigali zadrugo še vnaprej in ravno mi bomo poborniki in glavni povzročitelji novega reda v lesni trgovini'Slovenije. Zadruga šteje danes že 224 članov. Denarni promet znaša prvih 8 mescev letos 8 milijonov din, napram 3.5 milj. v celem prvem letu. Lesa je bilo zrezanega v 8 mescih 4.400 m3 in še vedno so kupi za rezanje na skladišču prav mogočni. Vagonov smo odposlali do danes 169. Tudi trgovina s trami, se lepo razvija. Zadruga je prejela od čla- 3-H.ujfcf.efte v.z&ti. Ravno na svoj 55. rojstni dan, dne 12. avgusta, nas je zapustil Ludvik Rupelj, odličen mož, eden izmed naših popularnih in najboljših praktičnih kmetijskih strokovnjakov. Posvetil se je posebno živinoreji, travništvu in sadjereji ali nov 58 tisoč kom. tramov in do malega vse odprodala. To je uspeh našega zadružnega obratovanja, ki potrjuje, da je naša trgovina v najlepšem redu. Zadruga je plačevala les od 1. dec. 1939. pa do 30. junija 1940. vse po 400 din za m3 kljub temu, da so nastali med tem novi stroški pri izvoznem carinjanju in vsled povišanja železniške tarife. Poleg tega imamo zelo lep prebitek, tako da smo sedaj res posestniki svoje parne žage. Letos smo postavili še en polnojarmenik, ki nas stane 45 tisoč din!« Po govoru načelnika se je oglasil k besedi član uprave dr. Fur-lan, ki je še natančneje obrazložil delovanje zadruge. Na koncu svojega govora pravi, da je prav, če kmet sam daje iniciativo za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, žalostno pa je, ako pri tem ne uživa zaslužene podpore. Zdi se mi, kakor da zopet stopata na plan brata Vošnjaka ali Krek in Vošnjak, ki hočeta preroditi naše zadružništvo in ustvariti povsem nekaj novega: pravo kmetsko zadružništvo, ki ga bodo vodili samo kmetje, upravljali pa lahko vredni uslužbenci. Le tako naprej, do popolne zmage! vešč je bil tudi v ostalih kmetijskih panogah. Po svetovni vojni je bil nameščen kot upravitelj sedanjega ba-novinskega posestva v Mali Loki, katero je bilo tedaj popolnoma zapuščeno. Pod njegovim vodstvom je nastalo vzorno posestvo. Vzlic nezadostnim kreditom so se izvrševale leto za letom meljoracije zemljišča, nastale so vzorne njive, umetni travniki, deteljišča, zidali so se hlevi, pomnožile glave plemenske živine in mnoga sadna drevesa so krasila malološko posestvo. Z njegovo pomočjo se je tudi postavil temelj današnji gospodinjski šoli z uvedbo šestmesečnega gospodinjskega tečaja, katerega so vodile čč. sestre. Pred 10 leti je bil imenovan za upravitelja na ravno tako zapuščenem veleposestvu na Ponovičah. Kdor se je vozil po železnici mimo posestva, se je lahko prepričal, da ga vodi vešča roka, ki od leta do leta ustvarja iz zapuščenih in ne-* rodnih parcel vzorne njive in travnike. Kot vnet sadjar je okrasil posestvo z lepimi sadnimi nasadi, zapuščeni hlevi so se preuredili in napolnili s plemensko živino. Mož zlatega srca, miren, odkritosrčen, poln ljubezni do kmečkega. stanu, je porabil vsako priliko, da je delil svoje teoretsko in praktično znanje v okolici, v kateri se je udejstvoval. Kakor marsikateri, je tudi on moral okusiti grenak kruh današnjih razmer. Iz veleposestva na Ponovičah je bil premeščen kot pomočnik sreskega kmet. referenta v Ljubljano — takorekoč na pisarniško mesto, za katero ni bil ustvarjen in kjer ni mogel