244 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
vlja, da je bila zunanjepoliti~na problematika znatno zastopana v Slavenskem Jugu v letu 1848 in za~etku
leta 1849, kasneje pa je ~asopis ve~ pozornosti posvetil notranjepoliti~nim dogodkom.
 V petem poglavju avtor osvetli okoli{~ine, zaradi katerih je bil ~asopis v februarju 1850 prepovedan.
Zaklju~ku, v katerem avtor na kratko strne bistvene zna~ilnosti hrva{kega politi~nega gibanja med leti
1848 in 1850 ter delovanja Slavenskega Juga v tem ~asu, sledi ob{irna priloga, v kateri avtor objavi
dokumente o prepovedi Slavenskega Juga in dolo~ene izbrane ~lanke iz Slavenskega Juga. Knjigi je
dodan tudi kraj{i »slovar«, v katerem avtor objasni manj znane izraze, ki so uporabljeni v tekstih Slaven-
skega Juga ter ob{iren spisek virov, literature, kazalo osebnih in zemljepisnih imen ter kratka bele‘ka o
avtorju.
Delo je kvalitetna, zelo poglobljena, s strokovno literaturo in arhivskim gradivom podkrepljena ana-
liza tekstov ~asopisa Slavenski Jug. Avtor se izka‘e kot zelo dober poznavalec historiografije, kar mu
pomaga pri podrobni analizi o‘jih problemov. Sam je ‘e objavil ve~ razprav (ki so bile objavljene v
razli~nih hrva{kih zgodovinskih ~asopisih in zbornikih), ki se nana{ajo na politiko in politi~no misel na
Hrva{kem v tem obdobju, pred kratkim pa je iz{la tudi njegova monografija z naslovom Hrvatski politi~ki
pokret 1848.–1849. godine. Ustanove, ideje, ciljevi, politi~ka kultura., v kateri je podrobneje preu~il
hrva{ko politi~no gibanje za ~asa revolucije 1848.–1849.
N a t a { a  P o d g o r { e k
I g o r  G r d i n a,  Ipavci : zgodovina slovenske me{~anske dinastije. Ljubljana : ZRC SAZU,
2001. 448 strani.
Pred nedavnim je v zalo‘bi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU zagledala lu~ sveta izredno
zanimiva zgodovinska knjiga. To je {tudija Ipavci (zgodovina slovenske me{~anske dinastije), ki jo je
napisal Igor Grdina, profesor slovenske knji‘evnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Kakor pove pisec
takoj v prologu, to »ni niz biografij, temve~ (mikro)zgodovina posameznikov, ki so mo~no zaznamovali
~as me{~anov na Slovenskem«.
Dru‘ina Ipavcev izvira prejkone z Vipavskega, povest o njej pa se za~ne avgusta 1742, ko se od-
slu‘enemu voja{kemu ranocelniku Juriju Ipavcu v belokranjski vasi Gradac rodi prvi sin Fran~i{ek
Maksimilijan. Kon~a se februarja 1921 z ‘alostno smrtjo skladatelja dr. Josipa Ipavca, distriktnega zdra-
vnika v [entjurju. Zaradi bolezni je bil ‘e od maja 1919 opravilno nesposoben. Z majhnim odmikom se to
stoosemdesetletno dru‘insko obdobje ujema z velikimi politi~nimi mejniki, na za~etku z nastopom vlade
cesarice Marije Terezije (1740), na koncu pa s propadom habsbur{ke monarhije in nastankom kraljevine
SHS (1918).
