Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIL, št. 45 Ljubljana, sobota 22. februarja 1941 Cena t Din Upravrudtvo; Ljubljana, Hn&fljeva 6 — Telefon Ste*. 3122, 3123, 3124, 3125. 4120. Inseratm oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL —- Tel. 3492 is 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg it. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenora ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.74». izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din Za Inozemstvo 50 din Uiedniltfe: Ljubljana, Knafijeva ulica a. teiefoo 3122, 3123. 3124, 3125, 312«; Martoor, Grajski trg St. i, telefon si 4455: Celje, Stro8«mayerjev8 ulica štev 1, telefon St 65 Rokopisi * ae rraCaio Položaj javnih nameščencev Na letošnjem zasedanju banskega sveta se je ban dr. Natlačen v svojem otvoritvenem ekspozeju dotaknil s poudarjenimi besedami tudi gmotnega položaja javnih nameščencev. Sem spadajo poleg državnih in banovinskih uslužbencev nedvomno tudi občinski nameščenci. V skupino javnih nameščencev moramo poleg oseb s pragmatičnim, uradniškim, poduradniškim ali služite! jskim značajem šteti tudi najrazličnejše stroke ročnih delavcev v podjetjih javnih korporacij, samo po sebi pa je umevno, da ne smejo biti pozabljeni pogodbeni in honorarni nameščenci. Pri obravnavi problema gmotnega položaja javnih nameščencev moramo imeti v mislih vse osebje v javnih službah do zadnje snažilke navzdol. Socialne, kulturne in tudi gospodarske potrebe javnih nameščencev samih in tudi zahteve narodnega napredka in ohranitve njegovega zdravega moralnega življenjskega standarda hočejo, da z enako skrbnostjo obravnavamo vse skupine javnih nameščencev. Banski svet je z banom na čelu najvišja oblastna avtoriteta v naši banovini. Glas te avtoritete ne more ostati klic zapuščenega v puščavi. Oficielni zahtevi te visoke avtoritete bodo morale slediti vztrajna akcija in konkretne odredbe. G. ban je s svojim poročilom gotovo imel namen, da z njim otvori debato o stvari in označi pričetek vsaj malo zadovoljive ureditve gmotnega položaja javnih nameščencev in uslužbencev. Vsi nasveti in predlogi, ki bodo o tem problemu podani, bodo hotenja javne oblasti moralno samo podkrepili. Časopisi imajo pri tem problemu velike dolžnosti in morajo biti stalno na straži, da ostane stvar sveža, dokler ni zadovoljivo rešena. Zahtevo po ureditvi gmotnega položaja javnih nameščencev so svoječasno stavili na vseh zborovanjih in konferencah tudi gospodarstveniki, ki se zavedajo, kaj pomeni, ako je kupna moč par sto tisoč oseb za več kot 50 odstotkov zmanjšana. Tudi kmetje so po svojih organizacijah že ponovno priznali, da javna uprava trpi silno škodo, ako uradniški stan gmotno vedno bolj propada. Spominjamo se dalje, da je lani na svojem novembrskem delegatskem zborovanju delavska Narodna strokovna zveza zelo resno govorila o socialni in moralni škodi, ki jo trpi slovensko javno, upravno in socialno življenje, ker je .gmotni položaj javnih nameščencev vedno slabši. Delavci vedo, da uradniki v mnogočem in marsikdaj odločajo o velikih delavskih socialnih problemih. Te rešitve bodo le takrat pravične in socialne, ako bo tudi uradnik sam socialno primerno zaščiten. Ista zveza je s posebno vlogo prosila Delavsko zbornico, naj v interesu socialne zaščite delavskih in nameščenskih koristi pri me-rodajnih oblastvih s primerno krepkim in ^rztrajnim poudarkom predoči ta ve-levažrd vsedržavni socialni problem. Tako so od vseh strani prihajali vedno močnejši glasovi, da proletarizacija javnih nameščencev in uslužbencev nevzdržno napreduje in da jo je treba nujno zaustaviti. Položaj pa je postal še posebno nevzdržen od časa, ko so uredbe o minimalnih mezdah iz vzele podjetja in uslužbence javnih korporacij. Se eno zelo dalekosežno ugotovitev je omenil g. ban. Rekel je, da so patriotizem in disciplina ter skrajna požrtvovalnost v armadi javnih nameščencev ostali neporušeni. To pomeni, da so javni loradniki na izredno visoki moralni in razumski kvalifikaciji in da je njih nesebičnost, kadar gre za žrtve narodu in državi, vzgledna in nedosegljiva. Vendar pa je pri tem treba postaviti vprašanje: ah ni lok teh kreposti že do skrajnosti napet? Omalovaževati še nadalje vprašanje gmotnega in kulturnega obstoja javnih nameščencev bi utegnilo postati istovetno z zlorabljanjem najidealnejših lastnosti človeka. Ban je pravilno precenil, da je sedaj skrajni čas, da to vprašanje pride v najresnej-šo razpravo. Zadovoljiva rešitev problema, ki je kljub tako ogromnemu porastu draginje ostal na mrtvi točki, bo zahtevala ogromna denarna sredstva, katerih država trenutno nima v blagajni. Problem je treba rešiti na način, ki ne bi povzročil novega povišanja ali razpoloženja za povišanje cen. Pojavila se je misel, naj bi se gmotni položaj prizadetih sto-tisoeev uredil ne z zvišanjem prejemkov, temveč z organizacijo cenene prehrane potom aprovizacijskih prodajaln v glavnem zadrug. Ta misel je samo navidezno ali vsaj samo začasno rešilna, v bistvu in za daljšo dobo pa je neizvedljiva, posebno za one osebe, ki ne žive strnjeno v večjih krajih. Treba je vedeti, da problem ni samo fiziološkega Zatišje pred viharjem Ameriški tisk o položaju na Daljnem vzhodu, na Balkanu in Bližnjem vzhodu - Pričakovanje izredno važnih svetovnih dogodkov v najkrajšem času — Ameriški senat bo prihodnji teden končal razpravo o Rooseveltovem zakonu New York, 21. febr. j. (A. R.) V ameriških krogih tvori poglavitni predmet zanimanja še zmerom razvoj položaja na Daljnem vzhodu, na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Glede položaja na Daljnem vzhodu so zunanjepolitični komentatorji mnenja, da gre pri akcijah Japonske v veliki meri za živčno vojno, ki se je je Japonska naučila od Nemčije, čeprav je položaj vseeno dovolj kritičen, da zasluži največjo pažnjo ameriške vlade- Po mnenju ameriških komentatorjev pa je napetost na Daljnem vzhodu že prekoračila svoj višek in je treba pričakovati, da se bo v naslednjih dneh Japonska pričela že umikati. »New York Herald Tribune« kljub temu še zmerom rvari Ameriko, naj ne podcenjuje japonske odločnosti. Po njegovem mnenju bo Japonska vsekakor udarila proti jugu, čim bo Nemčija ponovno dosegla kak vojaški uspeh v Evropi. Med cilji, ki bi jih Japonska rada osvojila na južnem delu Pacifika, so po njegovem mnenju najmanj ogroženi Filipini, ker Japonska ve, da bi bil to zanjo zaenkrat pretrd oreh. Singapuru in tudi Holandski vzhodni Indiji grozi mnogo večja opasnost. Glede Grčije so ameriški listi danes bolj optimistični, ker vsi znaki kažejo, da je Grčija odločena nadaljevati borbo. Iz vladnih krogov se je izvedelo, da je Grčija prosila za nujno dobavo ameriških vojaških letaL Ameriška vlada zdaj grško proš- njo proučuje in tudi grški poslanik v Wa-shingtonu si prizadeva pridobiti vodilne osebnosti v ministrstvu vojske in mornarice, da bi bila vrsta letal, ki se zdaj izdelujejo za potrebe ameriške obrambe, prepuščena Grkom Glede vsakovrstnih vesti o izkrcavanju angleških čet na grških otokih so ameriški listi mnenja, da se Anglija ne bo spuščala v nikakršne avanture kakor svoječasno na Norveškem, marveč bo to vprašanje najprej temeljito proučila in morda šele nato pokrenila kako akcijo, ki pa bo potem nedvomno zelo širokega ofenzivnega značaja ter naperjena proti vsej južni obali Balkanskega polotoka. Za tako ofenzivno akcijo pa mora dobiti Anglija še nadaljnja močna ojačenja za svojo armado na Bližnjem vzhodu. Zaenkrat drži Anglija trdno v rokah grški otok Kreto, ki predstavlja važno izhodiščno bazo za morebitne bodoče operacije. Protiletalska zaščita Saint Louis, 21. febr. j. (Ass. Press) Tukajšnje mestno načelstvo je prejelo okrožnico newyorškega župana La Guardie, v kateri priporoča vsem mestnim upravam v Zedinjenih državah, zlasti pa upravam zapadnih in vzhodnih obalnih mest Zedinjenih držav, naj takoj prično z organizacijo protiletalske zaščite, ki bi bila sposobna učinkovito nastopiti v primeru nočnih letalskih napadov. Senator George napoveduje važne svetovne dogodke Razprava v ameriškem senatu o Rooseveltovem zakonskem osnutku pospešena VVashington, 21. febr. s. (Columbia B. S.) Vladni krogi si prizadevajo z vsemi sredstvi, d ačim bolj pospešijo v senatu debato o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala. Predsednik zunanjepolitičnega odbora George je izjavil danes, da želi vlada na vsak način, da bi bil zakonski osnutek odobren do konca prihodnjega tedna. Pripomnil je, da je po ameriških informacijah že v prihodnjih 10 dneh pričakovati izredno važnih svetovnih dogodkov in nemških vojaških operacij- Geor-geova izjava je vzbudila znatno pozornost. Domnevajo, da je bila podana na podlagi novih informacij ameriške vlade o mednarodnem položaju. Vlada se je tudi sporazumela z demokratsko večino v reprezentančni zbornici, da bo zbornica brez debate sprejela vsak dodatek k zakonskemu osnutku, ki bi ga zahteval senat. Washington, 21. febr. j. (Ass. Press) Kakor je bilo v četrtek zvečer sporočeno s službenega mesta, Amerika naglo dokončuje potrebne ukrepe, s katerimi bodo oporišča ameriškega letalstva na Tihem oceanu ponovno znatno ojačena. Iz Šanghaja so dospele razne informacije o novih velikih japonskih vojaških transportih proti jugu. Sef ameriškega generalnega štaba, general George C. Marshall, je na tajni seji senatnega odbora za vojaške zadeve izjavil, da bodo odposlani v podporo ameriške tl-homorske vojne mornarice novi letalski odredi. V vojaških krogih smatrajo položaj na Daljnem vzhodu za resen. Zaradi tega bo morala ameriška vlada gledati, da zaradi velikih transportov vojnega materiala, ki so določeni za Anglijo, ne bi trpela obrambna sila ameriških postojank na Daljnem vzhodu. Kar se tiče kvalitete ameriških letal, je Marshall naglasil, da niso upravičene govorice o manjvrednosti nekaterih vrst ameriških vojnih letal. Zlasti ameriška lovska letala so vsem tujim modelom vsaj enakovredna, če niso še boljša. Ameriški bombniki pa so nedvomno najboljši na svetu, dasi imajo nekateri lahki modeli še nekatere nedostatke. Na koncu svojega poročila je Marshall opozoril, da bodo zaradi zaostritve položaja na Daljnem vzhodu morale morda nekoliko zastati ameriške vojne dobave Angliji, zlasti dobave municije. Posebno pozornost je vzbudila Marshallova izjava, da je treba stanje ameriške obrambe na Daljnem vzhodu dvigniti nekoliko nad nivo, ki ga narekujejo zgolj oziri varnosti. V Singapur dospelo 30.000 vojakov New York, 21. febr- j. (A. R.) Dopisnik agencije »International News Service« poroča iz Šanghaja: V zadnjem času je z več zaporednimi vojaškimi transporti prispelo v Singapur nad 30.000 vojakov angleških značaja, da ne gre za obstoj golega telesnega življenja, temveč tudi za kulturne in moralne dobrine. Tudi v težkih časih veljajo besede, da človek ne more živeti samo od kruha. Vsa stremljenja je zato treba osredotočiti na eno: ustaviti dvig cen in brezpogojno doseči stabilizacijo cen, prejemke javnih nameščencev pa prilagoditi novemu nivoju cen. Pri tem pa moramo imeti pred očmi, da res bije že dvanajsta ura. —djb. imperialnih čet v popolni bojni opremi in z vsem orožjem, vojnirru potrebščinami ter zalogami. Vojaštvo so pripeljali veliki angleški parniki »Queen Mary«, »Queen Eli-sabeth«, »Mauretania« in še nekateri drugi parniki. Del vojaštva je ostal v Singapuru, večina pa je bila cdpremljena v razne garnizije na Malajskem polotoku. Med do-šlimi četami je tudi 19 indijskih polkov, v katerih so tudi znameniti Gurkasi. »New-york Herald Tribune« poroča, da je bilo deloma po zračni poti, deloma pa z ladjami poslanih iz kalifornijskih letalskih tovarn v Singapur 200 modernih ameriških bombnikov, namenjenih za angleško letalsko poveljstvo v Singapuru. V kratkem bodo sledili še nadaljnji transporti letal . Macuoka zanika japonsko posredovanje Tokiu, 21. febr. j. (Dcmei.) V zvezi z angleškimi vestmi, da je Anglija prejela oficielno ponudbo japonske vlade za posredovanje v sedanji vojni, je podal japonski zunanji minister Macuoka danes zastopniku agencije Domei ter predstavnikov vseh tujih poročevalskih agencij naslednjo izjavo: Kot zunanji minister v japonski vladi nisem nikoli nobenemu narodu na svetu ponudil svoje posredovanje za zcpetno vzpostavitev svetovnega miru- Odgovoril sem edino le na vprašanje angleškega zunanjega ministra Edena. ki se je tikalo vprašanj v zvezi z japonskim posredovanjem v obmejnem sporu med Francosko Indokino in Siamom. Čeprav sem v tem odgovoru Izrazil tudi svoje mnenje glede vzpostavitve svetovnega miru. pa vendar nisem nikoli nobenemu narodu poslal kakršnekoli poslanice, ki bi naj značila japonsko ponudbo za posredovanje, kakor se je to trdilo v krožečih govoricah. Tokio, 21. febr. j. (Domei.) Japonska zgornja zbornica je danes prejela zakonski načrt o poostritvi predpisov za izvaja-nje splošne mobilizacije v primeru, da bi bila odrejena Zakon stopi v veljava, čim ga bo podpisal mikado. 30 japonskih vojnih ladij v vodovju Indokine Bangkok, 21. febr. s. (Columbia BS.) Po tukajšnjih informacijah je bilo pred Saigonom in ob južnovzhodni obali Indokine opaženih okoli 30 japonskih vojnih ladij. Po kitajskih informacijah je v Hanoi v Indokini pravkar zopet prispelo 90 japonskih vojaških letal- Kitajci tudi poročajo, da so Japonci zahtevali od francoskih oblasti v Indokini pospešen je gradbenih del na cestah v Indokini, zlasti pri gradnji mostov. Povečanje zavarovalnih premij za ladje New YorK, 21. febr. AA- (DNB.) V ameriških pomorskih krogih računajo z možnostjo novega povečanja zavarovanih premij za ladje, ki odhajajo iz ameriških pristanišč na Daljni vzhod. Dobro poučeni krogi trdijo, da se bodo premije začenši s 1. aprilom povišale za 20 do 33%. Stavke v ameriški oboroževalni industriji Y°rk, 21. febr. AA. (DNB.) United Press objavlja podatke o stavkah, do katerih je prišlo zadnje tedne v ameriški otnrodtaraini todurtUJL Od reifih stavk navaja stavko 23.000 organiziranih delavcev v tovarnah »Internacional Charvester Company« v državi Indiana, kjer pričakujejo, da bo v stavko stopilo še 25.000 delavcev drugih tovarn, ki so last imenovane družbe. Potem navaja stavko delavcev v družbi »San Sipdng Corporation« v Pen-silvaniji«. V čikagu se boje, da bi začeli stavkati tekstilni delavci. Kitajsko-ruski odnosi Cungking, 21. febr. s. (Columbia BS.) Zunanji minister čangkajškove vlale dr. Vang je izjavil danes novinarjem, da so odnošaji med Kitajsko in sovjetsko vlado povsem nespremenjeni. Wang je tudi omenil, da kljub poročilom o možnosti podpisa japonsko-ruske nenapadalne pogodbe ni verjetno, da bi se odnošaji med Kitajsko in Rusijo poslabšalL Glede ukrepov, ki jih je kitajska vlada izdala proti ln izmed komunističnih armij na Kitajskem, priznavajo sovjetski uradni krogi, da so popolnoma notranja zadeva Kitajske. Litvinov v nemilosti Moskva, 21. febr. s. (Ass. Press.) Bivši zunanji minister Litvinov je bil danes skupno s štirimi drugimi člani izločen iz glavnega odbora boljševiške stranke, z utemeljitvijo, da ni izpolnjeval svojih dolžnosti kot član glavnega odbora. Litvinov pa ostane še nadalje član stranke. Moskva, 21. febr. s. (Reuter). Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je bil izvoljen za nadomestnega člana centralnega komiteja boljševiške stranke. Zunanjepolitična razprava v sobranju Sofija, 21. febr. d. V sofijskih političnih krogih z veliko pozornostjo spremljajo razvoi odnošaiev v krilu vladne večine. Včerajšnja debata ie iasno Dokazala, da vlada tudi v vrstah vladne večine veliko nezadovoljstvo zaradi n?iasne notranje in zunanje politike vlade. Enako kakor vladna večina, zahteva tudi opozicija, da vlada točno in iasno obeleži svoio politiko in zavzame nedvomno stališče do vseh perečih notranje in zunanje političnih problemov, ki so na dnevnem redu Bolgarska politična javnost zahteva zlasti docela iasno tolmačenje namena in pomena bolgarsko-turške deklaracije ki se tako različno tolmači in o kateri vlada doslej ni podala jasne in nedvoumne definicije. V bolgarski iavnosti vlada soričo vesti o novih premikanjih nemških čet v Rumuniji. zlasti vzdolž bolgarske meje. veliko vznemir jen ie. Budimpešta. 21. febr. o. »Associated Pres?« poroča iz madžarskih mrobrodar-skih krogov, da ie bilo pri Železnih vratih zadržano večie število ladii z namenom. da se olajšaio vaie nemških pionirjev za prehod voiske preko Dunava na meji Rumunije in Bolgari ie Na runtun-sko-bolgarski meji so zgradili več pon-tonskih mostov na več krajih. Turčija bo izpolnila svoje obveznosti Ankara, 21. febr. p. Predstavnik zunanjega ministrstva je sprejel danes tuje novinarje ter jim pojasnil stališče Turčije glede položaja na Balkanu. Med drugim je izjavil: Korak, ki sta ga napravili Turčija in Bolgarija v času, ko je bila vojna vihra že pred vrati Balkana, je imel vsaj zaenkrat ta uspeh, da se je ohranil mir. Ta deklaracija pa bi ostala brez vrednosti v onem trenutku, ko bi katerakoli zunanja sila napadla katerokoli balkansko državo. Turčija je trdno odločena, da v takem primeru nemudoma izvrši prevzete obveznosti. Pri tej priliki je predstavnik zunanjega ministrstva zavrnil tudi pogrešila tolmačenja tujega tiska glede pomena turško-bolgarske deklaracije ter zlasti podčrtal, da Turčija s tem ni niti najmanj popustila od svoje odločnosti, da z vsemi sredstvi brani in čuva svojo samostojnost in neodvisnost. Bolgarija se je prepričala, da turški varnostni ukrepi niso naperjeni proti njej, marveč, da služijo v enaki meri varnosti Turčije in Bolgarije. Ta deklaracija je tudi popolnoma v skladu z interesi Grčije in Anglije, ki prav tako nimata nobene druge namere, kakor da očuvata mir na Balkanu. Oba naroda vesta, da bo Turčija v vsakem primeru izpolnila prevzete obveznosti. Pokreti nemške vojske v Rumuniji London, 21. sebr. s. »United Press« poroča danes z balkanskih prestolnic, da so bili v Rumuniji opaženi novi pokreti nemške vojske v smeri proti bolgarski meji. Baje je tudi generalni štab nemške vojske v Rumuniji prenesel svoj sedež iz Bukarešte v Crajovo. Ista agencija javlja, da so nemške oblasti prepovedale ves ladijski promet na Dunavu 50 milj (80 km) od Gjurgjeva navzgor. Ykhyjem in Parizom Naraščajoča nervoznost zaradi neprestanih neuspešnih pogajanj Vichy, 21. febr. j. (Unit. Pr.) V zvezi z včerajšnjim povratkom admirala Darlana iz Pariza se je v Vichyju pojavila * precejšnja nervoznost, ker doslej s službenega mesta še ni bilo dano nikako pojasnilo niti o značaju niti o uspehu zadnjih pogajanj, ki jih je admiral Darlan vodil v Parizu. Tudi iz Pariza poročajo o naraščajoči nervoznosti zaradi tajinstvenega »sprehajanja« francoskih državnikov med Vichy-jem in Parizom, ki je vedno brez slehernih konkretnih rezultatov. Dva tedna vlada že med Vichyjem in Parizom docela nejasen položaj, ki daje povoda za vsakovrstne vznemirjujoče govorice in nejevoljo med prebivalstvom zasedenega dela Francije, ki si želi že skorajšnje ureditve odnošajev med Vichyjem ter nemškimi predstavniki v Parizu. Vichy, 21. februarja. A A. (DNB). Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da bo po vrnitvi admirala Darlana v kratkem prišlo do pričakovanih izprememb v vladi. Zdi se, da za to priliko pripravljajo iz-premembe tudi v ustroju finančnega ministrstva, kakor tudi v ministrstvu za proizvodnjo in delo. Razen tega bo ustanovljeno ministrstvo za narodno gospodarstvo in finance. Ta portfelj bo verjetno prevzel dosedanji finančni minister Bouthfllier. Za to ministrstvo bosta imenovana tudi dva, generalna tajnika in sicer za gospodarstvo in finance. Franeosko-nemško gospodarsko sodelovanje Vichy, 21. febr. j. (Unit. Pr.) Danes so se sestali v Parizu na konferenco službeni predstavniki nemške in francoske industrije. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, se je na konferenci obravnavalo tioselovanje med Nemčijo in zasedeno Francijo v vprašanjih skupne oskrbe z industrijskimi surovinami. Preliminarni razgovori med predstavniki nemške in francoske industrije so se deloma pričeli neslužbeno že včeraj. Na nemški strani prisostvujejo konferenci uradniki nemškega urada za preskrbo 8 surovinami, ter zastopniki oddelka za po-razdeljevanje industrijskih surovin. Konferenca bo izbrala več komisij, ki bodo potem ločeno obravnavale vprašanja posameznih industrij. Tako bodo ustanovljene .posebne francosko-nemške komisije za premog, kovine, tekstilije in papir. Konferenca pomeni prvi korak k intenzivnejšemu gospodarskemu sodelovanju med Nemčijo in Francijo. Dr. Cincar-Markovič pojde v Budimpešto Budimpešta, 21. febr. j. (Štefani) Kakor se je izvedelo iz madžarskih službenih krogov, bo konec februarja prispel v Budimpešto na službeni obisk jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Po ab-solviranem programu službenega dela obiska se bo mudil jugoslovenski zunanji minister še dva dni na Madžarskem na privatnih poeetih ter bo ob tej priliki posetil tudi več mest v provinci. Clodius pri MussoHniju Nekje v Italiji, 21. febr. AA. (Štefani). Predsednik vlade Mussolini je sprejel danes nemškega pooblaščenega ministra Cio. diusa, ki mu je poročal o gospodarskih pogajanjih med Italijo tn Nemčijo. Musso-llni je izrazil svoje zadovoljstvo nad srečnim razvojem razgovorov in poudaril posebno delovanje dr. Clodiusa, katerega niso vodile pri dehi samo potrebe držav osi, temveč tudi čustva globokega, pryafcei>- . Norveški državni svet ' v Londonu London, 21. febr. j. (Ass. Press). Danes se jc v Londonu pod predsedstvom norveškega kralja Haakona sestal k izredni seji norveški državni svet, ki je pristal na ostavko norveškega zunanjega ministra prof. Kohta. Za njegovega naslednika je bH imenovan Prvghe Lie. Kofot je star 68 let ter je pedal ostavko* zaradi bolezni, ki mu onemogoča nadaljnje opravljanje poslov zunanjega ministrstva. Ze od lanskega novembra je bil faktično vršilec posflov norveškega zunanjega ministrstva Pryghe Lie, ki je zdaj ie še formalno imenovan za Kohtiovega naslednika. Prvghe Lie je star 45 let. Leta 1935 je brl justični minister v norveški vladi, 1939. trgovinski minister, dočim je bil do oktobra lanskega leta minister za mornarico. Postani in ostani čl mu V*dulh*v družb*! Važni uofaški posveti u Kairu Na afriških bojiščih nobenih bistveno važnih izprememb — Angleško prodiranje v Italijansko Somalijo se nadaljnje Nekje v Italiji, 21. febr. AA. (Štefani.) Službeno poročilo št. 259. glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: Severna Afrika: običajno ogledniško delovanje naših hitrih kolon. V Kufri so naša letala zmetala bombe majhnega kalibra na sovražnikove naprave in povzročile očitne požare. V noči na 20. t. m. so nemška letala izvedOa napad na Bengazi, na letališče in na sovražnikove topniške postojanke, v Egejskem morju so naša letala bombardirala vojaške objekte v nekem grškem oporišču. Vzhodna Afrika: Ob spodnji Džubi so se nadaljevale borbe onstran reke- Na drugih odsekih ni bilo nič posebnega. Sovražnik je izvedel letalske polete in napade na nekaj krajev v Eritreji ter na Džu-bo in Javello. Bilo je nekaj žrtev in nekaj gmotne škode. Protiletalsko topništvo je zbilo dve sovražnikovi letali. V prvih urah zjutraj 21. t. m. so sovražnikova letala letela nad Katanijo in zmetala nekaj bomb, ki so ranile 6 oseb in povzročile nepomembno škodo. Borba za Keren v Eritreji Nekje v Italiji, 21. febr. AA. (Štefani.) Glede borb za Keren se je zvedelo, da je sovražnik že pred več meseci zbra] na su-danskih mejah čez 100.000 mož, razna motorizirana srecstva, topništvo in tanke. Ta koncentracija je ogrožala italijanske postojanke, ki so bile raztresene po obširnem ozemlju in sicer vse od Kasale naprej. Prve dni februarja so naše čete dobile ukaz, naj se umaknejo na postojanke, ki so po svojem prirodmem sestavu ugodnejše. To so bile postojanke v Kerenu. še- ' le 58 ur po tem manevru italijanske vojske se je pojavil sovražnik, ki je z motoriziranimi kolonami skušal ovirati naše premike, tcda italijanske zaščitne čete so preprečile britanski poskus in povzročile sovražniku velike izgube. Angleži so 4., 5-in 6. februarja ponovili napade, toda tudi tokrat niso dosegli boljših rezultatov. Obojno letalstvo je sodelovalo v borbi in naša letala so neprestano letela nad sovražnikom, ga bombardirala in streljala s strojnicami na sovražnikove korakajoče kolone, motorizirana sredstva, topništvo itd. Stalni neuspehi angleških čet so imeli za posledico, da je postal sovražnik opreznej-ši ter je poskušal z manevrom obkoliti naše desno "krilo. Toda zaradi hitrega odgovora Italijanov je tudi ta poskus propadel. Sovražnik je dobil sveža ojačenja v moštvu, tankih in ostalem materialu. Toda italijanska vojska je odgovorila na vsak sovražnikov napad s tem, da je izvedla protinapad, ki je pogostokrat prisilil sovražnika. da je zapustil poprišče borb s težkimi izgubami. Angleži so 11. februarja izvedli velik napad do planine Amba, za-padno od Kerena. Toda naš odgovor, ki mu je dajalo podporo fašistično letalstvo, je prijatelja zavrnil. Postopno je sovražnik še vedno poskušal bodisi s čelnimi napadi ali pa z obkoljeval-nimi nameni po dolinah priti do Kerena in zlomiti naš odpor. Branilci Kerena, ki so ! odgovarjali uspešno na vse te poskuse, so j odbili napadalca in mu zaplenili več deset strojnic, več sto pušk, metalcev bomb, streliva in materiala vseh vrst- Borim se brez zastoja nadaljuje na tleh in v zraku, kjer italijanska letala z bombami obme-tujejo britanske postojanke. Toda Angleži še naprej trdovratno streme za tem, da bi štrli to nepričakovano oviro, ki jim preprečuje na daljno pot. Obramba Kerena postaja vsak dan trdovratnejša. ,Ura Sredozemskega morja" v Ameriki Milan, 21. febr. AA. (Štefani.) »Popolo d'Italia« prinaša daljši članek pod naslovom »Ura Sredozemskega morja«, v katerem pravi med drugim: Izjave prvega lorda britanske admiralitete Alexandra in oskrbovalnega ministra Wooltona so prvo uradno priznanje, da preživlja Anglijo krizo v prehrani, kar je učinek protiblo-kade držav osi in ofenzive nemškega letalstva. Razen tega so angleški napori v Afriki stali Anglijo zelo mnogo, če vpošte-vaano impozantno število njenih potopljenih trgovinskih ladlij. Oba ministra sta potrdila, da se prehrana Anglije samo zato ne more zboljšati, ker se morajo britanske ladje, dokler bo trajala vojna v Sredozemlju, uporabljati drugod. Vse to dokazuje, da stane vojna v Sredozemlju Anglijo dosti več kakor je mislila. Italijanski odpor je mnogo hujši, kakor so računali v Londonu. Italija je dokazala, da se lahko upira na vseh frontah, vsled česar more Anglija vreči v boj večino svojih razpoložljivih sil, da more biti kos italijanskemu odporu. Vojna v Sredozemskem morju ni končana, ampak se nadaljuje. Ura Sredozemskega morja bo odločilna, ta ura bo šele prišla. „Corriere della Sera" o angleški vojni krivdi Rim, 21. febr. AA. (Štefani.) Milanski »Corriere della Sera« poudarja, da se v 17 mesecih vojne Veliki Britaniji ni posrečilo pojasniti svetu razlogov, zaradi katerih je izzvala vojno. Britanski odgovorni politiki so vztrajno odklanjali vse predloge, ki so stremeli za mirno rešitvijo obstoječih sporov. V prvi vrsti je Velika Britanija odklonila Mussolinijeve predloge, kar dokazuje, da je Velika Britanija povzročila vojno po hladnem razmisleku in po odločitvi njene plutokracije. Plutokratom je silno malo do trpljenja širokih ljudskih slojev- Bili so odločeni, da bodo izigrali vojno karto, ki naj bi prinesla njim samim obilne dobičke. Eden glavnih razlogov, zaradi katerih so se plutokrati odločili za vojno, je bojazen pred velikimi socialnimi pridobitvami, ki sta jih državi osi dosegli. Bali so se, da bi te pridobitve utegnile močneje odmevati tudi v njihovi državi in da bodo zaradi tega trpeli njihovi interesi. Nemška priloga italijanskega lista Catania, 21. febr. A A. (Štefani.) Tukaj- ' šnji list >Popolo di Siciliac je začel Izdaja>- , U novo prilogo v nemščini, ki je namen je- j na v prvi vrsti moštvu in častnikom nemških letalskih sil v Italiji. To pobudo so nemški letalci z velikim simpatijam sprejeli. Angleška poročila Kairo, 21. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: 107 srednjevelikih italijanskih tankov je bilo zajetih ali uničenih v bitki, ki se je pred 14 dnevi vršila južno od Bengazija. Štetje vsega ostalega zaplenjenega in uničenega vojnega materiala na tem obsežnem bojnem področju se še vedno nadaljuje. Eritreja: Od 20. januarja do 20. februarja je bilo ujetih 47 italijanskih oficirjev, med njimi en poveljnik brigade, 698 evropskih italijanskih in 5576 kolonialnih vojakov. Razen tega so bile zajete večje množine ujetnikov v ozemlju ob Modrem in Gornjem Nilu ter v provinci Godžam v Abesiniji. Italijanska Somalija: Imperialne čete so zopet uspešno prekoračile reko Džubc še na enem mestu, severno od točke, kjer je bil izsiljen prvi prehod. Operacije z obeh teh mostišč se nadaljujejo zadovoljivo. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Angleška letala so izvedla nove operacije v podporo kopne vojske na raznih frontah v Vzhodni Afriki. Močan bombni napad je bil izveden na Massauo. Bombardirano je bilo letališče ter je bilo več sovražnih letal na tleh poškodovanih. V velikem bencinskem skladišču je izbruhnil požar- V Libiji so sovražna letala včeraj bombardirala Bengazi. Napad ni povzročil nobenih žrtev in le zelo malo škode. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo. Vsa posadka je bila mrtva. Eno angleško lovsko letalo pogrešajo, toda pilot se je rešiL London, 21. febr. s. (Columbia B. S.) Na merodajnih angleških mestih so danes popoldne potrdili informacije, da so bila močna angleška letalska ojačenja pravkar zopet poslana v Egipt in na Bližnji vzhod. Domnevajo, da je bilo ojačeno tudi angleško letalstvo v Grčiji, v pripravo za obrambo proti morebitni nemški vojaški intervenciji na Balkanu. Kairo, 21. febr. s. (Reuter) V angleških vojaških krogih naglašajo velik pomen zavzetja Mege in Kismaja za nadaljnji raz- voj vojaških operacij v Abesiniji. Po mnenju vojaških krogov bi sploh ne bilo mogoče misliti na nadaljnje prodiranje z juga v Abesinijo v sedanjem letnem času, če bi Italijani držali še nekaj časa obe ti postojanki. Sredi marca se namreč prične deževna doba, dobre ceste v Abesinijo pa vodijo šele od Mege in Kismaja dalje, med ton ko je do tam ozemlje težko prehodno. Glede zavzetja Mege pripominjajo še, da so se tam Angleži prvič v Vzhodni Afriki spoprijeli z evropskimi italijanskimi četami, ki pa niso nudile velikega odpora. Eden in John Dill v Egiptu Kairo, 21. febr. j. (Reuter) V zvezi s prihodom angleškega zunanjega ministra Edena in šefa britanskega generalnega štaba generala Johna Dilla v Kairo, je podal zastopnik angleškega poslaništva v Kairu kot reprezentant angleške vlade naslednjo izjavo: »Gotovo je, da je po sijajni zmagi nilske armade prišel čas, ko nastaja potreba po pregledu političnega in vojaškega položaja na Bližnjem vzhodu, kakor tudi v Afriki, Kakšno važnost polaga angleški vojni kabinet na ta pregled, sledi iz tega, da je odposlal v Kairo kot svoja odposlanca zunanjega ministra Edena, ki ga spremlja vrhovni vojaški svetovalec angleškega vojnega kabineta general DilL Nedvomno je, da se bodo v Kairu vršila posvetovanja med njim in med vojaškimi vodilnimi osebnostmi, kakor tudi med predstavniki drugih oblastev na Bližnjem vzhodu. Jasno je, da je za angleški vojni kabinet izredno koristno, ako sam član tega kabineta na licu mesta zbere potrebne informacije o položaju na afriških bojiščih. Povsem naravno je, da je bil za to nalogo izbran ravno zunanji minister Eden, ki je odličen poznavalec problemov na teh področjih, kakor tudi osebnosti, s katerimi je prišel v stike že o priliki svojih prejšnjih obiskov v tem delu sveta. Kairo, 21. febr- s. (Columbia B. S.) V poučenih krogih smatrajo, da je prihod angleškega zunanjega ministra Edena in šefa imperialnega generalnega štaba Dilla v zvezi tudi z možnostjo vkorakanja nemške vojske v Bolgarijo. Prav tako na.1 bi bila na konferencah z vodilnimi angleškimi vojaškimi osebnostmi na Bližnjem vzhodu proučena možnost večje angleške vojaške pomoči Grčiji ter pomoči Turčiji v primeru, da bi Turčija morala vstopiti < vojno. N]. Vis. kneginja Olga je vodila sejo osrednjega odbora za zimsko pomoč V četrte* dopoldne je bila v starem dvoru v Beogradu seja delovnega odbora za zimSko pomoč v kraljevini Jugoslaviji. Sejo je »tvorila in vodila predsednica delovnega odbora Nj. Via. knjeginja Olga. prisostvovati pa so ji poleg drugih predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, soproga kraljevega namestnika gospa Vera Perovičeva in minister za socialno politiko dr. Budisavljevič. Tajnik delovnega odbora Aranitovič je podal poročilo o dosedanjem delu. V državi je bilo doslej ustanovljenih 149 odborov za zimsko pomoč, dočim jih je bilo lani samo 23. Po dosedanjih podatkih je bilo za akcije zimske pomoči doslej zbranih v državi skoraj 9 milijonov din, pri čemer pa niso všteti zneski, ki so jih nabrali mestni odbor} v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in ki bo- do verjetno vsaj tako veliki. Razmeroma največ je zbrala banovina Hrvatska, namreč 2.6 milijona din, pri čemer tudi ni vštet Zagreb. Država je dala osrednjemu delovnemu odboru prispevek 5 milijonov din. Delovni odbor je ta prispevek razdelil tako, da dobijo banovina Hrvatska en milijon, dravska banovina 350.000, zetska 600,000, du-navska 450.000, vrbaska 600.000. drinska 400.000. moravska 250.000, 300.000 din pa se bo porabilo za potrebe osrednjega odbora Razdeljeni denar bo preko banovin-skih odborov nakazan krajevnim odborom za zimsko pomoč. Nj. Vis. kneginja Olga je izrazila svoje zadoščenje nad dcseženimi uspehi ter izrekla svoje priznanje izvršilnemu odboru. Z albanskih bojišč Včeraj je bilo predvsem v akciji obojestransko letalstvo Swan$ea — spet glavni cilj 2e drugi zaporedni srditi napad nemških bombnikov na pristaniško mesto Swansea London, 21. febr. j. (Ass. Press). Nemški letalski napadi na Anglijo so bili preteklo noč razširjeni vzdolž vsega obalnega pasu južne, jugovzhodne in vzhodne Anglije, preko širokega področja južiega Walesa ter na področje Londona in okolice. Napadi so trajali od zgodnjih večernih ur in so se končali šele do polneči. Posebno hud na^ad je že drugo z poredno noč doživelo pariš Lan, ško mesto Svvansea v južnem Wal:sa Takoj o mraku so priletela nad mesto nemška bombna letala, ki so obsula mesto in luko s stotinami zažigalnih in rušinih bomb. Za prvim napadom so se vrstili še nadaljnji napadi, ki so se končali šele malo med polnočjo. V mestu in luki so izbruhnili mnogoštevilni požari, ki so bili šele p oti jutru vsi pod kontrolo. V središču mesta je bilo porušenih več trgovskih pos^onii in v raznih mestnih okrajih je bilo hudo poškodovanih mnogo stano.a js ih hiš. Napad je zahteval med civilnim prebivalstvom preceišnie število smrtnih žrtev in tudi število ranjencev je precejšnje. To je bil že tretji nemški letalski napad ni Swansea ter drugi zaporedni v zadnjih dveh nočeh. I^ondon je imel ponoči trikrat letalski alarm, vendar so nemška letala m" tal a bombe večinoma na zunanje mestne okraje kjer je bila povzročena sicer d kajš-nja gmotna škoda na privatn'h poslopjih, dočim je bilo člcve?kih žrtev razmeroma malo. Redki požari, ki ?o iih zanet 1? ~a-žigalne bombe, so b'li natlo oogašeni Na vzhodni angleški obali so nemška letala bombardirala celo vr9to posameznih ciljev. vendar nikjer nap°di ni~-o bi1 i te"je narave in ie tudi škoda temu primerno le majhnega obsega. V južni in jugovzh dni Angliji so bile vržene bombe na nekatere luke. vendar brez večie^fi uso ha Od tu ni nikjer vesti o znatoejV š'odi. ni M ne o večjem številu žrtev ki bi jih napadi zahtevali med civilnim prebivalstvom. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 21. febr. AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Pri napadih na sovražnikove konvoje na pomorskem oodrcčiu okrog AnsUie so letalske sile potopile tri trgovske lad'e s skupno tonažo 11.500 ton in poškol-vle 4 večje ladje. V letalskih soopalih nad Dovrom ie sovražnik izgubil 2 Sp^frea. V noči med 20. in 21. t. m. so bili izvedeni uspešni bombni naradi na pristaniška in doke ob Temzi in ob Bristolskem zalivu. Na zapadni obali ie bilo minirano neko pristanišče. V Sredozemskem morju so nemška bojna letala izvedla napade na zb:ranje č?t pri Elbredi in na neko pristanišče v Libiji. Sovražnik ie preteklo noč n^etal bombe na neki kraj v zasedenem oodrcčiu. Škode ni bilo nobene. Akcije angleških letal London, 21. febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Včerai podnevi je posamično bombno letalo obalnega poveljstva izvedlo napad na doke v holandskem pristanišču Ijmujden. Povzročeni so bili veliki požari v pristanišču. Ponoči so izvedla angleška letala ofenzivne patrol©e £ polete nad sovražnimi letališči v severni Franciji. Vsa letala so se vrnla nepoškodovana. Majski pri Butlerju London, 21. febr. j. (Unit. Pr.) Včeraj je sovjetski poslanik v Londonu Majski bisival namestnika zunanjega ministra Butlerja, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Verjetno- je, da sta se Majski in Butler razgovarjala o možnih akcijah Japonske na Daljnem vzhodu, kakor tudi o ) poizkusu japonske mirovne ofenzive. Iz Klela v Gdansk , Bern, 21. febr. j. (SDA). Nemški radio poroča, je admiral Raeder odredil, da se premesti nemška pomorska akademija iz Kiek v Gdansk. O vzrokih preselitve ne daje nemški radio nikakega pojasnila. Potopljena pomožna vojna ladja London, 21. febr. j (Reuter). Admirali- j teta objavlja: Svet angleške admira.itete z obžalovanjem sporoča, da je bila potopljena oborožena pomožna vojna ladja »Crispien«, ki je bila zgrajena leta 1935 in je imela 5051 ton. Menzies o vojnih naporih Avstralije London, 21. febr. s. (Reuter) Av tral-ski ministrski predsednik Menz es je izjavil danes novinarjem, da ie p išM v London za ta, da se rogr,vori z a-gle-rko vlado o skupnh prizadevanjih vseh držav in narodov imperija v voin; Pna nalaga, ki smo si io p stavili. ja zmaga v sedanji volni. Avstralija se ne smatra Jamo kot partner Anglije v vojni, te.nveč kot članica iste družine narodov angleškega imperija. Kadar ie ta družina v težavah. stori vsak član vse. kar ie v n ego-vih močeh. « V sedanji vojni ie oo^ai 7a Avstralijo drugačen nego v svetovni voini Te.laj i je bila Japonska avstralska za\eznici, sedaj pa ie prevzela poroibene obv^n st: napram sovražnikom angleškega imperija. Avstraliia zasleduje v župani i o l:tiki en jasen cilj: ohran tev miru v Pa ifiku. Kljub temu pa se ie treba zavrdati nevarnosti položaja. Avstralske čete in letalstvo. ki so bili poslani v Singapur nikakor ne pcmenijo napadalne politike temveč naj bi služili samo za obrambo. Avstralija je storila vse za svojo obrambo. mnogo več neko kdaj koli prej. Trenutno ima pod orožjem več vojakov nego , kdajkoli v zgodovini. Število avstralskih letalcev bo v okviru načrta za vežbanje angleških letalcev v Kanadi že prihodnje leto narastlo ra 26 000. Prcduk ija muni-cije ie bila povečana na 30-kratni obseg predvojne produkcije. Avstralske lad'e-delnice grade sedaj same vse vojne ladje od rušilca navzdol. V prihodnjih štrih mescih bo zerraienih 51 novih ladij Vse to pa seveda Povzroča rovišanie da'.k .v. ki oa 1ih ie prebivalstvo voljno nositi. Menzies je še napovedal, da bo na oo-vratku v Avstralijo najbrže oosetil tudi Zediniene države, da se posvetuje z ameriško vlado glede položaja na Daljnem vzhodu. ' Nekje v Italiji, 21. februarja AA. Službeno poročilo štev. 259 glavnega stana italijanskih oboroženih sni pravi: Grške bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. Naše letalstvo je živahno bombardiralo z bombami velikega in majhnega kalibra čete. konvoje in sovražnikove obrambne naprave. Naši lovci so ponovno dokazali svojo hrabrost in so zbili .12 sovražnikovih letal v spopadu s številčno močnejšimi oddelki Gloucesterjev. Eno naše IetaJo je bilo zbito, dve pa sta se vrnili s posadko med katero je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Najprej zmaga potem šele mir Berlin, 21. febr. s. (Columbia B. S.) Na merodajnem nemškem mestu v Berlinu so danes v zvezi z govoricami o grško-itali-janskih mirovnih pogajanjih, izjavili inozemskim novinarjem, da je za velesile osi pogoj za sklenitev miru zmaga v vojni. To načelo velja prav tako za vojno med Italijo in Grčijo, kakor tudi za vojno z Anglijo. Grška poročila Atene, 21. februarja. AA. (At. ag.) Uradno poročilo štev. 117 grškega generalnega štaba pravi: Čez dan simc zavzeli utrjene sovražnikove postojanke in ujeli 200 mož, med njimi nekaj častnikov. Zaplenili sme večjo koiličino avtomatskega orožja in raznevrt-nega vojnega materiaila. Naše letalsitvo je uspešno bombardiralo sovražnikove postojanke in druge vojaško važne objekte. Vneli so se tudi letalski boji in smo zbili 5 sovražnikovih letal. Eno grško letalo je moralo zasilno pristati, toda posadka se je rešila. Poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da je sovražnikovo ietalstvo bombardiralo Prevezo, ne da bi bilo povzročilo kakšno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Sovražnik je metal bombe tudi na otok Metelin. Atene, 21. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javil ja v svojem današnjem komunikeju: Angleške bombne formacije so včeraj izvedle zelo močne letalske napade na Berat. Poškodovanih je bilo več vojašnic in so bili povzročeni veliki požari, ki so jim sledile eksplozije. Prav tako' sv bila uspešno bombardirana skladišča in oddelki sovražne vojske v Tepeleniju. Povzročena je bila velika škoda, med napadenimi sovražnimi voja:kimi oddelki pa je nastala zmeda. Angleške bombnike so pri operacijah spremljala lovska letala. Nad Beratom je prišlo do večje letalske bitke z italijanskimi lovci, pri čemer je bilo 7 italijanskih letal sestreljenih, več pa poškodovanih. Nobeno angleško letalo ni bilo izgubljeno. Angleži na Lesnnosu New York, 21. febr. j. (AR). Kakor poroča danes »United Press«, so se večji oddelki angleške pehote in mornariških čet izkrcali na grškem Lemnosn v Egejskem morju. Otok Lemnos je oddaljen 140 km od bolgarske meje in 650 km od rumun-skega petrolejskega središča Ploestija. Gotovo je, da bo otok Lemnos služil Angliji kot važno letalsko oporišče. Angleški demanti London, 21. febr. j. (Reuter). Preko ameriškega radia in časopisja so se danes razširile razne alarmantne vesti o velikih premikih angielkih čet v vzhodnem delu Sredozemlja, Nekatere teh vesti vedo celo poročati, da je trenutno 200.000 angleških vojakov na poti proti Grčiji in da sc se angleške čete izkrcale tudi že na otoku Lemnosu. V angleških službenih krogih glede na te vesti pripominjajo, da so brez vsake podlage. Take in slične vesti trdovratno širi nemška propaganda in je njih namen vzbuditi angleško reakcijo, ki naj bi Nemčiji odkrila, kakšne so namere Anglije za bližnje bodočnost na tem področju. Švica, švedska in Madžarska v finalu Mednarodni hokejski turnir v Ga-Pa je bil včeraj po skupinah zaključen Jugoslavija je zasedla drugo mesto za Švico in pred Amsterdamom br— Ga-Pa* 21. februarja Danes zadnji dan tekem v mednarodnem hokejskem turnirju po skupinah so bile na sporedu še tri tekme, od katerih je bila važna prav za prav samo še zadnja med Nemčijo in Madžarsko, medtem ko za Švico in švedsko po doseženih uspehih prvih dni ni bilo več strahu, da ne bi prišli v finale. Dopoldne je najprej Švica odigrala svojo drugo tekmo proti precej šibki ekipi Amsterdama, ki se je že v včerajšnji tekmi proti Jugoslaviji pokazala kot najslabše moštvo na turnirju. Švicarji so to izločilno tekmo dobil z nič manj kakor 19:0. Popoldne sta nastopil reprezentanci Ru-munije in Italije. Italijani že včeraj niso nudili pravega odpora zelo močnim Švedom, v prav tako slabi formi pa so danes nastopili tudi v tekmi proti Rumunom. Slednji so Imeli ves čas igre prvo besedo in so nazadnje zasluženo zmagali s 5:2. Zvečer ob 20. je bila z napetostjo priča- kovana odločilna tekma med Nemčijo in Madžarsko, ki se je končala neodločeno in brez gola 0:0. Nemci so posebno v zadnji tretjini zastavili vse sile, da bi dosegli zmagonosni gol, toda madžarska obramba, predvsem pa njen odlični vratar je preprečila vsak uspeh. V finale, ld ga bodo igrali jutri, in v nedeljo, so se torej plasirale Švica (v tej skupini je igrala tudi Jugoslavija, ki je zasedla 2. mesto v skupno razliko 4:15 in 2 točka,ma pred Amsterdamom), švedska in Madžarska, ki je zaradi višje zmage nad Slovaki z boljšo razliko golov dosegla vstop v finalne tekme. Zmagovalec v Beljaku v stafetnih tekmah na 4X10 km je bila štafeta Tirolske in tudi drugo mesto so zasedli pred Jugoslavijo Tirolci, ne pa Korošci, kakor smo zaradi slabega telefonskega prenosa objavili v poročilu na 8. strani. Resno stanje kralja Alfonza Xm. Rim, 21. februarja. A A. (Štefani) Iz poročila o zdravstvenem stanju bivšega španskega kralja Alfonza XIII. je razvidno, da so nastopile težave v dihanju, ki so se čez noč še povečale. Nemška pomoč Španiji Madrid, 21. febr. s. (Columbia B. S.) Danes se je izvedelo, da je v Španijo pravkar prispelo pet oddelkov nemške vojske, in sicer popolna vojaška bolnišnica, ambu-lančni oddelki, skupina tehničnih in saper-skih čet ter ena motorizirana kolona. Čete so bili poslane v Španijo iz zasedene Francije. V španskih uradnih krogih naglašajo, da ima prihod teh nemških čet izključno namen, da bodo pomagale pri delih za obnovo v ozemljih, ki jih je prizadel nedavni siloviti vihar. Pomoč nemških vojaških oddelkov je ponudila Španski vladi preko svojega poslanika v Madridu nemška vlada sama ln španska vlada je ponudbo hvaležno sprejela. Zdravljenje umobolnosti z električnim tokom Valencia, 21. februarja. A A. (DNB). Zdravnika dr. Marco in dr. Rio, ki delujeta v Valenciji, sita dobila dovoljenje, da izvedeta na madridskem vseučilišču poizkus s svojim izumom, ki se nanaša na zdravljenje umobolnih. Oba zdravnika sta iznašla nov način zdravljenja s pomočjo električnega toka. Dozdaj je imel ta način zdravljenja posebno lepe uspehe pri božjastnih. Usodne poplave na Madžarskem Budimpešta, 21. febr. j. (Štefani). Madžarski komisariat za nadzorstvo nad poplavami sporoča, da vode v nekaterih delih Madžarske še zmerom naraščajo. Navzlic vsemu prizadevanju reševalcev ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi voda zalila tudi že nekaterih zunanjih okrajev Kolož-vara. Zdaj vodovje hudo ogroža že tudi mesto Bajo, tako da se je bati, da bo poplava zaiola tudi to važno mesto v južni Madžarski. Iz državne službe Beograd, 21. febr. p. K banski upravi v Novem Sadu je premeščen za kmetjskega inšpektorja inž. Vladislav Valenta, dose-daj inšpektor kmetijskega ministrstva. V železniški prometni službi so premeščeni prometniki: Fran Zeleznik iz Trbovelj v Sevnico, Vladislav Stubelj iz Sevnice v Grobelno, Miroslav Bergelj iz Brezovnice v Trbovlje. Nikolaj Hvastja iz Zagorja v Zidani most, Ciril Uiaga iz Sevnice v Trbovlje, Mirko Jovanovič iz Blance v Savo, Leopold Lešnik iz Grobelnega v Sevnico, Leon Mozan iz Metlike v Ljutomer, Karel Ogorevc iz Brežic v Bohinjsko Bistrico, Vladimir Petrič iz Ljubljane v Zidani most, Jože Divljak iz Ormoža v Hru-šico, Ljudevit Ljudovaj iz Trbovelj v Zagorje, Branimir Šarič iz Koprivnice v Maribor. — Za tehničnega pristava pri sre-skem na čel s t vu v Novem mestu je postavljen uradniški pripravnik inž- Božidar Re-celj. Vremenska napoved Zemunska: Spremenljivo vreme. Pretežno oblačno ln od časa do časa dež. Toplota brez znatne spremembe. Tu pa tam bo pihal močan veter. ..... »JUTRO« št. 45. ■ 3 Strup na jeziku, v srcu in loncu Ljubljana, 21. februarja. Mali kazenski senat, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Fellaherja sodelovala s. o. s. Kralj in Lederhas, je danes ves dan razpravljal o zadevi, ki se je v resnici skuhala v lončku na preprostem štedilniku delavske bajte. Zagovarjala se je 301etna, a na videz že dokaj po-starna predilniška delavka Jožefa Miklav. čičeva od Sv. Neže pri Kovorju. ki jo je obtožnica (državni tožilec dr. Hinko Lu-čovnik) dclžila. da je lani najprej v avgustu, nato pa še dvakrat v septembru 14. in 16. poskusila zastrupiti prvič mater Frančiško in brata Ivana, v septembru pa še svoji sestri Marijo čamernikovo in Katico Markanovo, ki sta iz Zagreba na bratov brzojavni posiv prihiteli k bolni materi. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila od 10. ko se je razprava začela, vse do 14.30, ko je bila prekinjena in od 17.30 ure, ko so je po opoldanskem odmoru nadaljevala, nabito polna. Obtožena Jožefa, ki jo je branil odvetnik dr. Ivo Lulik, se je krčevito br^nfa. Krivdo za obolenje matere, brata in sestra ki so po jedi zboleli, katero je, kakor je zatrjevala obtožnica, pripravila obtoženka, je odločno zanikala. Trdila je, da so vse obdolžitve, ki so jo spravile v preiskavo, le izraz hudega sovraštva matere, njenih bratov in sestra, ker se je hotela poročiti z mehanikom Antonom Murni-kom, s katerim je bila tudi mati sprva zadovoljna, a si je kasneje premislila. Proti tej zvezi so bili kasneje tudi njen brat in sestre. Hiša zdražbe Z njenim nagovorom, ki je trajal skoraj dve ure, se je začela napetost razprave, ki ni pojenjala niti za hip vse do njenega konca. Obtoženka je pojasnjevala podrobno, kako so družinski spori nastali. Mati ji je zapisala hišo. da bi bratu ne bilo treba izplačati 35.ODO din, ki jih je pokojni oče zapustil, živeli sta 12 let v prijateljstvu vse dotlej, dokler ni prišel domov brat Ivan iz Zagreba, kjer je bil zaposlen. Tedaj, pravi so se začeli spori. Brat ni maral za n enega zaročenca in pod njegovim vplivom si je premislila tudi mati ki je zaročenca in njo začela zmerjati in je stalno zatrjevala, da ga ne mara v hišo. češ da ni nič prida in samo postopa, pa da tudi z njo grdo ravna. Za materino in bratovo obolenje, ko so jo začeli sumiti, ni niti vedela, kajti ko se je brat vrnil domov. mu je rekla, da ga noče več vzdrževati, kakor ga je že prej dve leti. Odslej so si ločeno kuhali: mati zase in za sina, ona zase, ko je prišla iz tovarne. Zato je trdila, da je povsem izključeno, da bi bila ona med kuhanjem domešala kakšen st?*up. saj sta z materjo imeli ločeno tudi zaloeo živil. Mati je imela svojo zaklenjeno v sinovi kamri. Jožefa na sodnikovo vprašanje ni zanikala, da je nekoč celo vlomila v to shrambo, toda pravi, da je vlomila zato. ker sta jI vzela njeno mast in jo je hotela dobiti nazaj. Prvič v avsrustu niti nj vedela, da je mati obolela, septembra pa je opazila, da sta oba z bratom bruhala. Trdi, da je stopila k materi in jo povprašala, kaj ji je pa ji nI hotela povedati, nki ji tedaj niti mati niti brat nista očitala, da ju je ona zastrupila. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ji ni postregla, ko je videla, da je bolna, je Jožefa vprašala: »Kaj pa sem hotela, ko so me samo zmerjali! K svoji prijateljici sem šla!« Jožefa je tudi priznala, da je MODEST SANCIN bo igral, pel in plesal kaprola Damjana Zajca v opereti »Tri stare škatle«. Premiera bo danes. V okrni salona Kos je razstavljenih nekoliko manjših slik tega našega slikarja, ki si. je pridobil s svojo neizčrpno iznajdljivostjo pri podajanju snovi iz slovenskega kmečkega življenja popularnost v najširših krogih našega občinstva. Gaspari v svoji kompozicijah ni realist, temveč idealizira prizore iz narodnega življenja, uporabljajoč pri tem zlasti etnografsko zanimive sestavine naših noš, interieurov in stavb, ki jim zna prilagoditi posebnosti slovenske krajine. Njegove kompozicije so večinoma pripovednega značaja. Snov mu daje bodisi narodna pesem ali po lastni fantaziji izbran motiv iz ljudskega življenja. V vseh prevladuje lirično obeležje. Gaspari, ki se udejstvuje tudi kot priložnostni pesnik, uporablja svojo pesniško žilico tudi v svojih slikah. S tega vidika je treba gledati nanj, ki je tako rekoč sam iz sebe ustvaril pri nas posebni slikarski stil. V časih, ko smo vajeni ocenjevanja umetnin zgolj glede na njihovo tehnično plat in ko se propagatorji nove umetnosti tako radi mude pri opisovanju posebnosti raznih sodobnih struj, je naravno, da je vsebinski moment pri slikah potisnjen v ozadie. »Literarnost« slik smatra kritika za njih neumetniško primes, če ne vsebuje sedaj modernega socialnega elementa. Da je tako gledanje pretirano in nedosledno, dokazujejo primeri zgodovinskih in cerkvenih motivov, ki brez »literarnosti« ne morejo biti, kar so, a so kljub temu v slikarsko tehničnem oeSru nekoč res rekla, da jo vse skupaj nič ne briga, kako se imajo, ko pa so tako ravnali z njo, in šele ko so 17. septembra pod večer prišli ponjo orožniki in jih je vprašala, zakaj jo ženejo, je izvedela, da je osumljena poskusa zastrupitve. „Brat je kriv!" Tudi njenega zaročenca so osumili in drugj dan tudi njega aretirali. Toda proti njemu so ustavili postopanje zaradi pomanjkanja dokazov. Ko je odločno zanikala. da bi bila kdaj imela strup pri sebi. je začela zgovorno trditi, da je pač njen brat Ivan Imel večkrat pri sebi strup, s katerim da je zastrupljal sosedove pse, pa tudi mati da se je ukvarjala s tem. Baje sta oba hotela zastrupiti tudi sosedovo živino in sta v kruh in meso mešala nekakšno tekočino, ki sta jo imela spravljeno v steklenički. Vedno da jima je odgovarjala, pa se je bala naznaniti, ker ji je brat grozil, da jo bo ubil ali ustrelil. Ko je predsednik izrazil pomislek, da brat vendar ni imel povoda, usmrtiti mater pa še sebe. je Jožefa rekla: »Hudoben človek je zmožen vsega! Če je znal krave in pse. je znal tudi to! Kadar koli je bil doma. je bilo vedno kaj. Saj me je nekoč celo s sekiro napadel!« Ko ji je predsednik predočil da ma.ti in brat zanikata, da bi bila zastrupl^evala in da tudi sosedje niso razen na zastrupljenih in ustreljenih psih opazili nič sumljivega je Jožefa dejala: »Seveda, mati vedno tako govori, da je zanjo prav! Brat pa. ko je brzojavil po sestri mi je rekel, da je storil zato, da bi imel pri hiši dve dekli in zato. da bi meni napravil več stroškov, ker bosta oni zahtevali za potnino in oskrbovanje matere!« Usodni večer Kritičnega večera, ko so si spet vsak 7& se kuhal: večerjo, sestri za brata in ma. ter, Jožefa pa zase, pravi, da niti za hip ni bila sama v kuhinji, da ne ve, kaj so si oni kuhali, ker ni privzdignila pokritih loncev Brat in ena izmed sester pa sta se menjavala Ko pa je ona pojedla svojo večerjo je takoj odšla spat in tedaj je pustila v kuhinji brata samega. »Kdo torej mislite, da bi bil dodal strupa!