razviti svojega bogatega praktičnega znanja v prid našim kmetovalcem, katere je neizmerno ljubil. Mnogo lepih in poučnih člankov je izšlo iz njegovega peresa v raznih strokovnih in drugih listih. Mnoštvo naroda je spremljalo na zadnji poti odličnega moža. Številno so bili zastopani njegovi kolegi in večja deputacija Sokolov iz Dev. Marije v Polju in Ponovi-čev, pri katerih društvih je bil odličen sodelavec. Ob grobu se je poslovil od pokojnega z ganljivimi besedami živinozdravnik dr. Kovač. Vrlemu strokovnjaku in odkritosrčnemu kolegu blag spomin! I. S. Diplome Kmetijske družbe V zadnji številki niso bili objavljeni: Ilešič Franc, pos., Pernica 22, Kravos Jernej, pos., Vosek 11. Erhartič Martin, župnik, Sv. Jakob v Slov. goricah, Rošker Anton, pos., Zg. Hlapje, Letonja Jože, pos., Sv. Lenart, Dijak Janko, pos., Ljutomer, Rajh Jakob, pos., Ljutomer, Rus Joško, pos., Ljutomer, Jaušovec Franc, pos., Veržej, Kcroša Ivan, pos., Veržej, Berce Anton, pos., Špitalič, Jereb Rado, pos. in javni notar, Slov. Konjice, Konec Pavel, pos., Preloge, Seručar Franjo, pos., Hebenstreit, Založnik Franc, pos., Slov. Konjice, Sadek Josip, pos., Gabrovlje, Polegek Ferdo, pos., Vešenik, Cugmas Vinko, pos., Suhadol, Gosak Anton, pos., Ziče, Vucej Franc, pos., Dražja vas, Fijavž Matija, pos., Stranice, f Ludvik Rupelj pomočnik sreskega kmet. referenta v Ljubljani. Sivec Alojzij, pos., Stranice, Hrustelj Franc, pos., Stenica, Plankl Franc, pos., Ljubnica, Zdovc Jože, pos., Tepanjski vrh, Hohnjec Franc, duhovni svetnik in župnik, Cadram, Possek Franc, veleposestnik, grad Pogled pri Ločah, Kuimer Gabrijel, pos., Dobriška vas, Napotnik Matija, pos., Tepanjski vrh, Cucek Jože, pos. in nadučitelj v pok., Loče, Nemec Štefan, pos., Turnišče 195, V zadnji številki sta bila pomotoma objavljena, da sta prejela diplomo: Marn Ivan, pos., Obrije 4 in Gnezda Franc, Unec 39, pravilno je Marn Ivan, Sneberje in Gnezda Franc, Unec 1. Občni zbori. Vabilo' k- letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe r. z. z o. z. v Ljubljani. 1 Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcionarjev v smislu pravilnika zlasti §§ 2, 3, 7, 8, 9, 10. 2. Slučajnosti. 3. Predavanje in slično. Dne 22. septembra 1940: Podružnica: Iška vas ob 9. uri v gostilni Mihe Vrenika v Iški vasi. Podlružnice: Lož ob 9. uri v gostilni Mlakar v Ložu. Zakot ob 9. uri v obč. posvetovalnici v Brežicah. Komenda ob 15. uri 30 minut v pisarni mlekarne v Komendi. Dne 29. septembra 1940. GxM\?oxLa>uk& vesti. Tržno poročilo. V? zadnji številki smo izpustili tržno po-ročiilo, ker smo stali po časopisnih vesteh tik pred važnimi gospodarskimi in social-nimni reformami, kar bi gotovo močno vpliivalo na tržne cene. Medtem je vlada skieenila dne 26. avgusta na seji v Za-grelbu le uredbo o maksimiranju cene pše-nicii in moki, medtem ko temu sklepu drujige gospodarske reforme še niso sle-dilee. S pridržkom, da nove reforme ne bodio spremenile položaj na trgu, dajemo sleddeče poročilo. P?