Dr. Grdina je razdelil pripoved, ki {teje 450 strani, na pet knjig. V vsaki je dominantna oseba eden iz
dinastije Ipavcev. V prvi je to ~udodelni ranocelec Franc, v drugi »skrivnostni« Alojz (1815–1849), v tretji
primarij iz Gradca Benjamin (1829–1909), v ~etrti »rodoljub z de`ele«, Benjaminov brat Gustav (1831–
1908), v peti pa Josip (1873–1921), talent, ki je bil preprosto prevelik za svojo ozkosr~no domovino,
kakor pravi Grdina. »Ob osrednjih osebnostih nastopa v vsaki knjigi {e vrsta drugih likov: parveniji,
pustolovci, imenitniki, bedaki, pajaci, prvaki, umetniki (tudi umetniki `ivljenja), plagiatorji, razbojniki,
lizuni, Kozjanci«, da govorimo kar z besedami iz prologa. »Pripoved o Ipavcih je svojevrsten poskus: na
podlagi ohranjenih virov se trudi zajeti celo(s)tno ̀ ivljenje, ne samo njegovih posameznih sektorjev. V njej
se nelo~ljivo prepletajo glasba, medicina, politika, med~love{ke vezi vseh vrst in prvinska sla po ̀ ivljenju.«
Krajevno stoji ves ~as v ospredju [entjur, Sv.Jurij ob ju‘ni ‘eleznici, kakor se je imenoval trg pred
prvo svetovno vojno in {e nekaj ~asa po njej. Njegovemu razvoju, dru‘bi v kraju in okolici je posve~eno
precej prostora. V {tajerski de‘elni zbor in v dunajski parlament je [entjur volil v kme~ki kuriji. Pri zadnji
de‘elnozborski volilni reformi leta 1909 pa je bil vklju~en v mestno kurijo. Na novo je bil ustvarjen
slovenski mestni volilni okraj, v katerega so dali 12 trgov in ob~ini Studenci pri Mariboru. Prve in edine
volitve so bile 31. avgusta 1909. V [entjurju so dobili slovenski liberalci 18 glasov, katoli{ka stran pa 8.
Za Poslanca je bil izvoljen Vekoslav Kukovec. [koda, da Grdina te reforme in volitev ni omenil.
[tudija o Ipavcih sega nekje bolj na {iroko, nekje v o‘jem obsegu na podro~je kranjske in {tajerske
de‘elne zgodovine, pa tudi v celotno slovensko politi~no in kulturno zgodovino. Grdina dobro pozna
245ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
politi~no, literarno in glasbeno zgodovino, temu pa se pridru‘ujejo knji‘nice, arhivi, raziskovalne institu-
cije v Celju, Ljubljani, Mariboru in na Dunaju ter najrazli~nej{i krajevni in dru‘inski viri: pisma, dnevniki,
uradni akti, spomini, ~asopisje, ustna in zabele‘ena pri~evanja dru‘inskih ~lanov, dokumenti, ki so jih
prepustili piscu, fotografije – nekatere so na{le pot tudi v publikacijo.
Ipavci so odli~no delo, ki ga bodo z veseljem vzeli v roke ljubitelji {entjurske pokrajine, ki je tudi dom
avtorja, ki ga bodo z veseljem vzeli v roke ljubitelji glasbe in na{e kulturne preteklosti. Pisano je ‘ivo in
prijetno, polno raznovrstnih pogledov in vrednotenj, s katerimi se seveda v~asih tudi ne strinjamo. Polno
je duhovitih domislic, med katerimi naj tu omenim samo eno, sodbo o vplivnosti ‘ensk v zgodovini. Ta
vplivnost je bila, kakor pravi Grdina najvi{ja v 18. stoletju, v ~asu Marije Terezije, Katarine II. in markize
Pompadour, potem pa so se morale sprijazniti z zmanj{anjem svoje vloge. »[ele doba telefona bo spet
nekoliko pove~ala mo~ lep{ega spola« (str. 7).
Ko beremo Ipavce, moramo imeti pred o~mi tudi to, da je dr. Grdina bistveno pripomogel k zmagoviti
poti Princese Vrtoglavke, glavnega dela Josipa Ipavca, ki je 29. novembra 1997 do‘ivela krstno predstavo
v Mariboru, potem ko ji je dal po motivih izvirnega libreta Mare Berksove prav on novo besedilo.
[tudija o Ipavcih je bila skoraj v isti obliki in vsebini, kakor jo ima v knjigi, predlo‘ena kot disertacija
ljubljanski filozofski fakulteti. Naslov je nekoliko druga~en: Zgodovinske podobe me{~anske kulture na
Slovenskem [tajerskem v XX. stoletju (na primeru dru‘ine Ipavec). Pred komisijo Vasilij Melik, Jo‘e
Sivec, Peter Vodopivec in Janez Cvirn je bila obranjena 19. decembra 2001. Tako je dr. Igor Grdina
svojemu prej{njemu slovenisti~nemu doktorskemu naslovu (1994) pridru‘il {e drugega, zgodovinskega.