« jo je vprašal predsednik. »Ne vem, morda on. a videla ga nisem, ne morem reči!« je odgovorila Jožefa. Zakaj bi vam on podtikal in vas dolžil? Saj sta se prej razumela?« »Nisva se«, je odgovorila Jožefa. »Saj mi je stalno grozil in s sekiro se me je res lotil!« Brat jo je še posebej tožil za žaljenje časti to za poskus lahke telesne poškodbe. Jožefa je na to tožbo odgovorila: »Res sem ga psovala, toda najprej je on mene in po krivici, kar pa sem mu jaz rekla, je bilo res. In zajemalko z vodo, pa ne z vročo, kakor on pravi, ampak z mrzlo, sem mu res zagnala v obraz, to pa zato, ker je vrgel vame kup kosti, češ, naj jih požrem. Branila sem se!« Takoj za obtoženo Jožefo je predsednik senata zaslišal zdravnika, h kateremu so se najprej mati in brat, kasneje pa oba s sestrama" zatekli po pomoč. Kot izvedenec je dr. Milič Grujič izpovedal, da je le enkrat ugotovil in to le pri materi, ne pa tudi pri bratu in sestrah, znake zastrupitve v izmečku. Higienski zavod je potrdil njegovo domnevo, da je zastrupitev nastopila od arzena, količina, ki je bila ugotovljena, pa bi popolnoma zadostovat la za smrt devetih oseb. Srečajo se mati, sestre in brat Zelo hladno so se srečali mati, brat ln sestre, ki so nastopili kot priče proti njej, čeprav jim zakon kot sorodnikom dovoljuje ugodnost da ne pričajo. Ne mati ne brat ne sestre niso Jožefe, ki je nemo sedela na zatožm klopi, niti za trenutek pogledali, dali. Prva je pričala mati. Izpovedala Je, da so se prepiri začeli zaradi Jožefinega zaročenca Murnika. ki ga je hotela hči na vsak način poročiti, ona ga pa ni hotela v hišo, ker je z njo grdo ravnal. Povedala je, da jo je nekoč ponoči napadel, ko sta s hčerjo prišla iz gostilne, kasneje nekoč pa da jo je davil in da je morala zaradi tega z nedoletnim nečakom zbežati iz hiše. Hči, ki je vse to videla, pa da niti ni hotela posredovati, temveč je vse mirno gledala in zatrjevala, da ga bo vsem na-kljub poročila. Mati ga tudi zaradi tega ni marala, ker ni hotel nič delati in je samo postopal. To da je rekla tudi hčeri, ta pa dognane umetnine. Kakor marsikatera krilatica, je tudi ta o »literarnosti« za presojo vrednosti naslikane umetnine brezpomembna. Nasprotno utegne vsebina, pa naj si bo tudi pripovednega značaja, samo povzdigniti vrednost slike, če so seveda dani drugi, čisto slikarski pogoji. Bistvena razlika med Gasparijevimi in — postavimo — impresionističnimi posnetki po naravi je pač ta, da Gaspari iz večine ustvarja brez modelov. In prav to je tisto, kar označuje njegovo nadarjenost Da se pri tem ponavljajo nekateri tipi v figurah in obrazih ter nekatere posebnosti v kretnjah, oblačilih in v ostalih podrobnostih, to je več kakor značilno za umetnika, ki nima pri vsaki potezi pred očmi narave. Slikanje po naravi in slikanje po lastnem notranjem doživetju sta dve tako različni umetniški funkciji, da ju nikakor ne kaže metati v isti koš. Kdor pogleda s tega vidika na Gasparijevo delo, more gledati nanj le s spoštovanjem. Slike, ki so zdaj na ogled v pasaži, nam kažejo le majhen izrezek iz Gasparijevega življenjskega dela, katerega bi radi videli Ob prvi priložnosti v večji kolektivni razstavi. —nt— Letošnja »Rusalka« Vsebinsko in formalno bogastvo krasne Dvor&kove lirične pravljice »Rusalka« Je prav gotovo zadostno opravičilo, da je ta najbolj uspela, kvalitativno visoko vredna da jo je zavrnila, češ kaj to komu mar, če ne bo hotel delati, bo pa ona za oba. Kakor mati, tako so tudi brat in sestre složno nastopili proti Jožefi. Potem ko so zapovrstjo vse natanko opisati, kako je bilo s pripravljanjem hrane, so bili edini v mnenju, da nihče drug ko Jožefa ne pride v poštev, da bi bil primešal strupa. Videli da sicer niso, kaj je delala, niti niso videli, da bi bil tedaj njen zaročenec blizu, toda ona da je vse napravila, kar je on hotel. Sestri sta tudi povedali, da sta brata. ki je bil prej pri njih v Zagrebu, zato poslali nazaj domov, da bi bil pazil na mater, ker se je začela pritoževati nad Jožefo in njenim zaročencem. Obe sta odločno odklanjale podmeno, če mogoče le ne bi prišel kot storilec v poštev njim brat. da bi se zinebil osovražene sestre s tem, da bi jo spravil v zapor. Ko je državni tožilec zahteval zaprisego vseh prič, je zaprisegi ugovarjal branilec obtožene dr. Lulik. V podkrepitev svojega ugovora je navajal, da so vse te priče nekoč, ko je bil drugi brat Franc obtožen zaradi težke telesne poškodbe, ker je nekoga ustrelil v pljuča, potrdile nej-gov alibi, da pa je bilo njih pričevanje neverodostojno. ker se je po Francetovem lastnem priznanju Izkazalo da je on streljal in ie bil zato leta 1937 tudi obsoien Po kratkem posvetu pa ie mali senat priče le zaprisegel in je ugovor hranilca zavrnil iz razlosra. da so si bili sorodniki tedaj še dobri in je sovraštvo nastalo šele ob tei zadevi. Jezični, pravdaški in nasilni rod Končno ie bil zaslišan še zaročenec, meha,nik Anton Murnik. Povsem mirno je pripovedoval, da je bilo sprva vse dobro, da ga ie tudi mati imela rada da pa si je na lepem premislila in ga začela psovati. Grdo da ni z njo ravnal, pač pa da se je branil pred njenimi večnimi nanadi Tudi njega pravi, da je brat Ivan nagovarjal naj bj zastrupil sosedovo živino Hotel da ga je uporabiti kot orodje svoiega sovraštva. Sosedovi psi da so mu bili v na noto, ker je hodil vasovat k deklam Soočen z Ivanom, je vztrajal pri svo-M iznovedi čeprav je Ivan odločno zanikal, da bi bil z niim ime' kdaj kai takega. Svojo izpoved je zaključil s pripombo: »To vem. da so me vedno napadali!« »Tedaj se je Ivan ki se je že vračal na klop za priče, nenadoma še enkrat obrnil, ga pogledal izpod čela in bolj sam vase zamrmral: Praznik vrlega Sodražana V Sodražici je včeraj praznoval 70-let-nico ugledni trgovec in posestnik g. Josip Oberstar. Kljub lepim letom je še vedno čvrst in prožen, vsestransko delaven, naj- ■ sibo na lastnem posestvu ali društvih. Da-si je bilo vse njegovo življenje borba in trdo delo, je ves veder. Vseskozi napred-njak je skotaj 30 let starostoval Sodraš-kemu sokolskemu društvu v ponos in di-ko. Tudi prostovoljna gasilska četa ga še vedno šteje med svoje stebre, saj je vršil že prav vse funkcije v društvu. Tudi doma ga še vedno vidimo, kako od zore do poznega mraka ti do telesno dela, vedno je prvi na nogah, zadnji v postelji, za vse in povsod je le on prvi. Prijatelji od blizu in daleč žele uglednemu rojaku še mnogo zadovoljnih let. operna tvorba češkega mojstra doživela ob stoletnici njegovega rojstva ponovno izvedbo v našem opernem gledališču. Vedno se enako radi napajamo ob tej glasbi, iz katere vrejo pestre in kipeče melodije ter harmonije, ki na« prenašajo v pravljični svet temnih gozdov in iz katere čutimo poleg skladateljeve osebnostne svoje-vrstnosti tudi duha češke zemlje in njemu lastne, tipične stvarjalne sile narodne umetnosti. Poleg Smetanove »Prodane neveste« je Dvorškova »Rusalka« nedvomno tisto operno delo, iz katerega diha najbolj verno duh ljudstva pod Krkonoši in Krušnimi gorami, čeprav je sicer prepojeno s potezami kozmopolitskega značaja, zaradi katerih se je moglo uveljaviti tudi v tujini. »Rusalka« je po svojem umetniškem mu-zikalnem bistvu vedno sveža, vedno polna novih lepot, ki vzbujajo v razumevajočem in čustvujočem človeku vedno nova doživetja. vredna, da se ob niih presadi vsaj za nekaj hipov v svet zvokov. V letošnji izvedbi so bile posamezne vloge zasedene z novimi izvajalci. RusaLko je tudi letos pela Hevbalova, ki je bila posebno močna igralski. Svoje vživetje v vsebino prenaša odlično tudi v pevsko izvajanje, ki pridobiva zaradi tega večjo prisrčnost in iskrenost v podajanju. Razen tega je svojo vlogo glasovno prikazala elastično, z velikim smislom za dinamične finese in doživliajsko stopnjevanje, kar pa bi moglo biti po kvaliteti še mnogo višie, če bi posvetila še večjo pozornost kultiviranosti linije in če bi omejila sunkovitost poteka linij na minimum. To so sicer na videz malenkosti, vendar imaio za enotnost izvajanja velik pomen, zlasti če se nekoliko bolj naslonimo na estetski kriterij presojanja, kakor je v navadi pri ocenjevanju pevcev Po sposobnostih, s katerimi razpolaga Heybalova, »Me 4e ne posnaA!« Nakar je Murnik Se rekel sodnikom: »Nikdar ne hi bil prišel bttzu, če bi bil vedel, kako bo!« Iz raznih izpovedi sosedov, znancev in tovarišev, ki so bili zaslišani v preiskavi, je predsednik pri pregledovanju in prebiranju spisov o materi, Ivanu in Jožefi mogel v glavnem posneti, da ao vsi zelo prepirljivi, zlasti mati da se rada »koplje na vsakega in živi tako rekoč z vso sosesko v stalnih sporih. Brat da strelja pse in podira v gozdu mejaševo drevje ter se pravdari potem z njim, zelo rad izziva in je nasilen, da se ga vse boji. Da končno tudi Jožefa ni bog ve kaj, ker tudi nima prekratkega jezika, da pa je vsekakor delavna žena, ki je prav za prav fle najmanj prepirljiva v družini. Iz spisa je sodnik tudi prebral, da je v soseski ln okolici splošno prevladalo mnenje, da je Jožefa povsem nedolžna in da so se le domači iz sovraštva tako skopali nanjo. Kriv pa da mora hiti nekdo drug. Sodba Vse nove dokazne predloge, ki jih je stavil predvsem branilec obtožene Jožefe, je senat zavrnil kot nepotrebne. Nato je bila razprava ob 14.30 prekinjena m se je nadaljevala ob 15 30 z govori državnega tožilca, zastopnika zasebne udeležbe ta branilca obtoženke dr. Iva Lullka. Ob 18.30 se je senat umaknil k posvetovanju Neomajno prepričana, da bo oproščena. je Jožefa ves čas nad eno uro trajajočega posvetovanja še kar vedra potrpežljivo čakala na zatožni klopi. Na izid sodbe radovedno občinstvo je živo ugibalo, kaj bodo rekli sodniki. Menili so, da ji ne uide 10 let, če jo na zapriseženi izpovedi sorodnikov spoznajo za krivo. Ob 19.40 uri je predsednik senata razglasil sodbo na 1 leto in 4 mesece strogega zapora ter na 240 din denarne kazni ali nadaljne 4 dni zapora, povrh pa mora plačati Jožefa še stroške kazenskega postopanja ter materi 1000 din in bratu 400 din za bolečine in stroške za zdravnike V kazen so ji všteli 5 mesecev preiskovalnega zapora Sodišče jo je obsodilo ne v smislu obtožbe za zločlnstvo poskusa zastrupitve. temveč zaradi prestopka v smislu §§ 180-1 in 181-n k. z., ker je mnenja, da ni imela namena zastrupiti, temveč da je po bratovem prihodu na dom hotela le slediti klicu svojega srca in se je zato odločila da končna neznosno sožitje v večnih domačih razprtijah s tem da je z arzenom hotela domačim povzročiti neprijetnosti. ki bi lih odgnali od h:še. Ob-težilno za obtoženko je bilo. da je hotela škodovati najbližjim sorodnikom, po preudarku na zavra t en način, izzvana po domačih razprtijah in iz sovraštva do matere. Po tej Obsodbi sta tako državni tožilec kakor obtoženka prijavila revijo g'ede izreka o krivdi in priziv zaradi odmere kazni. Ker pa je sodišče smatralo, da Jožefa ni begosumna, jo je medtem dokler se stvar do kraja ne razčisti, izpustilo na svobodo. Po veselih urah žalostna smrt v potoka Zagorje, 21. februarja Rudarski otroci iz Zagorja so se v sredo igrali ob potoiku Mediji poleg rudniške elektrarne v Toplicah. Naenkrat so opazili v vodi roko. ki so jo valovi premikali sem in tja. Ko so si radovedno (ititv ci bliže ogledali, kaj je skrivnostnega, so uzrli v vodi nepoznanega utopljenca. Obvestili so orožnike, ki so utopljenca potegnili iz vode in ga dali prepeljati v mrtvašnico. Seveda se je k temu zbrala velika množica ljudi, ki so ugibali, kdo je pokojnik. Čeprav njegova istovetnost še ni bila ugotovljena, se je že med ljudstvom razširila spol sna domneva, da je postal žrtev zločina. Orožniki pa so ugotovili, da je utopljenec bibvši hlapec Anton Murko, rojen leta 1912 ▼ Cerkljah ob Krki. Zaposlen je bil na Lokah in je preteklo nedeljo prejel okrog 400 din plače. Nato je fant dva dni popival, tretji dan pa mu ga našli v poteku .Pri sebi je rmei delavsko knjižico in v žepih še 58 din. Ker m bil z ničemer utemeljen sum kakega zločina m je htlapec pač po nesreči padel v vodo, so ga v četrtek popoldne pokopali na zagorskem pokopališču._ Pri opeklinah in ranah, ki se težko zaraščajo, kakor tudi pri vseh poškodbah namažite APIODERMIN mast >:Brusketinl«. Lahko jo uporabite brez nevarnosti. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 3270/41 dr. Stevanovič in Pik, Beograd. bo ob izpolnjenih pogojih tem, potrebam gotovo mogla zadostiti, a čimer bo lahko svoje današnje zelo lepe pevske stvaritve dvignila še više in tako stopnjevala svotje kvalitete. Betettojev vlogi povodnega moža podal umetniški zrel lik v pevSkem in igralskem pogledu ter spet utrdil odlike, ki jih v tej njegovi vlogi poznamo že iz prejšnjih sezon. Princa je leto« pel Gost i č in ga podal zelo lepo, zlasti v drugem in tretjem dejanju, ko se je razpel in razvil svežino ter širino svojega kulti vi-ranega glasu; tudi igralski je ustvaril izrazito doživeto in zato dojemljivo vlogo. Laboševa je kot tuja knežna očitovala v bistvu iste pomanjkljivosti, kakor sem jih že omenjal, čeprav ji je ta vloga prilagojena neprimerno bolj ko na primer vloga Amelije. Izredno močno tremolira-nje, nepravilno dihanje in nastavljanje, kar daje v posledicah suh glas brez pravega zvenenja, ki popušča, čim boij se poglablja, to vse in še mnogo drugih čini-teljev jj onemogoča, da bi mogla nuditi sočno, izenačeno in tudi vsebinski močno vlogo, ki bi ustrezala potrebam in zahtevam. Pač pa je bila igralski Se dovolj dobra in je v tem pogledu podala dobro re-žiran lik. Kogejeva je bila v vlogi čarovnice prav zadovoljiva, posebno igralski, pa tudi pevski, kolikor ji dovoljujejo njene današnje zmogljivosti; jasno je seveda, da bi ta vloga mnogo pridobila, če bi btta izvedena glasovno izravnano in zlasti v višinah polno ter prodorno, brez ostrita in neugodno vplivajočega vibriranja. Manjše vloge so prav dobro ta celoti prilagojeno izvedli Barbičeva. Sladoljev, P«. lajnarjeva, Vldalijeva ta Itako v e c. Za aamenjavo Polajnarjeve nasproti lanskemu letu sicer ne vldhn pravega vzroka, vendar moram priznati, da je bdla kombinacija Polajnarjeve ki Vlda- ff ffffT***"* pet Obersneln Danes bo v galeriji Obersnel otvorjen* razstava akademskih slikarjev Franceta Kralja, Franceta Godoa in Vladimira La-faoviča. France Godec med njimi v Obers-netovi galeriji ni novinec, saj je že lani razstavljal % lepim uspehom. Tokrat bo razstavil nekaj nad 30 novih slik v gvašu in fcemperi, je pa to samo del tega, kar je ustvaril od lani Obiskal sem ga v njegovem ateljeju in ga naprosil, da mi je razkazal nekaj svojih novih defl. Brez dvoma je nekaj posebnega njegova »Ljubljana v jotrnji megli«. Godec v svojem delu ne kaže niti sledu kakšnega linearnega ekspresionizma ali neživljenjskega dekorativiz-ma. Vživija se v milje, v katerem živi, pa naj bo to pokrajina, kmečka hiša a'i salon. Z veseljem mi je pripovedoval, da razstavlja v družbi z na?im mednarodno priznanim slikarjem prof. Francetom Kraljem in še s povsem novim miladim. a talentiranim Vadimirom Lakovičem iz Do brdoba, in mi jc med drugim dejal: — Od sirca vesel sem velikega aktivizma, ki se v zadnjih letih očituje v naši umetnosti Želel bi le, da bi se naša mlada umetnost z močnejšim nacionalnim čustvom oklenila zavesti velike etične odco-vernosti do svojega naroda. Dobro bi bilo, da bi se prirejale razstave tudi po manjših mestih SHovenije, po možnosti spremljane s predavanji o umetnosti vcb-če. Naša publika bi že moTala spregledati, da je likovna umetnost prav tako potrebna kakor literatura, ah katera koli drugo duhovno udejstvovanje Saj umetnost je tisti genij, ki nas plemeniti in nas iz puste vsakdanjosti ponaša v čase, ki prihajajo. Marijan Lotnbar stoti č na o&rn Veste, tHkfi to je jubilej, in to še celo prav zaslužen jubilej. Kolikokrat se je moral naš jubilant naličiti in različiti, napraviti in razpira viti, pa imeti tremo, da ni vedel, da-li ima mrzlico ali kaj. O da, prav upoštevanja vreden jubiiej je to. Naš »Šentjakobski fantek« ni rohnel med »zve-sdami«, raje se je držal umirjene igralske potS ter ob tej dosego! krono z res prav imenitno uspelim dr. Ninkovičem v Nuši-čevi »Ministrici«. Kaj bi omenjal vse druge verne like, ki jih je igral med in za kulisami, vsi ao bifi prijetni, tako prijetni, da bi ga Sentjakobčani danes ne dali za nobeno ceno od sebe. če ga na odru še take »polomiš«, se zaradi tega jeziš m puliš lasuljo z glave, on te s svojim »glaskom« spravi v dobro voljo. Pa povejmo še eno skrivnost, da bo jubilej še bolj popoln: nas Marijan nima talenta le za teater, temveč hna nekakšen patent za ustvarjanje one razigranosti, po kateri Sentjakobčani slove sirom naše domovin ice. Čestita mol Vasa za vse druge. Kjeve tudi v letošnji zasedibi dobra; glede Ivančičeve pa sem mnenja, ne da bi svoje dosedanje sodbe o nft v čemer koli izpre-menil, da bi jo mirno mogla nadomestiti lanska nositeljica te vloge, ki bi bolje ustrezala gladovni za&ljučenostfi teroetia gozdnih vil. Režiral je tudi letos D e b e v e c odlično in poskrbel učinkovito, psihološki pravilno zamišljene like in scene, ki so bile stilno ustrezajoče in so našle s celotnim, dinamično nag-lašenim potekom polnega soglasja. Orkester, ki mu je dirigiral spet fit r i t o f, je bdi tehnično dobro pripravljen, tudi interpretacijslki močno razgiban ter doživeto sodelujoč; nikakor pa mu ne bi škodovala večja izglajenost, zlasti na poedinih vsebinsko zelo občutljivih mestih, ki zahtevajo posebne, izkristalizirane nežnosti. Zbor, ki ga je naštudiral Simoni ti, je bil prav tako zelo dober. Vobče je bila med vsemi izvajalci lepa skladnost, kar je višino izvedbe dvignilo in ji dalo značaj umetniški uspelega prikaza »Ru-salke«. V primeri z lansko je tudi letošnja izvedba te opere dosegla prav lepo stopnjo in je tako dostojno počastila spomin genialnega muzikalnega oblikovalca svojega ter geštcega ljudskega duha. —cd.— ZAPISKI SLOVENSKI PREGLED RUSKE ZGODOVINE Kot 6—8. zvezek zfoirke »Pogledi« je izdala Akademska založba v Ljubljani Bogdana Binter j a »Pregled ruske zgodovine«. 