šenica: Zetva v Evropi je bila splošno podi normalo, tako da vsaka država mora štedditi z zalogami. V Ameriki in drugih prebkomorskih državah pa se kopičijo ogrcomne zaloge (Združene ameriške države t bi n. pr. letos mogle izvoziti celo svojo žetv.vo, ker zadostuje za prehrano lanski neizizvoženi višek), ki ne najdejo kupca na evropski celini, ker je prevoz zaradi angleške blokade onemogočen. Med tem, ko imajo prekomorske države največjo skrb, kam z zalogami in kako preprečiti padec cen, morajo evropske države maksimirati cene in zaloge tako porazdeliti, da bo vsak državljan pravično preskrbljen s tem nenadomestljivim živilom. Tudi pri nas je določena maksimirana cena za pšenico in moko po težkem boju med producenti in konzumenti. Cena din 3,- za kg pšenice z ozirom na slab žetveni donos in povečane proizvajalne stroške, jedva pokriva pridelovalne stroške. Ker pa ie bila istočasno ukinjena že poprej maksimirana cena koruzi, ter je ta v prosti prodaji zaradi malih zalog poskočila na din 4,- za kg, so se producenti vzdržali prodaje pšenice, tako da je v trgovini nastalo občutno pomanjkanje pšenice in mlevskih izdelkov iz nje. Sedaj se bije boj med producenti in oblastmi, ki so prisiljene poseči tudi po prisilnih merah, če hočejo doseči spoštovanje izdani uredbi, da na ta način preskrbe konsumentske sloje z moko in drugimi mlevskimi izdelki. Pri nas v Sloveniji je malo kmečkih hiš, ki so pridelale več pšenice, kot jo po omenjeni uredbi smejo zadržati za prehrano lastne družine. Uredba namreč določa, da sme producent zadržati za prehrano svoje družine tolikokrat po 300 kg, kolikor članov prehranjuje, vštevši v družino tudi stalne posle. Kar je več pridelal, mora prijaviti oblastem in odstopiti po maksimirani ceni. Pri omenjeni ceni pa nas bolj zanima dejstvo, da je z maksimiranjem cen pšenici postavljena nekakšna norma, kako daleč se smejo povečati cene drugim živilom, ki jih kmet prideluje. Razumljivo je namreč, da tudi druga neobhodna živila v razmerju svoje hranivosti napram pšenici ali še bolje rečeno moki, ne bi smela več stati, kakor dopušča razmerje, ki je vladalo pred sedanjo vojno. Po nekaterih cenah, ki so jih razni tržni odbori predpisali, izgleda, da se oblasti teh smernic tudi drže. Zelo važno pa je za nas tudi dejstvo, da Slovenija ne predela dovolj pšenice niti za svoje kmečko prebivalstvo in da moramo vso potrebo nekmečkih slojev uvažati iz drugih pokrajin države." Ker tudi letina drugih poljskih pridelkov ni tako obilna, ter bo kmet z vnovčenjem viškov le pri višjih cenah zmogel sedanje cene moki, so naša kmetska gospodarstva zelo, zelo zainteresirana na tem, kako se določajo cene onim pridelkom, ki jih še more prodati. Zavedati se tudi moramo, da verjetno sedanje težave s preskrbo pšenice ne bodo trajale samo to zimo. Zato bo vsak preudaren kmet težil po samooskrbi in bo letos posejal toliko polja s pšenico, da bo prihodnje leto čim manje dokupoval. Upo- rabili pa bomo seveda tudi vse druge pripomočke (vestno obdelovanje polj, izdatno gnojenje itd.), da bomo na sedanjih površinah več pridelali. Moka: Cena moki je pri nas maksimirana v podrobni prodaji s: 5.50 din za krušno moko in din 9.