Va s i l i j  M e l i k
Brennpunkt Mitteleuropa : Festschrift für Helmut Rumpler zum 65. Geburtstag. Ur. Ulfried
Burz, Michael Derndarsky, Werner Drobesch. Klagenfurt : Carinthia, 2000. 688 strani.
Ob 65. letnici celov{kega univerzitetnega profesorja dr. Helmuta Rumplerja je v redakciji treh njego-
vih u~encev in sodelavcev iz{el zbornik, ki na skoraj sedemsto straneh prina{a 43 razprav jubilantovih
kolegov iz znanstvenega sveta Avstrije (28 prispevkov), Nem~ije (5), ZDA (2), Velike Britanije (1),
Mad‘arske (2), ^e{ke (2) in Slovenije (2), tabula gratulatoria ima 145 imen iz razli~nih dr‘av Evrope in
ZDA, pa tudi seznam tistih, ki so omogo~ili natis te obse‘ne knjige, ka‘e kak{en ugled prof. Rumpler
u‘iva v Avstriji in {e posebej na Koro{kem.
Z naslovom Brennpunkt (‘ari{~e, fokus) Mitteleuropa so uredniki lapidarno poudarili podro~je znan-
stvenega ukvarjanja Helmuta Rumplerja, ki je z nekaj razpravami sicer posegel tudi v starej{a obdobja,
druga~e pa je ostal zavezan prou~evanju zgodovine 19. in 20. stoletja. Rezultat raziskovanj je impozantna
bibliografija, ki navaja 9 monografij, 114 razprav, 48 recenzij, 26 uredni{kih del (ti podatki so pa~ zastareli,
ker jih povzemam po objavljeni bibliografiji v tem zborniku, ki pa je zaklju~ena z avgustom 2000).
Zbornik je razdeljen na pet tematskih podro~ij. Uredni{kemu uvodu, predstavitvi jubilanta izpod peresa
Fritza Fellnerja in Claudije Fräss-Ehrfeld ter bibliografiji najprej sledi prvi sklop razprav, ki so namenjene
teoriji zgodovine in zgodovinopisju. Tr‘a{ki arhivist Pierpaolo Dorsi ocenjuje pomen arhiva dru‘ine
Thurn-Taxis iz gradu Devina za avstrijsko in regionalno zgodovino, Jan Havránek iz Prage govori o
poskusih sinteze ~e{ke zgodovine v razmerju med politiko in raziskovanjem. Peter G. Tropper iz Celovca
je obdelal tehniko zgodovinskega raziskovanja v za~etku 18. stol. na primeru Chronicon Gotwicense
(samostana Göttweig), Fritz Fellner iz Salzburga je ocenil delo Huga Hantscha pri diskusiji o avstrijski
zgodovinski zavesti, Ulfried Burz iz Celovca se je posvetil vpra{anju vojne krivde v Avstriji kot problemu
iskanja identitete in samozanikanja. Elmar Lechner iz Celovca pa je predstavil Hermanna Braumüllerja kot
zgodovinarja koro{kega {olstva in pedagogike. Werner Berthold iz Leipziga razpravlja o napredku kot
problemu in njegovi problematiki, Hartmut Zwahr iz Leipziga pa objavlja svoje dnevni{ke zapise iz
za~etka novembra 1989, ko se je za~el konec NDR.
Najobse‘nej{i je drugi sklop razprav, ki nosi naslov Za~etek in konec habsbur{ke historie. Za~enja ga
Günther Hödl iz Celovca, ki govori o elementih de‘elne zavesti v poznem srednjem veku. Johann Reiner
iz Innsbrucka se posve~a poroki {panske infantinje Isabelle z nadvojvodo Albrechtom leta 1598/99,
dolgoletni direktor in{tituta za evropsko zgodovino v Mainzu Karl Othmar Frh. von Aretin se je posvetil