116 strani obsegajoča knjBfinica zajema v svoj časovni okvir ogromno tv»-rino, glede katere je treba priznati, da jo js pisec obdelal vzHc vsej zgoščenosti prav pregledno in jasno. Prvo poglavje prikazuje ^obodne Slovane do nastanka noske Kulturni pregled Slike Maksima Gasparija DANES ob 20. TRGOVSKI DOM II. ELITNI PLES ABITURIEMTOV Sprejem častnih gostov ob pol 20, uri. DomaČe vesti * Nenavaden vremenski pojav. Iz Železnikov nam pišejo: Po večdnevnem dežju je preteklo nedeljo spet ves dan deževalo. Okoli 21. ure pa se je močno za-bliakalo in votlo zagrmelo. človek bi mislil, da se bo vlila ploha. Zgodilo pa se je povsem nasprotno. Nebo se je zjasnilo in na nebu so se pokazale svetle zvezde kakor sredi najbolj mrzle noči. Dež je prenehal kljub temu, da je bilo toplote precej nad ničlo. Tudi v ponedeljek, torek in sredo je bilo prav lepo vreme. Snega je za polovico skopnelo v senčnih straneh, na prisojnih straneh pa je docela izginil. Nad vse lep prizor se je nudil potniku, ki je potoval iz Davče proti Zalilogu. Ratito-vec, še odet v visok smeg se je blestel v popoldanskem soncu v vsem veličastvu in je bil res pravi užitek gledati sliko, ki se očem ne nudi vsak dan. V četrtek zjutraj pa smo se spet zbudili v mraku in dežju Preproge Zavese Izlili Tapetno blago LINC 1 LE J j MANITFAKTURA j F.KS. g g SUVAN MESTNI TRG 24. LJUBLJANA, - - v > v .-j-cV r-' * Ali je odkrito novo sreds«vo proti raku? Na nekatere članke, ki so se zadnji čas pojavili v beograjskih novinah o novih načinih zdravljenja raka, objavlja Jugo-slovensko društvo za raziskovanje in pobijanje raka, da se danes rak lahko učinkovito leči edino na kirurški način ali pa z obsevanjem raka s pomočjo roentgena in raciia. Vsaka druga metoda je tratenje dragocenega časa. Tudi omenjene tri učinkovite metode (kirurgija, radiurn in roentgen) so lahko uspešne samo, če se jih zdravniki pravočasno poslužijo. Ta svoj sklep im mnenje sporoča omenjeno društvo javnosti v interesu bolnikov, da se ti ne bi dali zavajati k raznim neraziskanim metodam, ki se tu in tam navajajo kot uspešni načini zdravljenja raka. * V Beograd se pripelje v nedeljo zjutraj pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske zaradi sodelovanja na velikem koncertu, na katerem se bo izvajal Verdijev Requienina Dvoraka Sedai crihaiai> i? Praae v*s'i, da ie program i"b:ljen:h Drre ite k: se bodo vrstile na Češkem in Moravskem vse letošnje leto. v glavnih obrisih že določan Proslave se bo.io zače e 19 ma ca s s av-r.ostnim konrertom v Smetanov 'Vera-ti v Pra^ Koncert bo p-irej-^n s sod^l va njem Češke filharmonije. CeSkega revsk^-ea zbrra in članov Narodngn g edal šča pod vodstvom Vaclava Ta ch~ 'n s rhv-nostnim govorom preds"dn''<-q Ce"k-> akademije znanosti in unrtn^sti skl die'ja dr. J. B Foersterja. Več k~nce:-tnih prireditev bo pri-ej nih v aprilu V maiu v Narodnem divadlu na vrsti i bilejni ciklus z naslovom »Dvor&k !n n egovn šola«. Prirod'tve bodo pti vodstvom Vaclava Talicha. Izvajali bedo med d-ugim »^u-salko« in »Jak-bina« da1 je konc?rt DvorS-kovih skladb no*^m pkiadb-> m i-t-^-ih učencev Si'ka in Novaka Po'eg p aških si a vn osti so določene tudi več4«1 nrir^Hitve v B-nu in v dru«ih ve*Hh me t h Cešk-in Moravske Tako bo v«»s č^ki nar^ do stolno nroe^Ml »t/>>fnico anesa sv iih duhovnih pred sta v'teMe^'. W sn noka^ali vsemu sve+u kulturn-> silo in tvorno sposobnost češkega naroda. morala pokazati, kako sta gospodarila na posvečenem kraju. Zbralo se je mnogo ljudi, ki so na vsak način hoteli oba ifločin-ca linčati. Orožniki so ju komaj obvarovali pred ljudsko sodbo in ju odgnali nazaj v zapor. 17. Krušne karte za marec i Krušne karte za marec dobe upravičenci samo do vštetega 8. marca pri tistih tr-govcih, ki so jih zapisali v vprašalne pole. Po 8. marcu bo mogoče dobiti krušno karto samo Se v izjemnih, utemeljenih primerih, ker morajo trgovci preostale ji karte 9. marca že vrniti mestnemu preskr-bovalnemu uradu, ki jih spet mora oddati Prevodu. Podnajemnike in sostanovalce opozarjamo, da jih je preskrbovalni urad, kolikoT je mogel ugotoviti imena njihovih gospodinj, sam uvrstifl na vprašalne po4e njihovih gregiedu Blair 108 den. d 1-nice: Narodna banka 7000 den., PAB 203 den.. Trboveliska 380 — 390 (390). Seče-rana Veliki Bečkerek 700 den Beograd. Vojna škoda 480 — 481 (480 50) 4% agrarne 56 50 d=n.. 4°/o severne agrarne 55 75 — 56.25 (56). 6°/o keglu^ke 86 — 86.50 fR5 ?5). 6° « d^lm. agrarne 81 — 81 25 (81.25), 6" » šumske 80 50 d~n. 7°/i> stabiliz. 99 den.. 7n/o invest. 101 den., 7°/o Se ig-nan 103 den.. 7% Bla;r 1"3.50 <*en.. 8°/» Bki'r 100 _ no fllO). Narodna banka — (7000) PAB 214 den. Blagov«*;* tržišča ŽITO -f- Novosadska blagovna bo^za, (21. t. m ) Ter^enffl ncT^tncniena Ovesr hgškl, sremski in slavonski 420 — 425. Ječmen: baški in sremski 580 — 590. Koruza: času primerno suha z 22% vlaee franko vagon ali §lep 21P fza vsak odstotek manj vlaee se cena poviša za 4 din): umetno sušena koruza s 14"'« vlaee 250 din Moka rfraoko varon ali šlep v dunavsk- banovini) ošenfčna »Oge« in »Oa. 723 70% ores^iana ošenična moka 358 850/» enotna ošenična moka 382 25 nepredelana ošenična moka 351 oreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14"/» vlage 321 Dreseiana koruzna moka lz času onmerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina) pšenični 200 koruzni B kalmi 150 brez kali 70 Fižol: baški in sremski 640 — 650. Državni uslužbenci pri ministru za prehrano Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev nas naproša za naslednjo objavo: Gospod dr Milan Protič, minisiter za prehrano je 20. t. m. sprejeli zastopnike Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev. Razpravljalo se je o gmotnem vprašanju aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, kakor tudi v vseh možnostih za olajšanje njihovega položaja, preskrbe z živili, organiziranja samopomoči, in ustvaritve pogojev za lažje kreditiranje; nadalje se je govorilo o snovanju aprovizacije za vse državne uslužbence, o praktičnem izkoriščanju dotacije, o sodelovanju organizacij državnih uslužbencev v vseh odborih. v katerih se razpravlja o vprašanju preskrbe in prehrane ter o vprašanju pobijanja špekulacije in draginje itd. Gospod minister je zelo ljubeznivo poslušal zastopnike in jim naito pojasnil svoje miSljenje in tudi predlagal, kako bi se vse to čim bolje izvedlo, da bi bilo v interesu vseh državnih uslužbencev. Obljubil je vso podporo za nadaljnje sodelovanje za zboljšanje ekonomskega in gmotno moralnega položaja državnih uslužbencev. V zvezi s tem bo Centralni odbor izdelal svoje predloge m jih poslal na pristojna mesta. Natančnejša cbvestSla bodo poslana vsem odborom centralnih organizacij. Iz živlfenja na deželi ŠMARJE PRI JELŠAH. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb je darovalo za tukajšnje najubožnerjše učence 1500 din. Za velikodušen prispevek se v imenu siromašnih učencev najlepše zahvaljuje šolski upravitelj. DRAVOGRAD. Rezervni oficirji naše severne meje so osnovali v Dravogradu poverjeništvo pododbora v Celju. Sestanek, lei sta ga organizirala gg. Karel Mar-telanc in Anton Golja, je uspel prav dobro. Delegat pododbora g. dr. Vrečico iz Celja je prisotnim dal vsa navodila in pobudo za nadaljnje deito, nakar je bil izvoljen soglasno odbor s predsednikom g. Pavlom Kolencem to tajnikom g. Goljo Antonom. ZALILOG PRI ŽELEZNIKIH. Gasilska četa priredi v nedeljo 23. t- m. ob 15. uri predipustno veselico v prostorih splošno znane in stare gostilne pri Strojeveu. katero vodi z vso spretnostjo ga. Fran j a Demšarjeva. Gasilska četa Zalilogr je ena najmlajših gasilskih čet, pa si je kljub temu že nabavila moderno motorno brizgal-no. Gasilski četi pa manjka še marsikaj, predvsem pa lastnega doma, zato ste prijatelji človekoljubnega društva prav posebno vabljeni, da prireditev s svojim obiskom podprete. Za dobrote bo poskrbela še vedno živahna ga. Franja Demšarjeva, čeravno ima nad 80 let, toda človek bi jt prisodil kvečjemu 65 tako se urno zasuče in je pripravljena postrečl vsakemu gostu ne samo s pijačo in jedačo, ampak tudi s kako šaljivo opazko. (—) SV. DUH NA STARI GORL Higienski zavod je v zvezi z Društvom prijateljev Slovenskih goric priredil pri nas od 9. do 14. februarja higiensko razstavo s predavanji, ld so bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Vsak večer se je zbralo ▼ šoli do 250 poslušalk, škoda le, da poslušalcev ni bilo toliko. Predavanja so spremljale skioptične slike in so obravnavala higieno žene, nego dojenčka, jetiko, pasjo steklino, davico, osebno higieno in higieno vasi. Predavala sta banovinski zdravnik g. dr. Sokolov ln zaščitna sestra gdč. Helena Mastnakova, ki je z razumevanjem ln požrtvovalnostjo obiskovala v vsem okolišu do leta stare dojenčke ln dajala materam potrebne nasvete in navodila. Ob-daroranih je bilo 33 najrevnejših mater, oziroma dojenčkov. Postani In ostani Član Vodmtkovo druibol Berlin v drugi voini zimi Skoro nič bombnih napadov, dovolj premoga, zadosti krompirja in tudi drugih živil Treba je stisniti pasove Ukrepi za skrčenje telovnikov na Angleškem Zadnje srečanje na nebu Planeta Jupiter in Saturn se zopet oddaljujeta Od poletja lanskega leta si stojita oba svetla planeta Jupiter ln Saturn stalno v bližini, pri Čemer sta v avgustu drugič pa v oktobru predstavlja posebno tesno dvojico. Do januarja je bila njiju medsebojna oddaljenost, če upoštevamo seveda le neposredno sliko na nebesnem svodu, nekoliko večja. Sedaj v februarju pa sta obe premičnici že tretjič v sedmih mescih v tesni konjunkciji. Astronome zanima večinoma tista vrsta konjunkcije, pri kateri stojita dve nebesni telesi s črto. ki ju veže. pravokotno na nebesni ravnik, tako da gre podaljšek te črte skozi oba nebesna tečaja. Takšen položaj sta zavzemala Jupiter in Saturn 20. t. m. V resnici pa sta si bil a v najbližjem sosedstvu že pet dni prej, v soboto 15 t. m-, ko je stala njiju zvezna črta pravokotno na najvažnejšo nebesno črto za planetne tire, namreč na črto živalskega kroga ali eklip-tiko. Položaj 15. t. m. bi lahko imenovali ekliptikalno, položaj 20. t. m. pa ekvatorialno konjunkcijo. Odslej se bosta premič-nici oddaljevali medsebojno čedalje bolj, šele čez vrsto desetletij se bosta srečali v novi veliki konjunkciji. Zakaj lažejo otroci? Do petega leta se laži sploh ne zavedajo Sodobna industrija v Itaflf! Kompleks Fiatovih tvornic v Genovi Berfin, v februarju ~Letošnja zima sicer ni še končana, vendar je večji del zimskih mesecev za nami. Tako imamo dovolj vzroka, da se vpra-Samo, kako je nemška prestolnica preživela ta čas. Povejmo kar naravnost in kratko, da se je vse izteklo boljše, kakor si je marsikateri Berlinčan predstavljal še pred nekaj meseci. Predvsem velja zabeležiti, da je bila Berlinu skoro popolnoma prihranjena vojna v zraku. Od novembra dalje skoro niso sirene zmotile miru berlinskih meščanov. Posebno ponoči so ljudje mirno spali. Seveda to še ne pomeni, da so avanture s sovražnimi letali končane. Vendar pa je vsakdo vesel, da je Nemčiji poleg drugih činiteljev pomagal tudi »General Zima«, ki so si ga Angleži prilastili skoro izključno za svojo uporabo. Zdaj se ta »general« poslavlja tudi od Berlina. Ob cestah so nakupičene ve- Kaj snujejo Angleži ? A n t h o n y Eden, angleški zunanji minister, In sir John D 1 1 1, načelnik glavnega stana britanske vojske sta nenadoma prispela iz Londona v Kairo. Njun obisk se tiče položaja v območju Bližnjega vzhoda rige snežnih kupov, ki se polagoma oce- jajo v obcestne požiralnike. BerMnčami se topot niso prav nič zanašali na zimo- Vsako gospodinjstvo se je na podlagi lanskih izkustev pravočasno oskrbelo z vsemi potrebščinami, predvsem z gorivom. Lansko zimo je bilo v tem pogledu precej nevšečnosti. Dovoz premoga nI brezhibno funkcioniral in zaradi tega je mnogo ljudi prezebalo. Ta izkušnja je poučila ljudi, da se je treba z gorivom založiti zadostno in o pravem času. Posledice niso izostale: Ljudje so se za letošnjo zimo oskrbeli z 10% premoga več kakor lani. Zdaj imajo skoro vsi preostanke, ker mraz letos ni prehudo pritiskal. Tudi za prehrano je bilo letos boljše preskrbljeno kakor pred letom dni. Mestna oblast v nemški prestolnici se je zlasti potrudila, da je dobavila ljudem zadostne količine krompirja. Pripomniti pa velja, da se mora vsak potrošnik tudi za krompir in sočivje vpisati pri svojem trgovcu. Pri oddaji se upoštevajo v prvi vrsti družine z otroci. Za korenje in repo ni bilo letos nič stiske na trgu, tudi za cvetačo si dobil, če si se pravočasno javil. Očividno jo je Italija dobavila večje količine. V sadnih vrstah prevladujejo oranže poleg jabolk, dobe se pa tudi orehi in lešniki na nakaznice, seveda. Zgodilo se je celo, da so najavili Angleški minister za prehrano VVoolfcon, ki je te dni izjavil v angleškem parlamentu, da se morajo Angleži vrniti k enostavnejšemu načinu življenja, je izdal odredbo, da se morajo jelovniki v restavracijah čimbolj poenostaviti. Prepovedano je že gostom pri obedu postreči z več nego eno jedjo. Juha se pri tem ne šteje za posebno jed. Za jed se smatrajo v glavnem ribe, meso, jajca in sir. Na zborovanju londonskih trgovcev je minister dejal: »Vsi vi morate skrbeti za to, da se živila ne uničujejo. Ljudje se če še ne veš, izv* da živi na zemlji vsega skupaj 2 milijardi 175 milijonov ljudi; da predvideva vojni proračun kanadske vlade za letošnje leto 1-3 milijarde dolarjev izdatkov; da so Angleži v Egiptu organizirali posebno poljsko brigado, ki je najmodernejše oborožena; da je pariški radio te dni pozival nezaposlene Francoze med 20. in 30. letom starosti, naj se javijo za, delo v premogovnikih severne Francije, kjer bodo delali po šest dni na teden za hrano, stanovanje in obleko; da je Amerika dosegla rekord v proizvodnji sirovega železa; da je umrl v Londonu 601etnl skladatelj sir Hamilton Harty; da je po silovitem orkanu v Španiji in na Portugalskem ti dve deželi pokril sneg; da kaže potek ljudskega Štetja v Indiji, da Ima ta dežela blizu 400 milijonov prebivalcev; da izdelujejo v Nemčiji nove bolgarske kovance po 50 levov; da deluje v zasedeni Franciji 1400 kinematografov. razdeljevanje banan, sa kar je Vladalo v Berlinu velikansko sa- nimanje... Nemška vlada je v jeseni sklenila z Norveško pogodbo glede dobave ribjih konserv in aprovizacija je nekajkrat razdelila med upravičence po par sardin v ollju. Kavnega nadomestka in domačih čajev ni manjkalo. V primeri z lansko zimo je treba povedati, da je bila prehrambena akcija bolj sistematična. Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da so si mnoge gospodinje nakuhale večje količine raznih mezg Izostanek letalskih napadov je povzročil, da je postalo tudi družabno življenje v Berlinu živahnejše. Gledališča ln kinematografi se sicer odpirajo in zapirajo kakor poprej, drugi lokali pa »vlečejo« če le morejc preko devete ure do enajstih ponoči in Se tedaj Imajo gostilničarji težave z nočnimi gosti. Id se jim ne ljubi tako zgodaj oditi domov. Ulice in trgi so seveda strogo za mračen i. Zato pa je v barih in na plesiščih razgibano in živahno. Tri dni v tednu je zdaj zopet dovoljeno plesati, in to je dovolj za mlade in stare, kajti ne ti ne oni ne smejo pozabiti da je država v vojni. morajo odvaditi dosedanjih količin mesa, uživati pa morajo več sočivja!« Posledice teh ukrepov se že kažejo. Ponekod postrežejo gostu z jedjo brez mesa že pri kosilu, zvečer pa nadomešča sir angleški puding. Govori se tudi, da bo londonsko ministrstvo za prehrano izdalo odlok, ki prepoveduje mesne juhe z nad pet odstotki mesa. Vse omejitve se praktično pripravljajo, deloma tudi že izvajajo. Muzej v derviškem samostanu Sloviti samostan Mevlevi v Galati bodo, kakor poročajo iz Carigrada, spremenili v muzej. Mevlevijski derviši so v osmanskem carstvu igrali veliko vlogo, vlada Kemala Atatiirka pa je njihov red ob ločitvi cerkve od države prav tako razpustila kakor ostale derviške rede. NAMESTO ANEKDOTE Neki igralec, zagrizen samec, je bil nekoč s svojim najboljšim prijateljem povabljen na čaj k izredno ljubeznivi kraso-ticl. Igralčev prijatelj je bil od navdušenja nad lepo damo ves lz sebe. Tega ni niti najmanj prikrival Igralcu, kateremu se je čudil, da je napram gostoljubni krasotid tako vzdržen in hladen. »Kaj ti je?« je vprašal prijatelj Igralca. »Ali ni to divna ženska? Pripoveduje tudi tako, da človeka naravnost priklene na- »Saj to je ravno tisto«, je odvrnil igralec. »Jaz nočem nikomur dati priložnosti, da me priklene ...« VSAK DAN ENA »In prvič, ko te zasačim, da si se mi izneverila te ustrelim!« »Kaj pa boš storil drugič?« (»Humorist«) Dunajska zdravnica za otroke drča. Buliberova, ki se bavi zlasti s psihologijo otrok, objavlja članek o »Zakonu laži v otroški dobi«. V tem članku ugotovlja. da se otroci pod petim letom laži sploh ne zavedajo, temveč da so njih napačne navedbe gole tvorbe njih domišljije. Od petega do desetega leta se otroci lažejo prvič za to, da bi bili videti že »veliki« in Belgijski generalni tajnik za delo in socialno skrbstvo ie izjavil, da izdaia dežela ta čas vsak mesec 100 milijonov belgijskih frankov za obnovitvena dela Posebno pozornost posvečajo odločujoči krogi vprašanju. kako bi pridobili novo zemljo za obdelavo. V načrtu je. da bi tako pridobili 50.000 ha zemlje. Trdnjavski pas okrog Anverse bodo podrli. na njegovo mesto pride omrežje avtomobilskih cest. kakršnih potrebuje tako veliko mesto Vojna škoda, je nadalje izjavil generalni tajnik, ni tako velika kakor v prejšnji svetovni vojni, razdeljena pa ie po vsej deželi. Med tem ko so leta 1918. samo v zapadni Flandriii našteli preko 80.000 porušenih ali težko poškodovanih poslopij, ie sedanja vojna razdejala odrasli, drugič zato. da bi se izognili pričakovani kazni. Šele po desetem letu se otrok laži prav zaveda ln šele od tega leta bi ga morali za laž kaznovati, med tem ko je prej bolje, da ga ne kaznujemo ker bi ga to napravilo samo zakrknjenega. Treba bi ga bilo samo poučiti, da bi svoj namen dosegel lažje in bolje, če bi govoril samo resnico. ; ali težko Doškodovala oo vsej deželi samo j 37.000 stanovanjskih hiš. 1300 tovarn in ; 1300 javnih zgradb, med tem ko je bilo 136000 poslopij lažje poškodovanih. Do konca decembra so obnovili 50 šoL 8 občinskih hiš 105 cerkva 2 muzeja in 65 mostov, zasebne hiše pa so med tem v celoti ali vsaj delno popravili. Indijski delavci za Anglijo Po vesteh iz Bcmbava namerava angleška vlada pripeljati iz Indije na Angleško 50.000 mož, ki bodo zaposleni v raznih strokah angleške industrije za vojno proizvodnjo. [NS£HIRAJTE V „ JUTRU"! Težave v goratem ozemlju Start Italijanskega, letala na albanskem bojišču Poveljniški most na bojnem čolnu Čimbolj se bliža pomlad, temveč se govori • poostreni vojni na morju med Nemčija in Anglijo. Bojni čolni so eno izmed sredstev, od katerih si Nemci obetajo velikih uspehov Belgijo obnavlja jo... Trdnjavski pas okoli Anverse bodo porušili H. Adamss 6 $aistj in <01osemarg Roman Stric Doraai se je veselo zahihital. »Na vsakem lepaku in v vsakem oglasu si videla samo stavek »Trije P-ji« — nič drugega kakor te tri besede. Vsi so vpraševali, kaj to pomeni, živ krst si ni znal razložiti... nato pa je prišel odgovor: Trije veliki P-ji pomenijo »Pikanta«, »poceni« in »Carter«!