- za belo moko. Kot znano, smejo mlini mleti le 10% bele moke, a ostanek 80% morajo predelati v tako zvano enotno moko. Ker še ne vemo, kako bo banovina uredila aprovizacijo z moko, tudi še ne moremo svetovati, ali bi se splačalo, da bi podružnice za svoje člane skupno nabavljale moko. Koruza: Zaloge so v državi izčrpane in vse pričakuje novo žetev. Ker kaže koruza prav lepo, so zadnje dni padle cene stari koruzi od din 4,- na din 3.50 za kg fco nakladalna postaja. Nova, sušena koruza, ki bo-prišla na trg konec tega ali začetek prihodnjega mesca, se prodaja od din 180—230 za 100 kg fco nakladalna postaja. Posvetiti pa moramo vso pažnjo pravilnemu spravljanju koruze in zato opozarjamo na zadevni članek v tej številki. Rž: bačka din 360—362.50 fco nakladalna postaja. Ječmen: Namesto koruze se sedaj mnogo poklada živini ozimnega ječmena. Zato je veliko povpraševanje za njim in cene so narasle na din 340—345 za 100 kg, vse fco nakladalna postaja v Vojvodini. Jaremu ječmenu pa je cena narasla celo do 415— 420 din za 100 kg in so spričo te visoke cene pivovarne ustavile njegov nakup. Oves: je ponekod slabše obrodil kot druga žita. Zato mu je cena enaka, oziroma malo višja kot pšenici, saj znaša din 305—310 za 100 kg v Bački. Pri vseh žitih vidimo, da so cene višje, kot pri pšenici. Ce ne bo določena za koruzo cena, ki bo v pravem razmerju z ono pšenice, ter bi slabo vreme preprečilo pravilno zoritev in spravljanje koruze, ki je glavna hrana revnega podeželskega prebivalstva, se tržišče z žitaricami ne bo moglo ustaliti na primernih cenah, kar bo seveda zelo oteževalo oblastem, da dosežejo skladnost med interesi producentov in potrošnikov. Fižol: Letina je v splošnem prav dobra. Nizki fižol so kmetovalci večinoma še v lepem spravili. Pri poznem pa se je bati, da mu bo obilna moča hudo škodovala. Cene se še niso formirale, ker pretiranim zahtevam, ki jih stavijo nekateri, ne moremo pripisati dovolj resnosti. Beli fižol se v Bački prodaja po 465 do 470 din za 100 kg. Toda cena še lahko pade ali naraste, kakršni pač bodo končni rezultati žetve. Krompir: Po splošnem mnenju lahko pričakujemo nadpovprečni donos. Sicer krompir letos precej gnije, posebno rane vrste ponekod, pa tudi precej nagrizenega je od ogrcev, ki ne bo za trg. Skrbno sortiranje pri izkopavanju na semensko, tržno in potrošno blago bo vsekakor na mestu, pa tudi dobro ga bomo morali presušiti, predno ga bomo spravili v kleti. Prav za prav ga ne bi smeli prej vzimiti, dokler ni v razgrnjenem stanju segnilo ono, kar je okuženo. Ce bi imelo vsako gospodarstvo brzoparilnike ter bi nagniti krompir po obrezanju nagnitega dela sproti pre-kuhavali in spravili v silozne jame, bi se moglo mnogo krompirja rešiti za krmo svinj.-. Ker se še ni začelo splošno kopanje poznega krompirja, se tudi cene še niso ustalile. Kot smo že gori naglasili, bo cena pšenici nekakšen regulativ za vsa druga kmečka živila. Krompir ima napram krušni moki le Hi njene hranivosti in bi smel le toliko stati v podrobni prodaji. Očividno so zato tržni odbori v večjih mestih po tem načelu tudi odredili cene. V Zagrebu se sme zahtevati za domači slavonski krompir v nadrobni prodaji na trgu največ din 1.50 za kg. V vagon naloženega ga kmetje prodajajo po din 0.95 do din 1 za kg. Za slovenski krompir je določena cena din 2, ker so prevozni in dobavni stroški večji in ker je boljše kakovosti. V Mariboru je cena za domač krompir določena z din 1.60, kar bi odgovarjalo ceni, ki jo kmet dobi, z din 1.15 do 1.20. Slično je v Ljubljani, kjer se sme krompir prodajati po največ din 1.50. Upoštevati moramo, da krompirja nikoli nismo izvažali in ga gotovo tudi letos ne bomo. Za lastne potrebe smo ga dovolj pridelali in le prekomerno hranjenje pre-šičem bi lahko povzročilo, da ga bo spomladi primanjkovalo. Ce pa bomo koruzo srečno spravili in ji cena ne bo previsoka, krompir ne bo preveč važen za pitanje in prehrano svinj, saj smo to lani doživeli, ko smo imeli neprimerno slabšo letino kot letos. V mnogih primerih, kadar krompir močno gnije, bomo zelo dobro storili, če ga čim prej prodamo, četudi po nižji ceni, ker bo to še bolj rentabilno, kot pa, če bi počakali spomladi in utrpeli zaradi gnitja kalo od 30 in še več odstotkov. Vse navedeno moramo vpoštevati in presoditi, kdaj bomo krompir prodajali. Jabolka: Letos sadjarji ne iščemo kupcev, ker sami prihajajo k nam. Zaradi obilne moče pa lahko sklepamo, da se nekatere sorte ne bodo držale in jih kaže čim prej odprodati, sicer bo zguba zaradi gnitja precejšnja. Kdor pa ima zdravo sadje, naj ga hrani in proda pozneje, kadar bo lahko dosegel prav dobre cene. Zgodnje in jesensko sadje se ne drži dolgo in tako so bili sadjarji primorani &'a takoj prodati. Domači trg to sadje ne konsumira v veliki meri jn zato se je večina sadja izvozila. Ker so nam Nemci diktirali cene, je cena od 2.25 do 2.50 tako rekoč prisilna. Seveda je bilo nekaj sadja prodanega tudi dražje, ali to je šlo na domače trge, kjer so mu hile cene v podrobni prodaji od 6—8 din. Verjetno je, da poznega sadja ne bomo dosti prodali v inozemstvo, razen če bi Nemčija dovolila boljše cene ali če bi se povečal kurs marke. Za pozno sadje se slišijo cene od din 3 do 4.50, različno po vrstah. Živina: Cene, ki jih odobravata Nemčija in Italija niti za izvoznike niti za kmete niso rentabilne. Zato je izvoz precej zastal. Ko to pišemo, so objavljene nove, nekoliko višje cene. Toda, ker prave pitane živine nimamo, a prevzem je zelo strog, tudi radi teh povišanih cen izvoz ne bo bog ve kaj oživel. Dobro ceno imajo pitane svinje in cena masti je že dosegla din 22 do 24 din za 1 kg v prodaji na veliko. Ko bo pa koruze več na razpolago, bo cena svinjam gotovo padla, vendar pa bo še tudi nadalje precej rentabilna. V interesu kmeta bi bilo, da se ukinejo brezmesni dnevi in poveča' domači konsum, ki se zadovolji tudi s slabšo kakovostjo, ki ni za izvoz. Xme,tijsko-ia£iki vrstnik. Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici prične svoj I. tečaj dne 4. novembra 1940. ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941. 1. Učenci, ki ga dovrše, bodo prihodnje jeseni sprejeti v II. tečaj, ki bo trajal ravno tako pet zimskih mesecev. Prednost zimske kmetijske šole je v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma tudi praktično izobrazijo v vseh Kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj potrebuje. To je posebna važnost v današnji dobi, ko mora toliko naših kmečkih fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnino za pet mesecev kot pri celoletni kmetijski šoli za' enajst in pol mesecev. V zimsko šolo se sprejmejo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko ' izpričevalo, izpričevalo o nravnosti, izjavo staršev oziroma varuha (banovinski kolek za 4 din), s katerim se zavežejo plačati stroške šolanja in izjavijo, da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege ba-novinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. Pri , vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob južni železnici najpozneje do 1. oktobra 1940. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo. Kmetje! POŠLJITE SVOJE SINOVE V KMETIJSKE SOLE. Slive, češplje, renklote in mirabell na vrtu g. Matije Perkota, pos. in mizarja v Spodnji ŠiSki 97 v letu 1939. Foto: Frido Lenard. CENIK sadnega drevja in trtnih cepljenk za leto 1940/41 Pridelek sadnega drevja je radi občutne pozebe v pretečeni zimi zelo majhen. Zato zaenkrat sprejemamo naročila le za jesenski odjem. Pomladna naročila bomo sprejemali šele po 15. decembru, Če bo še kaj zaloge. Cene so brezobvezne. Slične sorte in kakovost smemo zamenjati, ako ni to izrecno zabranjeno. Radi zamude časa računamo za osebno odbrana drevesca 25% več. Plača se pri prevzemu ali pred odpošiljatvijo, odnosno se brezpogojno prevzame. Embalaža se zaračuna 20,— din za omot. Manj kot 10 drevesc po železnici ne pošiljamo. Reklamacije uvažujemo izključno samo 14 dni po prejemu drevesc. Za različna tozadevna vprašanja prosimo priložiti znamko za odgovor. VISOKA IN SREDNJEDEBELNA JABOLKA Poletne sorte: Beličnik, Charlamovsky. Jesenske sorte: Pisani kardinal, Jakob Lebel, Gdanski robač. Zimske sorte: Zlata parmena, Landsberška reneta, Kanada, Bellefleur, Boskopski kosmač, Londonski peping, Bau-manova reneta, šampanjska reneta, Ontario, Jonathan, Porenjski krivopecelj, Bojkovo jabolko, Mošancgar, Besniška voščenka in Bobovec. I. vrsta izbrana din 15,1. vrsta običajna din 12, II. vrsta din 7. SREDNJEDEBELNE ŽLAHTNE HRUŠKE Viljamovka, Hardyjevka in Klapovka. I. vrsta izbrana din 18, I. vrsta običajna din 15, II. vrsta din 8 VISOKODEBELNE MOŠTNICE Koroška moštnica, Ozimka in Tepka L vrsta izbrana din 18, I. vrsta običajna din 15, II. vrsta din 8 PRITLIČNA JABOLKA cepljena na dusenec in paradiževec Poletne sorte: Beličnik, Charlamovskv, Letni kalvil dr. Baum. Jesenske sorte: Lord Sufield, Pisani kardinal, Jakob Lebel. Zimske sorte: Zlata parmena, Landsberška reneta, Kanada, Bismark, Rumeni bellefleur, Rdeči bellefleur, Londonski peping, Ananas, Boskopski kosmač, Baumanova reneta, Ontario, Jonathan, šampanjska reneta, Porenjski krivopecelj, Cesar Viljem, Bojkovo jabolko, Mošancgar. I. vrsta din 15,— II. vrsta din 8.— okulati din 10.— PRITLIČNE HRUŠKE cepljene na kutno in hruškov divjak Poletne sorte: Zgodnja magdalenka, Salzburgarca, Klapovka, Stuttgartska kozača, Viljamovka, Amanliška, Sangvinol (Krvavka) in Kongvesovka. Jesenske sorte: Triumph d' Vienne, Društvenka, Avranška, Hardyjevka, Charneuska, Pitmastonka, Jeana d' Are, Kleržo, Boskovka, Nova Poiteau, Angoulemka, Dielovka, Kontesa Pariška, Pastorovka, Druardovka, Abreška krasotica, Zimska postrvenka. I. vrsta din 15,— II. vrsta din 8,— Okulati din 10.— SREDNJEDEBELNE ČEŠPLJE IN SLIVE V avgustu zoreče: BUhlska, rana, Kraljica Viktorija, Jefersson, Zelena ringlota, Kirke, Lovvenska krasotica. V septembru zoreče: Ana Spath, Geant češplja, Domača češplja, Bosanska češplja. I. vrsta izbrana din 12, I. vrsta obič. din 10, II. vrsta din 6 VISOKE, SREDNJEDEBELNE IN PRITLIČNE ČEŠNJE Zoreče po vrstnem redu: Rana iz Marke, Kassinova rana, Winklerjeva, Frommova srčika, Rottertova, Hedelfinška, Brusniška bela, črna hrustavka in Buttnerjeva. I. vrsta izbrana din 