« »Da, ali —« je začela. »Ze vem, kaj misliš reči,« se je zasmejal. »Carter se ne začenja s P. Vsak je vsakogar opozarjal na to. Tisoči ljudi so nam v pismih dokazovali, da smo se urezali. Listi so objavljali humoristične članke o naši pomoti. Vse je govorilo o nas in se nam smejalo — prav to pa smo hoteli doseči. Naša prodaja se je podvojila, potrojila in podese-terila, rasla je od dne do dne!« Nekega dne je Daisy spoznala novo stran njegovega bitja- Stopila sta bila v trgovino z luksusni-mi predmeti in starinami, in Daisy je opazovala lepo miniaturno sličico. »To je ponaredba,« je zaničljivo rekel Carter, »in niti ne dobra. Se zanimaš za miniature?« »Tiste redke, kar sem jih videla, so bile res ču- ^°Surter ni nič odgovoril. Ko pa sta bila spet v hotelu, jo je odvede! v svojo zasebno sobo in odprl majhen ročni kovčeg, ki je bil zavarovan z močnimi ključavnicami. »Nu, kaj porečeš o teh?« Vzel je iz kovčega štirikrat sklopljen dkvir, ki je naHkoval majcenemu zaslonu, prevlečenemu s črnim žametom. Na vsako izmed štirih ploskev je bilo pritrjenih po tucat najkrasnejših miniatur. »To je moja galerija slik,« je rekel Carter, ji dal povečalno steklo v roko in jel zgovorno azlagati nežno lepoto malih umetnin. »Nekateri ljudje imajo radi velike slike, kjer so barve namazane kakor s steklarskim nožem in se moraš odmakniti za nekaj metrov, da spoznaš, kaj prav za prav predstavljajo. Mnogokrat tudi za vraga ne spoznaš! Jaz pa ljubim te drobne sličice. Čim bolj od blizu jih gledaš, tem lepše se ti zde. in povečevalno steklo ti razodeva vse prelestnejše in prelestnejše podrobnosti.« Dadsyjino občudovanje je bilo odkritosrčno, in tako je imel gospod Carter dvojni užitek, ko ji je razlagal posamezne sličice. »To sta dva Coswaya, pred sto leti naslikana na slonov© kost, a tako svežih in jasnih barv, kakor da bi bil slikarjev čopič šele včeraj napravil zadnjo potezo. Tudi s povečevalnim steklom komaj razločiš posamezne črte. Te tri so delo Johna Smarta. Ta je imel rajši rjava ozadja in je znal datisvo im slikam videz, kakor da so napravljene na sviio Tale Samuel Cooper ima gotovo vsaj dve sto let. »Lahko si mislim, da so vse zelo dragocene,« je menila Daisy. Nasmehnil se je. »Neka miniatura Nicholasa Hilliarda, portret kralja Jakoba I. Angleškega, je bila prodana za dva tisoč sedem sto funtov. Tale sličica je tudi od njega in se mi zdi izvrstna. Dvorna dama. Cosway vrže zmerom okrog tisoč funtov. A cena ni glavno — glavno je lepota. Vsak obraz je popolna mojstrovina. Oglej si to damo Andrewa Plimerja ali pa tegale Fragonardovega dečka ...« »Petdeset takšnih miniatur!« je vzkliknila Daisy. »To mora stati premoženje!« »Tako je, dete.« je samozadovoljno priznal, »a kovčeg je zavarovan z jeklenimi vložki, nikoli mi ne pride izpred oči in ključ visi na verižici moje ure. Kaj je zdai bolje: zbirka slik na stenah hiše, ki morda le redkokdaj stopiš vanjo, ali cela galerija, ki jo imaš lahko zmerom pri sebi, kamor koli se pelješ?« Nekatere izmed miniatur so bile v dragocenih, z dragimi kamni posejanih okvirjih, druge so bile zadaj okovarjene s steklom. »Prav tako lepa si kakor katera bodi izmed tehle, Rosemary,« je z nasmeškom rekel Carter. »Poizkusiti morava, ali naj deva umetnika, ki bo dovolj spreten, da naslika tvoj obrazek.« — Občevanje s stricem Doranom je bilo res prijetno. Bil je prijazen in širokopotezen, niti najmanjšega nezaupanja ni imel do nje, nikoli je ni nadlegoval z mučnimi vprašanji, zato pa ji je privoščil vsakršno veselje. »Tvoja teta brezpogojno potrebuje miru,« je pojasnjeval, »in tako živiva močno zase. Ti pa si mlada in se moraš zabavati.« Predlog ni bil napačen. Toda z Billom je morala biti Daisy zmerom na oprezu. Venomer mu je morala pripovedovati o sebi in svojem življenju, in časih ji je prihajal s ponudbami, ki so jo spravljale v zadrego. »Kaj bd rekla o partiji tenisa?« je vprašal nekega jutra. Seveda me boš potolkla po vseh pravilih, a poizkusiva vendar lahko.« »Oh, res,« se je oglasila teta Amy, »kaj nisi nekoč zmagala v nekem turnirju?« To je bilo od sile mučno. Dajsy se je udeleževala vseh športnih vaj v penzionatu, toda za igranje tenisa ni imela nikoli priložnosti. Rosermarv pa je bila najboljša igralka! čeprav se je na vse kriplje ogibala neresnic, to pot vendar ni bilo druge pomoči »Pred nekaj časa sem si izpahnila komolec,« je dejala. »Za vse drugo sem ti na voljo, samo za tenis ne.« »Smola,« je menil Bili. »Prenateffnjenje komolca... poznam to reč. Kaj pa z golfom?« »Igrala ga še nisem, a poizkusila bi« In tako sta se odpravila na golfišča v St Bricu. Daisy se je pokazala dobro učenko, in Billu je bila vloga učitelja očitno v veliko veselje. Toda najlepša je bila vendarle vsakdanja kopel. Smaragdna voda je bila topla, in večino dne si prebil na širni, solnčni plaži kjer so vrveli veseli ljudje. Nikoli ni Daisy pozabila nevarnosti, da naleti na kakega znanca, čeprav se ji je zdela takšna možnost kaj malo verjetna. Za časa potovanj z Rosemaryjo nista bili skoraj nikoli srečali znancev, in tu, kot članica Carterjeve rodbine, ki sama ni občevala z ljudmi niti ne iskala zbližanja z njimi* se ji je zdela nevarnost, da jo kdo spozna, še tem manjša. Seja baltskega sveta Zasedanje bo najbrž že danes zaključeno Ljubljana, 21. februarja Banski svet j« danes pospešil razpravo o proračunu, ker se bo, kakor kaže, tudi tokrat njegovo zasedanje že jutri zvečer zaključilo. Zaradi tega sta bila danes na vrsti proračuna dveb oddelkov, onega za socialno politiko in narodno zdravje ter onega za trgovino, obrt in industrijo. Seja se je pričela s poročilom načelnika Kosi-ja c proračunu oddelka za socialno politiko. Za življenjsko preskrbo vseh pomoči potrebnih je imel oddelek lani na razpolago 6.2 milijona din iz rednega proračuna in iz bednostnega sklada. V oskrbi banovine je bilo lani v dečjih zavodih in pri ljudeh na deželi ter v raznih privatnih karitativnih zavodih nad 500 otrok, v počitniških kolonijah in okrevališčih pa 654 otrok. Razna dobrodelna društva so prejela ta podpiranje siromakov 1.7 milijona din, za zdravljenje tuberkuloznih je bilo izdanih 0.6 v celoti pa za razne podpore siromakom 2.46 milijona din Poplave in *cča so lani v 9 srezih povzročile za 45 millijonov din škode. Odselilo se je okrog 2800 ljudi, vrnilo se je v domovino okrog 750 ljudi. Banovinskih bolnišnic je 7 s skoraj 2000 posteljami. Lani so dosegle 779.000 oskrbnih dni za bolnike in režijsko osebje. Povprečno je bilo 1679 bolnikov. Zaradi draginje so se oskrbne pristojbine povečale za eno tretjine. Pro-tituberkulozno borbo izvaja 19 dispanzerjev, ki jih je banovina lani podprla s 150.000 din. 2e na dopoldanski seji se je razvrstilo vseh 21 govornikov, ki so se prijavili k debati o socialnih in zdravstvenih vprašanjih. Ljubljanski podžupan dr. Ravni-har ie govoril o draginji in ciiirai po nemških virih, kako je draginja najbolj narastla v Jugoslaviji Tudi izvajanja drugih govornikov so se v glavnem osredotočila na današnjo bedo med ljudstvom in na pripomočke za njeno omijenie. predvsem s pomečjo v javnih dilih. ki ni j zapcslijo brezposelne, nadalje oa nevzdržni položaj starih industrijskih in kmečkih delavcev, ki so često zapuščeni od vseh in prepuščeni sebi brez pomoči; ustanove naj se hiralnice, ki naj zaščitijo te zapuščene onemogle delavce. Govorilo se je dalje o skrbi za mladino, posebno za obrtniški naraščaj, o sezonskih izseljencih, odnosno sezonskih delavcih, ki ne dobijo zadostnega zaocslenia itd. Nadalie so se oglasile zahteve po bolnišnicah v posameznih kraiih ter do širjeniu in izpopol-njenju že obstoječih bolnišnic. Slednjič so bile izrečene želje za srainjo vodovodov ali razširjenje že obstoječih. Seja io bila nekaj pred 13. uro zaključena in se je nadaljevala popoldne ob 17. Na popoldanski seji je gačelnik finančnega oddelka dr Orel najprej nekaj pojasnil k proračunu finančnega oddelka, o katerem ni bilo debate, nato pa je prišel na vrsto proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Načelnik dr. Trstenjak je v svojem poročilu ugotovil, kako se je gospodarstvo skušalo prilagoditi vojnemu stanju^ ki ga je prisililo, da se je v naglici pričelo spreminjati iz svobodnega v uravnavano gospodarstvo. Industrija, obrt in trgovina v Sloveniji so lani zaposlovale nad 134.000 nameščencev in delavcev, kar kaže,^ da je naše gospodarstvo sorazmerno vzdržalo tudi v novih razmerah, e tudi, da se je še nadalje gospodarska struktura Slovenije izpreminjala v smeri industrializacije. Reorganizacija prisilnih obrtnih združenj je izvršena. Po njihovi komasaciji se je njihovo število zmanjšalo približno za dve tretjini. Letos je bila ustanovljena obrtna zbornica za Slovenijo Lani so se ustanovile štiri nove delniške družbe s kapitalom 3.1 milijona din, kar pa ni pomenilo ustanovitve novih obratov, nego le spremembo oblike prejšnjih družb, tri delniške družbe pa so povečale svoje glavnice za 36 milijonov din Poslovanje denarnih zavodov se je še nadalje konsolidiralo. Zaupanje v denarne zavede zopet na-rastllo. Tujski promet je lani močno nazadoval. Domačih gostov je bilo 134.148, tujcev 15.796 nočnin pa skupno 784.698- Padec v številu gostov je znašal v primerjavi z letom 1939 18.5 odstotkov, v prenočninah pa 25.8 odstotkov. Tujskoprometni kraji imajo nad 10.000 razpoložljivih tujskih sob in skoraj 18.000 tujskih postelj. Končno je dr. Trstenjak podal še nekaj pojasnil o posameznih postavkah novega proračuna, nakar se je takoj pričela debata, h kateri se je priglasilo 19 govornikov. Danes jih je prišlo na vrsto prvih šest, ki so se večinoma bavili s položajem delavca in nameščenca v trgovini, obrti in industriji Oglasila se je zahteva, naj se uredba o poravnavanju sporov med delodajalci in delavci izpopolni še z ustanovitvijo delavskega razsodišča. V Sloveniji imamo že začetek take ustanove v vini-čarski komisiji Zahtevalo se je pospeševanje izvoza hmelja- Nekaj govornikov je nastopilo proti prekupčevalcem in kroš-njarjem, ki prinašajo škodo legalni trgovini. Dvignil se je glas opetovano za pospeševanje tujskega prometa in za podporo obrtništvu. Ob 19.30 je ban zaključil popoldansko sejo. Razprava o trgovini in industriji se bo nadaljevala jutri na dopoldanski seji ob pol 10. LE2KE D imejiavasjM novega hrvatskega podbana »Hr\atski dnevnik«, glavno glasilo dr. .Mačka posveča svoj včerajšnji uvodnik, imenovanju dr. Svetozarja Ivkoviča za hrvatskega podbana. Najprej pravi, da to imenovanje poznavalca razmer ni moglo presenetiti, ker predstavlja ponovno manifestacijo koalicije hrvatske Seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke. Ta koalicija pomenja sodelovanje med ogromno večino hrvatskega naroda in hrvatskimi Srbi. Po njeni zaslugi se politične sile na Hrvatskem niso izčrpavale v medsebojnih borbah, temveč so se v okviru Kmetsko demokratske koalicije koncentrirale v skupni borbi proti skupnemu nasprotniku. List nato nadaljuje: »Imenovanje Srba za podbana Hrvatske ni neka analogija s prostostjo, s habsburško dobo. ko so s prozorno tedenco razdvajali Srbe od Hrvatov. Ker so se take tendence i pojavljale tudi pozneje v Jugoslaviji, je to dalo pobudo za ustanovitev KDK. Na čelu uradniške hierarhije na Hrvatskem se nahaja sedaj Srb, ugledni predsednik zagrebške organizacije SDS in član glavnega o*J bora te stranke. Temu primeru morajo slediti tudi druge pokrajine, v katerih žive Hrvati. Danes nobena teh banovin še nima Hrvata za podbana. niti vrbaska, niti drinska, niti dunavska. Duha sporazuma je treba pokazati tudi v praksi kot znak stabilnosti politike, ki opravičuje obstanek m evropsko vrednost naše državne skupnosti. Hrvatska je zopet enkrat dala poučen zgled, kako globoko pojmuje politiko sodelovanja Hrvatov in Srbov.« Dr. Krbek se vrača na univerzo Prof. dr. Ivo Krbek, ki je bil od ustanovitve banovine Hrvatske njen pod ban in je bil sedaj upokojen, je bil eden izmed hrvatskih upravnih strokovnjakov, ki so sodelovati pri formuliranju sporazuma ter pri temeljnih uredbah za ustanovitev banovine Hrvatske. Prav tako je potem kot pod-ban odločilno sodeloval pri uredbah, s katerimi so bili posli raznih ministrstev preneseni na bansko oblast v Zagrebu. V svoji funkciji kot podban je nadalje dal končno obliko preko 600 banskim uredbam in pravilnikom- Kakor poroča »Hrvatski dnevnik« se dr. Krbek sedaj zopet vrača na zagrebško univerzo, kjer bo prevzel stolico za upravno pravo. O koncentraciji Glavno glasilo JRZ »Vreme« razpravlja o vesteh, ki so se zadnje čase širile po listih. da 9e pripravlja osnova za koncentracijsko vlado. List pristavlja, da ie treba te vesti sprejemati z največjo rezervo. ker ni nikakih razlogov, ki bi silili k solucijam te vrste. Nato govori o delu in politiki sedanjega režima in pravi da je sedaj najneugodnejši čas za kake strankarsko politične aranžmane. Ne more biti govora o strankarskih sporazumevanjih za razdelitev oblasti, pač pa zahtevajo sedanji resni časi mobilizacijo in koncentracijo vseh narodnih sil pri skupnem delu, da ohranimo mir in obvladamo so po-darske težkoče. Obsodbe zaradi prikrivanja žitnih zalog Listi poročajo iz Subotice. da je uvedla tamešnja policija kazensko postopanje proti 400 posestnikom s svojega področja, ki so obteženi da niso prijavili ali da niso pravilno prijavili zalog svojega žita. zlasti pšenice. Nekateri so zatajili sploh vse zaloge, drugi pa so jih prijavili le majhen del, skoro nobeden ne več ko polovico. Doslej je bilo obsojenih že prvih deset oseb na zapor od 10 do 30 dni in na globo od 1000 do 3000 din. Preseljevanje dunajskih Židov Kakor znano, je nemška vlada do'očila v lublinskem okrožju na Poljskem nos b-no področje, kjer naj bi se naselili Zidje. Tja so najprej odpravili Zide iz bivših zapadno-poljskih pokrajin, ki so sedaj kot župa Varta priključeni Nemčiji. Sedaj so začeli preseljevati v lublinsko okrožje tudi Zide iz ostalih nemšk'h krajev. Kakor poročajo listi je v sredo cd-šel tja tudi z Dunaja prvi transport s preko 1000 dunajskih Zidov. Po sedaniih načrtih bo vsak mesec odposlanih z Dunaja proti Lublinu 5 do 10 tak;h transportov. Vsak Zid sme vzeti s seboj za 100 kg prtljage in ves denar, ki ga legalno ima. Vatikan in mednarodni položaj švicarski list »Basler Nachrichten«, ld ima v Rimu dobro informiranega poročevalca, je objavil te dni iz Vatikana daljši dopis, ki se dotika raznih govoric glede papeževega poseganja v razvoj mednarodnih dogodkov Dopisnik najprej ugotavlja, da so brez podlage vesti o kakem bližnjem papeževem mirovnem posredovanju, med njimi tudi ona o pristanku na neko Roo-seveltovo pobudo o sklicanju mirovne konference pod papeževim vodstvom. Kdor pozna previdno politiko Pija XII., pravi dopisnik, ve, da se papež za kaj takega ne more navdušiti, ker so prevelika njegova razočaranja z dosedanjimi mirovnimi pobudami. Razen tega je taka širša akcija izključena, dokler si paipež ne zagotovi pristanka vseh prizadetih. To pa se zdi v sedanjih razmerah nemogoče. Poročevalec prehaja nato na obisk jonskega nadškofa in kardinala Gerliera v Rimu in tudi v tej zvezi odklanja govorice o mirovnem posredovanju. Pripominja pa, da je imel Gerlier pred svojim odhodom v Rim dolge razgovore z maršalom Petainom in da je treba pripisati njegov rimski obisk predvsem želji francoskega državnega šefa, da bi se čim bolj izčrpno informiral o sedanjem mednarodnem položaju. Dejstvo je, da je bil kardinal Gerlier sprejet v Rimu z vojaškimi častmi in da je bdi drvakrat v avdienci pri papežu. Dejstvo je nadalje, da je iz Rima odpotoval v Vichy, kjer je o svojih razgovorih poročal maršalu Petainu. Pozornost pa je vzbudila okolnost, da se je kardinal Gerlier na svojem povratku ustavil v Turinu, kjer ga je na postaji sprejel turinski nadškof kardinal Fossati, ki ima najboljše zveze z italijansko kraljevsko hišo, saj je med drugim vitez reda sv. Anunciate, najvišjega kraljevskega odlikovanja- Odnošaji Vatikana z italijansko vlado so po zatrjevanju poročevalca najboljši, prav tako tudi odnošaji s Španijo. Sestava francoske vlade Po pisanju informiranih vichyjskih poročevalcev švicarskih listov se francoska vlada v zadnjem času vedno bolj oreobra-zuje v ožji ministrski kabinet, v katerem združuje manjše število ministrov vse važnejše resore. njim pa pomagajo pri izvrševanju posameznih poslov državni tajniki Po odstopu Flandina. ki ea je zamenjal v zunanjem ministrstvu admiral Dar-lan. je odšel iz vlade še notranji minister Perrouboo. ki je bil imenovan za francoskega poslanika v Argentini. Tudi njegovo mesto je prevzel admiral Darlan. Ta najožji Petainov sodelavec združuje sedaj v svojih rokah razen ministrskega podpresedništva in neposrednega Petaino-vega namestništva, ki ie določeno z ustavnim aktom, še mornariško, zunanje in notranje ministrstvo, obenem pa vodi tudi resor za informacije, tisk in radio. V kratkem ie pričakovati še odstop ministra za delo Belina, katerega resor b sta vodila dva državna tajnika, in sicer verjetno Lehideux propagandni oddelek, sindikalist Froideval pa oddelek za delo. La-valovega povratka v vlado v Vich"iu ne izključujejo, vendar ie negotovo, kakšno mesto naj bi zavzel v vladi pri njeni sedanji sestavi. SOKOL Nova strokovna telesnovzgojna knjiga. Sestra Joža Trdinova, savezna podnačelni-, ca Sokola kraljevine Jugoslavije