18, I. vrsta obič. din 15, II. vrsta din 8 SREDNJEDEBELNE IN PRITLIČNE VIŠNJE Ostheimska, Lotovka, Veliki Gobet, Min. Podbielsky in Hor- tenzija. I. vrsta izbrana din 18, I. vrsta obič. din 15, II. vrsta din 8 PRITLIČNE BRESKVE Zoreče v juliju: Mayflower, Wadel, June Elberta in Golden Jubilee. Zoreče v prvi polovici avgusta: Triumph, Rieversova in Zmagovalka. Zoreče v drugi polovici avgusta: Mignon, železni kancler, Kraljica Karola. Zoreče v septembru: Kraljica vrta in I. H. Halle. I. vrsta din 10,— n. vrsta din 6.— PRITLIČNE MARELICE Klosterneuburška, Breda, Ogrska rana, Nanciška. I. vrsta izbrana din 20, I. vrsta obič. din 18, IL vrsta din 10 Laški rizling . . . Zeleni silvanec . . Muškatni silvanec Traminec ..... Modri burgundec . Modra frankinja . Trsnica in drevesnica Kmetijske družbe r. z. z o. z. v Slov. Konjicah V prvovrstni kvaliteti, sortah in podlagah imamo na zalogi sledeče trtne eepljenke: ENOLETNE TRTNE CEPLJENKE . rup. št. 9 Gothe Bouvierova ranina rup. št. 9 Gothe « « «. Kraljevina ...,..« « « « « « Kraljevina .......... rip. port. « « « Rdeča žlahtnina ...... « « « « « Beli burgundec....... « « « « « Portugalka........ . « « . Malvazija rip. beri. Kober 5 bb. DVOLETNE TRTNE CEPLJENKE Laški rizling ........ rup. št. 9 Zeleni silvanec....... << « Traminec.........'. « « Traminec ..........rip. port. Muškatni silvanec . . ... « « Kraljevina ......... « « žlahtnina . . . , Beli burgundec . žametna črnina Renski rizling . Biser iz čabe . . Modri burgundec rip. port. Portugalka rip. port. KORENJAKI Rip. port. Rup. št. 9 Gothe Rip. beri. Kober 5 bb. Trtne eepljenke se prodajajo po dnevni ceni. (Do 50 kom. po din 3.— komad.) Interesenti za trte naj se obračajo direktno v Slov. Konjice, event. na isti naslov tudi v Ljubljano. '/32 strani = Din 50 + Din 3 — ogl. takse ;l/i. „ = „ 100 + „ 7.50 „ 12 » = » 150 + „ 7.50 „ Inserati se računala po naslednjih cenah: '/s strani = Din 200 + Din 15 — ogl. takse „ = „ 400 + „ 30,— „ '/2 „ = „ 800 + „ 30,— .. Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600.— + Din 60.— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila- Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 din in } din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Fige in slive za žganjekuho prvovrstne kvalitete ima na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Aškerčeva 1. 34. VABILO fca redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v št. Janžu na Dolenjskem, ki se vnši dne 25 septembra 1940 ob 19. uri pri načelniku Ignac Majcenu. Dnevni red: 1. Porodita in odobritev računov za leto 1939. 2. sprememba pravil po določilih zakona o gosp. zadrugah, 3. volitev načelstva in nadzorstvo, 4. slučajnosti. Ako bi sk'lcani občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani' uri, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira r.a število zastopanih dteležev. NACELSTVO. Oskrbnik verziran v vseh panogah kmetijskega gospodarstva, odličnih zmožnosti, išče nameščenja. Dopise na Upravo »Kmetovalca« v Ljubljani — pod »Absolvent kmet. šoie, št. 40«. 40. Kupim 2 montafonski kravi dobre plemenske pasme, s točnimi Izkazi letne mlečne molže. Ponudbe poslati na: L. Pothorn, Ljubljana, poštni predal 28. 