in strokovna učiteljica za telesno vzgojo v Ljubljani, je napisala in izdala v lastni založbi knjigo »Otrokova telesna vzgoja«. V njej obravnava telesno vzgojno snov za deco do šolske starosti. Tudi tem najmanjšim ne more škoditi pravilna ta smisleno izvajana telesna vzgoja. Kako se to doseže, prikazuje in dokazuje pisateljica v svoji knjigi Toplo priporočamo to delo, ki stane le 30 dinarjev, vsem sokolskim društvom v nakup. Naj ga prečitaio vsi vodniki in vodnice najmanjše sokolske dece ta našli bodo, kar potrebujejo za uspešno vzgajanje svojih varovancev. Naročite knjigo pri s. Trdinovi Joži v Ljubljani, Čopova ulica 21. Navzlic velikim težkočam delujejo skoraj vsa sokolska društva v banovini Hrvatski z vsemi silami naprej. Četudi so morala marsikje zapustiti prostore, kjer so delovala vrsto let, niso klonila, temveč razvijajo svoje delovanje pač v skromnejših telovadnicah ta sobah. Toda ne klonejo in prirejajo, kakor čitamo v »Sokolskem Glasniku«, prav tako svoje redne prireditve, kakor da se ni nič zgodilo Nasprotno, obisk prireditev kaže. da ima so-kolstvo mnogo več prijateljev med prebivalstvom kakor pa so si to predstavljali njegovi nasprotniki. Da, nikogar se pač ne sme podcenjevati! Meddruštvene tekme v Borovu. V župi Osijek goje v zadnjih letih mnogo orodne telovadbe in prirejajo tudi večkrat na leto meddruštvene tekme. Zlasti dvoje vodilnih društev, Osijek in Borovo, večkrat premeri svoje telovadske moči. Nedavno so se tekmovalci sestali v Batovem mestu in je tekma končala s premočjo Osiječanov, ki so dosegli 312-3 točke, dočmi so ostali Borovčani drugi z 292.7 točke. Domenili so se že, da bodo priredili povratno tekmo v Osijeku dne 8. marca. Nov sokoiski d°m v Be°gradu. Tretje, najstarejše sokoisko društvo v Beogradu, Sokol IL, ki telovadi sedaj v saborni šoli, se pripravlja na gradnjo svojega doma in upa da bo dom letos do 6. septembra že pod streho. Za dom je bila pokrenjena velika akcija med članstvom in izven članskih vrst. Kot član društva je daroval za. zgradbo 100.000 din bc.JVlada Mitič, snani veletrsovec. Sooklska župa Ljubljana opozarja vsa svoja društva ta čete, da delovnega sestanka načelnikov in načelnic, odnosno njihovih namestnikov, ki je bil sklican za nedeljo, 23. februarja, ne bo. Sestanek je preložen na nedeljo 9, marca. Istočasno opozarjamo vsa društva in čete ljubljanskega okrožja, da bo v nedeljo 23. t. m. zbor moškega naraščaja pri Sokolu Ljub-liana-šiška. Začetek ob 9. Telovadne obleke naj prinesejo naraščajniki s seboj. Na ta naraščajniški zbor naj pošljejo tudi vsa ostala društva in čete župnega področja vsaj po enega naraščajnika. — Pri okrožnih tekmah ljubljanskega Okrožja, katere bodo 2. marca na Taboru, bodo sodelovali tudi ženski oddelki članic in naraščaja v nižjem in srednjem oddelku. Seja plenuma župne uprave bo v nedeHo 23. t. m. ob 9 30 v posvetovalnici Ljubljanskega Sokola. Sokoisko društvo v Vojniku je uprizorilo v nedeljo 16. t. m. veseloigro »Ploha«. Igra ie bila zelo dobro pripravljena. Brat Gorenšek je svojo prvo režijo dobro izvedel. Brat Roje je v vseh treh dejanjih imenitno zabaval občinstvo. Prav posrečena sta bila tudi brata Gorenšek in Jožep. Tudi ženske vloge so bile prav dobro podane. Trsteniakova se je prav dobro uveljavila, isto tako Stantejeva, s Ozebkova to Bobe. kova sta vzbujali salve smeha, a tudi s. Mgriničeva ni zaostajala. — Telovadba se vrši redno v vseh oddelkih. Pri moških telovadcih ie treba zabeležiti celo zelo lep porast telovadečih. Vrše se pridno priora-ve ?a ude'e?bo na sokolskem zletu v Beogradu in pri svečanostih, ki bodo ob prili-skj nastopa vladania našega starešine Nj. Vel. kralja Petra H. Iz Brežic br— Sulec na splavu. V sredo zjutraj je splavar Maks S. iz Savinjske doline vodil svoj splav po Savi od Krškega proti Brežicam. Blizu Brežic pa mu je nenadoma priskakaljal po srolavu okrog 9 kg težak sulec, ki ga je splavar ujel in s težavo ukrotil. Razposajeni sulec je iskal v kalni vodi hrane, pa se je predaleč pognal za plenom ta prišel solavarju v roke. V Brežicah je Maks pristal in v bližnji gostilni s tovariši zalila1 pečenega sulca. Iz Litije i— podružnica Narodne strokovne zveze v Litiji je poživela svoje delovanje na strokovnem in kulturno-prosvetnem polju. Nikakor ne smemo dopustiti ravno v Litiji, da bi naše interse predvsem narod-nomislečega delavstva zastooali ljudje, ki niso v to poklicani. Prav zato smo kot uvod v to delo sklenili prirediti prvo delavsko akademijo, na kateri bosta gostovala tamburaški orkester NSZ in dramat-ski odsek NSZ iz Ljubljane. Akademija bo v nedeljo 23. t. m. točno ob 16. uri v dvorani na Stavbah. Spored akademije ie zelo pester in skrbno pripravljen, sai ea vodi mladi in nadarjeni skladatelj g. Alojz Karmeli. Na sporedu so glasbene in pevske točke ter spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent« v režiji Polonce Juva-nove. Na tej akademiji se bo pela neva pesem NSZ. katere besedilo ie napisal e. Sitar Ernest. a skomooniral g. A Karmeli. Prireditev bo za naš kraj svojevrstna in smo prepričani, da bo dvorana do zadnjega kotička zasedena. Vstopnice se dobe pri gdč. Cilki Trampuževi na Stav-bav in priporočamo, da pridno segate po njih. Aeroktab Je polagal račune Vedfl razmak meno pričakovati šele po vojni Prav pridno so bili na delu naši jadralni letalci. Jadralna šela v Pofljčah pri Begunjah se je morala boriti z velikimi tež-kočami Položenih je bilo 5 »B«, 7 »C« m 8 zvaničnih »C« izpitov. Kranjčani so vložili ves svoj trud in sredstva v dovršitev novega jadralnega letala in je bila njihova jedrilica v zvezi z letalskim mitingom tudi krščena. Krajevna odbora v Kočevju in Novem mestu sta se zaradi obstoječih težkoč omejila le na propagandno delovanje. Krajevni odbor v Ribnici je vložil svoj trud v dograditev začetniškega letala tipa »Zogling«. Krajevni odbor v Trbovljah je prav tako pričel z gradnjo letala tipa »Vrabec«, ki pa še ni dovršeno. Jadralna šola na Blokah je bila otvorjena v pretekli sezoni 20. julija in je trajala do 8. novembra. Šolo je obiskalo 74 učencev, med njimi 30 začetnikov. Na razpolago so bibla 4 letala tipa »Zogling«, ki so služila za začetno šolanje, in 3 šolska letala tipa »Salamander«. Izvršenih je bilo 2181 startov in položenih 25 »A«, 19 »B«„ 25 »C« in 13 zvaničnih »C« izpitov. Skupno število ur letenja znaša 184. Delo modelarske sekcije je obstojalo v preteklem letu v organizaciji pomladkov, modelarskih tečajev, tekem in razstav. Iz-vednih je bilo 35 modelarskih tečajev, na katerih je razstavljalo 420 modelarjev 660 modelov. Udeležili st se tudi državnega prvenstva jadralnih modelov v Zlatiboru. Božo Petek, član elitne modelarske skupine oblastnega odbora je 3. avgusta postavil nov dr/^vni rekord s časom 17 minut in 21 sekund. Skupni dohodki Aerokluba so znašali 1,090.322, in sicer motorne sekcije 299.680 (izdatk; 309.098.75). jadralne 90.937 (izdatki 108.289). modelarske 18.988 (izdatki 16.529), jadralne šole na Blokah 120.376.50 (izdatki 178.278). Pripis letal in nabavljenega inventarja znaša 347.219 in dohodki prireditev 39.139.50. Cisto premoženje je znašalo ob koncu leta 345.535 din. Proračun za novo leto pa znaša 1,030.500 din. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor Predsedniško mesito je zopet prevzel dr. Filip Orel. Ljubljana, 21. februarja Oblastni odbor Aerokluba za dravsko banovino je imel včeraj svojo redno letno skupščino Zbor je ctvoril predsednik dr. Filip Orel. Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu je bila odposlana pozdravna brzojavka. Prav tako tudi prvemu podpredsedniku inž. Sonderma-yerju m poveljniku vojnega letalstva generalu Simcnoviču. Nadalje je predsednik pozdravil zastopnika bana banskega svetnika Poklukarja, zastopnika komandanta djvizije majorja Deretiča in zastopnika župana podpolkovnika Andrejko, nakar je podal svoje poročilo. V lanskem letu Aeroklub radi nezadostnih kreditov ni mcgel izvesti nobenih večjih prireditev in so morali radi varčevanja z bencinom opustiti vse krste in letalske mitinge. Zato pa je štab vojnega letalstva v Ljubljani organiziral s sodelovanjem AK tečaje za motorno letenje. Prvi tečaj je bil v začetku zime zaključen. Drugi tečaj pa še traja V tečaj je bilo sprejeto 40 tečajnikov, od katerih ga je 36 z uspehom absolviralo. v drugem tečaju pa je 39 tečajnikov Lani je bilo po načrtu inž A. Kuhlja zgrajeno enosedežne letalo last Svetozarja in Petra Hribarja, ki se je na poskusnih poletih prav dobro obneslo. V teku leta bo jadralno letalstvo temeljito reorganizirano in bodo odslej delovale samo tiste jadralne edinice. katerim bodo dani vsi pogoji za ugoden razvoj. Večji razmah Ak smemo pričakovati šele po končani vcjni. ko bo Evropa lahko dala na trg tudi lahka športna letala. Športna letalska razstava na ijubl lanskem velesejmu je prav dobro služila klu-bovi propagandi Izredno veliko zanimanje je vladalo za pilotske šolo. Oblastni odbvr obsega 6 krajevnih odborov. in sicer v Kranju, na Jesenicah, v Novem mestu. Kočevju. Ribnici m Trbovljah Razen tega pa ima še več jadralnih skupin Do oktobra lanskega leta je klub razpolagal samo z enim letalom tipa Han-riot YU — PEN Pozneje pa je dobil še eno letalo iste znamke in sta Jae letali v najboljšem stanju. Nabavljeno letalo tipa SVEP — MINIMA.do sedaj klubu še ni bilo izročeno. 0 licu in liku Triglava je prav zanimivo govoril dr. Jože Rus Ljubljana, 20. februarja V okviru Ljudske univerze jc priredilo snoči Geografsko društvo zanimivo predavanje o licu in liku Triglava. Predaval jej dr. Jože Rus in pokazal številne skioptične slike. Dvorana Delavske zbornice je bila nabito polna. Ko se približamo Dovjemu in Mojstrani, nas obvlada nestrpno pričakovanje, videti Triglav, brezmejnega velikana, kjer je torišče vseh prirodnih sil. Našim prednikom je bil to strašen labirint. Današnjemu svetu pa je Triglav tisti zlati raj. kjer črpajo lepote gorske prirode. Triglavska pla-nja, ki je deloma pokrita s snegom in ledom, slovi daleč naokrog. Prav redki pa imajo priliko spoznati Zaplanjo na soški strani Ta dosedaj še nima imena in leži 2300 m nad morsko gladino. Triglav je sezidan iz skladov dachstein-skega apnenca. Pod vplivi vode so zmrzo-vali in se radi težnosti rušili sklad za skladom. V višinski legi 2300 m nad morjem pa je konec tega skladovitega zidu. Ta gmota obsega vso Plan jo kakor tudi sam Triglav, ki stoji kakor ogromen monolit, visok skoraj 450 m, iznad Planje. Ta gmota sestoji iz dolomitnega apnenca. Te snovi so dobile kljub svojim višinskim legam vendarle mehke poteze. Ko je v ledeni dobi prišel Triglav v področje snežnega podnebja, je bilo visoko povirje Mostnice najpripravnejši prostor, na katerem se je pričel kupičiti zeleni sneg in se zgnetati v ledenik. Ts sile so izgreble v dolinskem sklepu kotlasti pol-krožni Triglavski kot Ledeniška dolina se spušča v globoko kraško kotanjo Velega pelja. ki leži v okviru Mišeljega vrha. Prav ta prijetna zelenica s poleti oživljenimi pastirskimi stani je privabila na svo- je pobočje triglavskega človeka. Na Velo polje so dospeli prvi naskakovalci Triglava leta 1777 pod vodstvom Francoza B. Hasquita. Tukaj so razpeli svoje šotore in z železno voljo iskali primerne poti na vrh. Dleto ledenika je opravilo svoje delo tudi vzdolž doline in napravilo na cbeh straneh ledine dva silno strma in rezka grebena, ki sta odprla turistom primeren dohod do vrha Triglava. Mali Triglav (2739 m) je le konec visoke rame triglavskega vrha, dočim je strmi Vogel pravi pritlikavec napram mogočnemu orjaku. Vzhodna pot na Triglav se uporablja ie nad 150 let. Zato je tudi Mali Triglav bolj znan. Manj pozornosti pa je deležen južni greben, ki je z južne strani nekoliko težje dostopen. Najvišja točka tega grebena dosega komaj višino 2568 m Pročelje Triglava je obrnjeno proti naseljem gorski soseščini Bororvšikih Alp (Škrlatici, Razor ju, Jalovcu in Mangartu). Nikjer pa ni Triglavska planja tako jasno in točno izražena kot nad robom severne stene. Na njej se jasno vidi 300 m visok monolit, postavljen na kar se da najboTj učinkovit način v obliki tretjega grebena. Triglav s tem licem in v takšni podobi ati liku z nadmorsko višino 2863 m je le eden in sam. Lepe so gore. Kdorkoh je bS te enkrat v njihovem naročju, jih ne more nikoli pozabiti. Ostal jim bo zvest do konca svojih dni. Ali nad vsemi daleč najlepši je in ostane Triglav. Predavatelj je bil nagrajen z burnim ploskanjem. Tudi film, ki so ga ob koncu predavanja predvajali in ki prikazuje posamezne prizore iz zimskega življenja na Triglavu, je bil navdušeno sprejet. R Sobota, 22. februarja LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vesela muzika s plošč. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila, objave. — 17: Otroška ura: Striček Matiček kramlja to prepeva. — 17.30: Otroško veselje (plošče). —17.50 Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Preženimo skrbi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vombergerjeva zvočna igra >Jaka se ženi«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orke^er. Beograd 19.40: Reportaža. — 21: Koncert orkestra. — 22: Vesela muzika in ples. — Zagreb 17: Koncert orkestra. — 19.40: Rezervirano za prenos. — Praga: 19.30: J. Straussova opereta »Tisoč in ena noč«. — 21.15: Plesi. — 22.30: Vesela muzika. — Sofija 19.50: Orkester. — 20.30: Operetni večer. — 22: Bolgarska glasba. — Berlin 19.15: Pester spored po željah. — 21.15 Vesela muzika. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 20.30: Orkester. — 21.20: Skladbe za čelo. — 22: Zvočna Igra. Kinematografi! Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto ta nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) nadvse zabaven velefilm »Anton Zadnji«. V gl. vlogi Hans Moser Med dodatki tudi kulturni film. Alfa kamera in vojni tednik. — Sledi za pustni torek: »v levjih krempljih«. (—) Obfave Jesenice. Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 23. t. m. v Delavskem" domu ob 9. dopoldne. Cerkveni govor bo: »Pogum v trpljenju«. Iz Ptuja Ptuj. Zvočni kino bo predvajal drevl ob 20. uri ln jutri ob pol 19. ter pol 21. url film: Moja hči tega ne dela«. Za dodatek filmski žurnaL _._ Nase gledališče DRAMA Sobota, 22.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 23. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava- Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 24.: Protekcija. Premiera. Red premiere ki Po znižanih cenah od 20 din navwJ°l bodo igrali dre vi izven abonmaja Gehrijevo sodobno igro »še»to nadstropje« s Simči-čevo in Janom v glavnih vlogah. Vseh šest repriz je bilo doslej razprodanih, kar priča o velikem zanimanju za to delo. Dramo je zrežiral dr. Kreft. O P E R A Sobota, 22.: Tri stare Škatle. Premiera. Opereta. Izven. Nedelja, 23. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven- Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven. Ponedeljek, 24.: zaprto. Opozarjamo na premiero operete »Trt stare škatle«, ki jo je napisal Walter Kol-lo. Naslovne partije so v rokah Poličeve, Barbičeve in Polajnarjeve, moške partije bodo podali Belizar in Modest Sancin ter Jelnikar. Libreto pokaže dva para, ki se iščeta deset let, dokler se končno po različnih konfliktih ne dajdeta. Glasba je pisana v slogu Straussovih ta Lannerjevih skladb- Dejanje pa je prav zabavno in ga bo občinstvo rado hodilo gledat- Dirigent D. žebre, režiser in koreograf inž. Golovin, inscenator inž. ar h. E. Franz. Opozarjamo, da bodo izvajali to opereto samo izv®n abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 22. ob 20.15: Gospa ministrica. Stoti nastop g. Lombarja Marjana. Nedelja, 23. ob 15.15: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Gospa mintetrlea. Poslednjič. MARIBORSKO GLEDALUCE Sobota, 22.: Carlčlne Amazonke. premiera. Red A. Nedelja, 23. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sum-, ljiva oseba. Znižane cene. MALI OGLASI CENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davita za vsak oglas ln enkratno prtr ■tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Naimaniši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Kam pa,kam 7 Pri Putrichu jutri ples. Maske dobro Qo*le. šentjakobčani vabijo. 3752-18 Službo dobi Lovec oženjen, v srednjih letih, stros v službi, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lovskim Izpitom. se Išče za večji re vir na Pohorju. Taki z gozdarsko prakso imajo predno6t. Ponudbe z referencami na ogl. odd. jutra pod šifro »Gozdno velepoeestvo«. 3645-1 Viničar z dvemi odraslimi moč mi, verziran tudi v sadjarstvu ln ekonomiji, se sprejme s takojšnjim nastopom pri neki graščinski upravi v srezu Konjice. Por.udbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verziran viničar«. 2643-1 Biro »Central« Kolarčeva 10-1. Beograd, telefon 26-228. išče kuharice. sobarice, dekleta, prodajalke in raznovrstno žensko osebje za notranjost Beograda. Nastop vsak dan. 3592 1 Pošteno, ubogljivo dekle staro qo 30 let. z večletnimi spričevali, vajeno vseh hišnih del in nekaj kuhe. se sprejme takoj k učiteljski družini z dvema otrokoma (4 in 7 let) blizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd Jutra poa »Zasav-Je 26«. 3697-1 Tajnico sposobne, išče zastopnik velike inozemske iir,>port-r.e tvrdke. Gos poa ione v starosti od 22 do 32 let. vešče nemškega jezika v govoru in pisavi, ki so vajene točnega dela. naj pošljejo ponudbe v nemškem jeziku, ki se ob neupoštevanju vrne. Služba je zaupna in dobro honorirana. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod -Tajnica«: 3672-1 Postrežnico snažno, priano in pošteno. sprejmem takoj. Strossmayerjev& 4-1, desno. 3734-1 Ženski do 50 let, tudi z otrokom ali siroti, nudi boljši invalid hrano in stanovanje za postrežbo. Ponucbe ped r,Prijeten dom« na ogl. odd. Jutra 3750-1 Krojaškega pomočnika za veliko ti-elo sprejme Rešetič. Masarvkova e. 14 U. 3756-1 Brivskega pomočnika hitrega in dobrega delavca sprejmem. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro »Brivski pomočnik«-. 3763-1 Službe išče Natakarica mlada. prijetne zunanjosti. želi mesta v boljšem lokalu v Ljubljani ali kje drugje. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod zSimpatična« 3704-2 Prvovrsten krojač sprejme konfekcijo in po meri delo na dom. Reflektantom se vljudno priporočaj,. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra izdelava«. 3691-2 Brivski pomočnik dober delavec išče primerne službe. Nastopi lahko 1. marca. Gretič Ladislav, Pragersko. 3651 2 Ženska srednjih let išče službe kot pomoč v gospodinjstvu. Gre tudi k otrokom. Vprašati Maribor. Aleksandrova cesta 24. pri hišnici. 3761-2 Plačilna natakarica z dobrim nastopom, zna njem nemščine, zaneljiva dobra moč išče službe za takoj. Ponudbe na ogl. odd. TUtra pod »Plačilna«. 3597-2 Blagajničarka išče službo v restavraciji, kavarni, trgovini ali slično. Zanesljiva dobra moč, nastop takoj. Ponudbe poa trgovina na ogl. odd. Jutra. 3596-2 Atenci (ke) Peronska brivnica Ljubljana gl. kol. sprej me vajenca. 3764-44 Potniki Potnika za dravsko banovino iščem. Prodajal bi »ex-peller« aparat, ki se rabi proti napetosti govedi. Podrobneje pod »Pot nik« na ogl. odd. Jutra 3701-5 Lepo ulično sobo in kabinet (Mestni trg) oddam za prav nizko ceno za agenturno pisarno onemu, ki bi prevzel tudi zastopstvo ln zalogo mojih renomlranih izdelkov, za kar je potrebno 4—6000 din. Ponudbe pod »Agentura« na ogl. odd, Tutra. 3755-5 Prodam Prvorazredne korenjake Riparia-Portalis in Gothe 9 po 50 par nudi žiher Franjo, Zamušar.i. p. Sv Marjeta. Moškanjci. 301-6 Vsled opustitve trgovine orodam stelaže in pulte Ogleda se lahko vsak dan ori Foto Tourlst. Lojze 5muc. Ljebljana, Prešernova 9. 3552-6 Na Akra jermenu naostrite tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA. Prospekte po-šile brezplačno Schnur, Zagreb. Blažekova ul. 8. Kupim Leico s priborom kupim. Ponudbe s ceno na ogl. oeJd. Jutra pod »Leica ln pribor«. 3551-7 Buteljke kupuje po najvišji ceni TV/redama. Ljubljana, Židovska nI. 6. 3109-7 Kupujem po najvišji dnevni ceni krojaške, šiviljske., ple-tiijske. volnene odpadke. bombaževe in konte-ninaste, stare cunje, razne vreče in juto. Ko-vačič. Tyrševa 35, bivše Strojr_e tovarne. 37137 Železno omaro za knjige, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ;;Cena ogled«. 3708:7 Kapital Posojilo dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199-16 Kupujemo in prodajamo 3•/« obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov in posredujemo najugodnejše nakup in prodajo vlož nih knjižic velebank pod zaščito. Trgovačka banka d. a'., čagreb, Zrinje-vac 14. Telefon 41-41, in 42-42. 3572-16 Ford - amer. (Roadstear) z novimi gumami, prodam, eventuelno gume same. — Finci, Maribor. Gregorčičeva št. 14 3606-10 Kupim za gotovino tovorni avto Ford. V poštev pridejo samo vozovi v dobrem stanju. Obširne pismene ponudbe pod »K-5173« na In terreklam, Zagreb. i\/ra-sarykova 28 . 3543 10 Motor Puch 200 ccm, nova tipa. do bro ohranjen, naprodaj za din 6000. Naslov v vseh posl. Jutra. 3605-10 Prostor 25 kv. m. primeren za delavnico. z industrij sklm tokom, se takoj odaa. šmartinska c. 10 3502-19 Čevljarsko delavnico kompletno, prodam za 18.000 din. Ponudbe pod »Dobro ohranjena čevljarska delavnica« na ogl. odd'. Jutra. 3661-19 Oblačila Več mask posodim. Naslov v vseh posl. Jutra. 3699-13 Posest Njiva ca 3000 kv. m naprodaj. Posredovalci Izključeni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro ti gotovini« 3698-20 Komfortno vilo in večjo stanov, hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kupim nepo-s redno*. 3682 20 Hiša tristar.ovanjska z vrtom in gozdom v Krškem, št. 28, se takoj proda. Naslov t vseh posl. Jutra 3667-20 Cirka 30 kub. m jesenovega lesa v raznih dimenzijah in 3 vagone sena naprodaj. Vprašati in ogledati pri upravi graščine Doma-v&, Moškanjci pri Ptuju. 3613-15 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBOO - PLBTINO BRILJflNTE sMflBBCDE sanmi RUitnc BISERE I T.D STRBIMKf MRKITE TER UMETNIME PO NAJVIŠJIH CEfifiH STRRH TVRPKR Jos EBERLE LJUBLJflMR. TVRiEVA 2 /.».».v w HOTEl SLOM Sobe išče Opremljeno sobo v bližini »Mladike« ali »Opere« išče solidna gospa. Ponudbe pod »Takoj Iščem na ogl. oad. Jutra. 3003-23a Stanovanja Eno- do dvosobno stanovanje v centrumu aH nepo sredni bližini, najraje na Mirju se išče. Ponud be pod »Dve stalni urad niči« na ogl. odd Jutra 3690 21a m Primerno Dvignite pismo takoj. 3684-24 Ivan Sestanek mogoč v nedeljo. 23. februarja; čakam ob deveti uri zju traj na lju!bl.1anskem peronu. 3663 24 Želim družbe dobrosrčnega gospoda Samo resni dopisi pod »50-letna« 3675-24 Izgubljeno Izgubila se je aktovka od LJubljane do Jesenic, z naročilnicami ln fotografijami. Prosi se jo vrne proti dobri nagradi v gostilno Mu-lej Slov. Javornik. 3731-28 Legitimacijo sem zgubil 20. februar ja t. 1.. Prosim najditelja, da jo vrne na naslov Majer Jože. LJubljana, Florjanska 21. 3751-28 Izgubljen je bil 20. febr. črn us njat futeral za dežnik — od Gajeve ulice štev. 8 d» »Emone«. Oddati ga proti nagradi v ogl. oad. Jutra. 3765-28 Ramo Moderne kauče in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni IL RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. ŠPORT Naši v Beljahu Jugoslavija — tretja V štafeti na 4 x 10 km |e naša štafeta med 14 moštvi zasedla častno tretje mesto Beljak, 21. februarja Danes dopoldne so se tukaj začela velika mednarodna smučarska tekmovanja za prvenstvo koroškega športnega okrožja, v katerih sodelujejo razen velikega števila domačih tekmovalcev tudi nekatere tuje ekipe, ki so na povratku iz Garmisch-Par-tenkirchena. Za današnjo otvoritveno konkurenco, »ta-fetni tek na 4X10 km se je prijavilo 14 štafet, med njimi največ domačih, razen teh pa tudi po ena jugoslovenska, madžarska in slovaška. Italijani, ki so sprva prijavili svoj nastop, niso poslali tekmovalcev. Med vso smučarsko elito v tej tekmi je jugoslovenska štafeta zasedla častno tretje mesto in je bila obenem najboljša med tujimi. Jugosloveni so nastopili v postavi Klančnik Gregor-Smolej. Knlfic, Ra-zinger in so sprva začeli prav dobro, tako da je Smolej do druge predaje dosegel tudi vodstvo. Pripomniti je treba, da je ime! tudi on med vsemi štirimi tekači najboljši čas 39 08. Nade za najboljše mesto pa so splahnele, ko je najprej začel zaostajati Knific in tudi Razinger ni tekel v običajni formi. Kakor se je izkazalo, sta se »za-mazala« in postala žrtve spremenljivega snega. Najboljši ter je dosegel Nemec Rut-meier s časom 36:34, nato pa je bil Smolej. Podrobni rezultati so bih naslednji: 1. Štafeta Koroške I. 2:43:08, 2. štafeta Koroške n. 2:45:02. 3. Jugoslavija 2:46:14, 4. Koroška III. 2:56:05. 5. Madžarska 2:56:44, Slovaška 3:11:01 itd. Jutri se tekmovanje nadaljuje s tekom na 18 km. kjer bodo razen številnih domačinov startali tudi Jujrosloveni in Slovaki. Kaj bo letos v Planici? Nemški skakači, ki pridejo te dni na veliko skakalnico, bodo lahko dosegli izredne rezultate kakor vsi, ki so že bili tamkaj Od 25. t. m. do 2. marca se sestane jo v Planici najboljši naši in nemški skakači, da dokažejo, kakšne možnosti v smuškem letenju so dane športniku današnje dobe za katere je zgradil inž. Bloudek športno napravo, ki dopušča jadranje po zraku na daljave tudi nad 100 m — zgolj s smučmi na nogah! Pred leti so dominirali v skakalnem športu v Evropi le Norvežani, smučarji iz srednjeevropskih držav niso imeli prave volje za trening zaradi kratkih sezon ta ogromne premoči severnjakov, ki so posvetili skakanju posebno pažnjo, saj imajo nad 700 skakalnic samo na Norveškem. Planica je vlila novega poguma, odprla je nove izglede za talentirane skakače. Nemčija je spretno podprla trening svojih skakačev in ustvarila prvi razred, ki šteje nad 40 skakačev, od katerih jih je najmanj polovica enakovrednih po sposobnostih in po znanju. Vsa ta polovica je zrela za Planico in po večini so ti skakači že preizkusili svoje sposobnosti tamkaj. Med njimi je trojica, ki se je povzpela na 100 m ta so edini v svetu s takšnim rezultatom. Tudi letošnja nemška skakalna vrsta bo imela odlične predstavnike te športne panoge. Manjkal bo prav za prav samo Bradi, ki je bil z dogovorom vezan za Lahti ter je bil črtan v trenutku, ko je bilo treba končati vse nastope Izven Nemčije „Ka-le-fluid" krepi sekretarno delovanje vseh žlez, jači organizem ta jači živčni sistem. Brezplačno detaljna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 — Miloš M a r k o v i č. »Ka-le-fluid« prodaja se v apotekah ta drogerijah. S. br. 10537/33 Živali i Psa — čuvaja letošnjega, ovčarja ali volčjaka. zelo hudega, kupimo. Ponudbe pod »Hudi« na ogl. odd'. Jutra. 3615-27 Psa volčjaka dam v dobre roke. Ko-zlč, Ljubljana, Cest«, v Rožno dolino 44. 3735-27 KLIŠEJC ENO VECBA8VNE JOGOGlAfIKA SY PET^A NASIP Z3 stabilno ali polstabilno na premog, rabljeno do 50 KS dobro ohranjeno KUPIM Ponudbe pod »Tovarna 901« na oglasni oddelek »Jutra«. do 1. odn. 2. marca. Tako so se strnile vse mednarodne prireditve izven Nemčije na ta termin in so se morali posamezniki ukloniti odredbam športnega vodstva zaradi dogovorov, ki so bili sklenjeni že prej. VVeilerja in Berauerja kot izrazita predstavnika norveške kombinacije, je zadela enaka usoda. Toda to ne izpremeni dejstva, da lahko tudi ti skakači, ki pridejo v Planico, postavijo izredne rezultate. Planica ima svojo sposobnost v sebi in nudi dobremu skakaču vse. Tudi Norvežani so svoječasno izjavili, da ni mogoče doseči 100 m znamke, če oni ne skačejo. Dosegel je Bradi ne samo 100, temveč 107 m, čeprav tega nihče ni pričakoval. Taka je pa-č Planica! * Za vožnjo v Planico se je treba prijaviti pri »Putniku« in izkoristiti tarifno ugodnost skupinskih potovanj. Ta dovoljuje 33% popusta pri skupinah 8 oseb in 50% pri skupinah nad 30 oseb. Vsi uradi »Putnika« sprejemajo prijave in bodo na podlagi teh prijav urejeni posebni vlaki. Le zgodaj se je treba prijaviti, ker brez teh prijav po sehnih vlakov ne bo mogoče dobiti. Vstopnina bo znašala din 15.— in bo veljala kot vstopnica posebna značka, ki jo bo treba nositi in bo obenem spominski znak na letošnjo Planico. f t Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustil naš dobri in nepozabni mož, oče in tast, gospod Franc Boštjančič hišni posestnik K večnemu počitku ga bomo položili v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, Smrje, dne 21. februarja 1941. Žalujoči: Alojzija, žena; Slava poroč. Rupnik, hči; Francelj, Rudi, sinova; Jože Rupnik, zet. Zapustila nas je naša ljuba Marija Pogreb bo 22. februarja ob pol 5. uri popoldne v škofji Loki. Skofja Loka, Jesenice, dne 20. februarja 1941. Družine BERNIK in GROHAR Umrl je naš dobri in nepozabni soprog, oče, tast in ded, gospod Josip Pahor posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 22. februarja 1941, ob pol 5 uri pop. z žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. februarja 1941. Žalujoče rodbine Pahor, dr. Mai in dr. Jerič ZAHVALA Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega dragega soproga, brata, strica ta svaka, gospoda Jakoba Sedeja gostilničarja se tem potom najlepše zahvaljujemo. Zlasti pa izrekamo zahvalo gg. zdravnikom za njihov trud, da bi ga ohranila pri življenju, čč. sestram v bolnici, gg. gostilničarjem, lovcem, govorniku ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala tudi za poklonjene vence ta cvetje. Maša zadušnica se bo brala pri Sv. Jakobu v ponedeljek 24. t. m ob 8. zjutraj. Ljubljana, dne 22. februarja 1941. Žalujoča soproga s sorodstvom. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Likvidacija dveh afer Iz »Službenega vestnika SNZ« posnemamo naslednje dva sklepa z zadnje seje upravnega odbora, s katerima sta dokončno likvidirani dve aferi, ki sta svoječasno — posebno prva — v vrstah prijateljev našega nogometa dvignili precej prahu ln razburjenja. Iz objave se vidi, da je med obema »taboroma« zavladal duh pomirje-nja in je šlo obema pač zato, da se stvar spravi s sveta, pa čeprav tako, da »bo volk sit ta koza cela« ... Sklepa se glasita: »Vzame se na znanje referat I. tajnika o incidentu na prvenstveni tekmi Ljubljana—Kranj na dan 8. decembra 1940. V zadevi se zasliši delegat SK Kranja, ki izjavlja, da prevzame klub odgovornost za nesportni nastop na omenjeni tekmi in prosi za prizanesljivo kazen, pri čemer naj upravni odbor upošteva tudi neizkušenost klubovega vodstva. SK Kranj se po § § ... kaznuje z enomesečno prepovedjo igranja, tako da mu kazen poteče 18. marca t_ 1. Glede odškodninske zahteve, ki izvira lz omenjenega incidenta, se SK Kranju priporoči naj stvar uredi neposredno s SK Ljubljano. Kaznuje se po §§ ... moštvo SK Olimpa, ta sicer igralci..., z enomesečno prepovedjo igranja tako, da jim poteče kazen 18. marca t. L, ker so povzročili prekini- tev prvenstvene tekme Maribor—Olimp n» dan 8. decembra 1940. Kazen je utemeljena a priznanjem, pri odmeri pa se je deloma upošteval zagovor z neizkušenostjo mladih igralcev. * V isti številki glasila SNZ so objavljene tudi propozicije tekmovanja za pokalno prvenstvo Slovenske nogometne zveze, v katerem bodo letos za poseben pokal obvezno sodelovali vsi klubi iz slovenske lige kakor tudi vsa moštva prvorazrednih klubov, medtem ko bodo drugorazredni klubi uvrščeni v to tekmovanje samo na lastno prijavo. Tekmovanje bo imelo dva dela, in sicer bodo najprej tekmovali prvo-ta drugorazredni klubi po enojnem pokalnem sistemu, dokler jih ne bo ostalo osem, potem pa se bo tem osmim klubom pridružilo še osem klubov iz slovenske lige. V drugem delu tekmovanja bodo udeleženci igrali po dvojnem pokalnem sistemu. Tekme bodo razdeljene na vso sezono, spomladansko in jesensko. Epilog — k zamere m in zadregam Suspendiran je upravni odbor Koroške kolesarske podzveze in imenovana sta dva komisarja Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze je po prečitanju poročila delegatov, ki so prisostvovali občnemu zboru Koroško kolesarske podzveze v Slovenjem Gradcu dne 16. t. m. sklenil naslednje: 1. da se suspendira upravni odbor Koroške kolesarske podzveze. 2. da se imenuje komesariat, ki ga sestavljata gg. Stnmberger Ivan in Bizjak Herman. Dolžnost komesarjev je. da skličeta do 2. marca t. 1. ponovni občni zbor te podzveze na istem mestu in z istim dnevnim redom razen točke 5 (poročila delegatov) in takoj o tem obvesti upravni odbor Slovenske kolesarske zveze. O tem ukrepu sta obveščena tudi kr. banska uprava dravske banovine v Liubliani in sresko načelstvo v Slovenjem Gradcu. Za SKZ: Predsednik: Vospernik, Tajnik: Otrin, s. r. Razpis spominskega veleslaloma na črnem vrhu nad Jesenicami »Akademski športni klub« priredi jutri v nedeljo 23. t. m. spominske medklubske dr. Koroščeve tekme v veleslalomu za prvenstvo dam in gospode na Črnem vrhu nad Jesenicami. Ob 7. bo sv. maša pri Sv. Križu za pok. dr. Korošcem, ob 11. spominski veleslalom. Prijave se sprejemajo do 9.30 v koči ASK Gorenjca na Črnem vrhu. ASK plača vsem tekmovalcem čaj in skromno kosilo, na kar bo razglasil rezultate in razdelil napade. Zmagovalec prejme prehodni pokal g. dr. Fr. Kulovca in bronasto plaketo; zmagovalka srebrno vazo — prehodno darilo soproge bana dr. Natlačena in bronasto plaketo. Drugopla-sirana prejmeta krasne plakete tretje plasirana pa diplome. ASK vabi vse tekmovalce ln tekmovalke, da ta dan prihite v čim večjem številu na črni vrh. ŠPORTNO ČTTVO Jubilejna številka »ilustrovanih športnih novosti« o priliki petletnice obstoja tega zagrebškega športnega poltednika je izšla dne 21. t. m. na 16 straneh. Velik del gradiva je posvečen razvoju tega lista, ki se je v dobi pol decenja v službi športa od majhnega skromnega lističa dvignil do velikega informativnega športnega lista, ki je tudi pri nas med športniki dobro znan. Uredništvo je v tej številki zbralo med drugim tudi mnenja športnih funkcionarjev ln igralcev o dobrih in slabih straneh svojega lista. K temu poglavju so prispevali svoje izjave od Slovencev: dr. Janko Kosti, predsednika SNZ, inž. Stanko Bloudek, Otmar Mihalek, znani plavalec in Ev-gen Betetto, podpredsednik SK Ilirije in funkcionar drugih športnih forumov. Za prijatelje zimskega športa bo v tej številki privlačna tudi obširna reportaža iz Ga-Pa, ki jo je napisal inž. Vladimir Bičanič z naslovom »Med smučarskimi prvaki sveta«. V ostalem pa je tudi mimo omenjenega gradiva v tej številki še mnogo zelo dobrih prispevkov v tako bogati izbiri, kakršno nahajamo le redkokdaj v eni sami publikaciji. Klub povečanemu obsegu se tudi ta številka prodaja po 1 din. ★ »Sportska revija« iz Beograda je izšla v novi številki s staro, zanimivo in pestro vsebino. Spričo otvoritve nogometne sezone na jugu je seveda največ prostora posvečenega nedavnim nogometnim dogodkom. Na slovenski strani so tri slike iz domačega športnega življenja, njen dopisnik M. Milanovič pa je prispeval nekatere kratke sestavke s skakalnih tekmah v Planici, o novi upravi ljubljanske kolesarska podzveze, o zasluženem priznanju predsedniku ŽSK Hermesa (zakaj brez imena?), I o veliki udeležbi na zletu slovenskih smučarjev in o prvakih Slovenije v umetnem drsanju, številka je tudi sicer bogato ilustrirana in se dobi po din 3.—. Srednješolski table-teniški turnir odgo-den. Slovenska table-teniška zveza obvešča, da turnirja zaradi nepričakovanih ovir, ne bo to nedeljo, kakor je bilo objavljeno, temveč je odgoden na poznejši termin, ki bo pravočasno objavljen. Tajnik. Kolesarsko društvo Ljubljanica iz Do-brunj obvešča vse člane ta članice ter prijatelje kolesarskega športa da bo v nedeljo dne 23. t. m, važen sestanek v gostilni Ga-šperlin v Vevčah. SK Ljubljana. Strogo obvezen trening vseh nogometašev v nedeljo ob 14.30. Na igralce, ki se ne bodo udeleževali treningov, v spomladanski sezoni ne bomo računali. Trening bo ob vsakem vremenu. Hermesovi nogometaši priredijo v nedeljo 23. t. m v prostorih restavracije »Martine« v Zgornji šiški predpustno veselico s plesom. Začetek ob 16. igra odličen orkester. Za jedila ta dobro kapljico je preskrbljeno. Vabijo vse športnike ta prijatelje! STK Moste obvešča vse svoje člane in prijatelje, da priredi na pustno nedeljo dne 23. t. m ob 16. v vseh prostorih gostilne »Pri Marički« v Mostah prepustni družabni večer. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja a konsordj »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ljubljani.