49 2 mali kmetiji blizu Vrhnike, vsaka z lično hišo in vsemi prl-tiklinami se oddasta poceni v najem za 1. oktober 1940. Hlev za živino, kozolec, njive in senožeti. Redliti je mogoče 1—2 kravi in 1—2 prašiča. Poleg možnosti zaslužka. Polzve se v pisarni g. ing. Milana Lenarčiča na Verdu pri Vrhniki. 47 N&in.atvU!o / ■RVJS-PKB.1NI? Za mlelev vsakega žita! Naznanjam vsem kupovalcem Origi-naJ I ru s-mlinov, da mi je tovarna Iruswerke J. Riling & Sohne Dussllngen v Nemčiji poverila zastopstvo za Jugoslavijo že v "etu 1939 ter isto Je vedno zastopam, za kar se zainteresiranim naj-topleje priporočam. Radi slabih izkušenj zgoraj navedena tovarna prejšnjemu zastopniku gosp. Štefanu Turnšeku iz Ljubljane že od konca leta 1938 ni ničesar več dobavljala. Ker pa prodaja gosp. Turnšek še vedno slično ponarejene mline za Irus-mline, opozarjam, da za iste jaz oziroma tovarna ne prevzame nobene odgovornosti. BOGOLJUB HARTLIEB pooblaščeni mlinostavec in zastopniK Irus-mlinov, pošta: Kranjska gora. Oglasi v »Kmetovalcu" imajo uspeh? POCENI NAPRODAJ! Več stroiev: Diirkopp, Adler, Pfaff, Singer, Westa in drugih popolnoma novih ženskih, krojaških, čevljarskih itd. (stare vzamemo v račun) pri „PROMET" v Ljubljani, nasproti Križanske cerkve. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: ranjak cvet, arnika cvet, lipov cvet, jagoda list, robida list, malina list, rman cvet, janeževe rože Poseiite kavarno 9VTABOR" v Ljubljani Pris,ne ^iSOHN . Tovarn, znamka Kunde okulacijske nože (rine, drevesne, vrtne škarje dobite pri Kmetijski družbi v;Ljubljani k# s.ekunoe u.s5hn's cons"truktion s Zaščitni znak Ogibajte se posnetkov z znakom: ..DRESDNER MODELL" UST. 1828 J. Blasnika nasl. UNIVERZITETNA TISKARNA, litogratija, offseHisk, kartonaža, založništvo Velike prafike, vrečice za semena. LJUBLJANA, BREG 10-12 Najstarejši grafični zavod v Jugoslaviji izvršuje vse tiskovine solidno in poceni. V tej založbi je poleg drugih izšla knjiga: »SKRIVNOSTI ČLOVEŠKEGA TELESA" ki jo je spisal primarij doc. dr. L. Malko in ki obravnava razne telesne pojave ki vplivajo na o, da se človek razvije v pritlikavca ali velikana, da se zmehčajo kosti, se žensko telo prelevi v moškega in obratno, se določi spol itd. — Knjiga obsega 218 strani in 81 slik ter stane vezina din 7tr . broširana din 64"—. Čistite Vaše žito samo z originalnimi žitočistilniki flHEID"-ovimi trijerji Stockerau bei Wien. Stalno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 Telefon št.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon it.: 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, sate-deposits itd. Mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska. Vaino za osnovne in kmeiiiske šole t Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 7o x 50 cm s primernim obe-šalom in okvirom. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim popisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 75.—. Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. ZAHTEVAJTE PRI VAVŠIEM TRGOVCU ,NAŠ ČA\jnr Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne n. maja 1935 1. S. br. 14.004 Naprodaj pri: KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z. V LJUBLJANI V zalogi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih so najboljši! SACK-ovi plugi žetveni stre}} Ai.V.VlItfh ^^ .....' V * *