AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2014 Ljubljana, maj 2015 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD..................................................................................................................................................1 II. POVZETEK.........................................................................................................................................3 III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB.................................................................................................7 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB.........................................................................10 1.1. PRIHODKI...............................................................................................................................10 1.2. ODHODKI...............................................................................................................................11 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI.............................................................14 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA.......................................................................................14 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST................................................15 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA LETO USTANOVITVE.............................17 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA DEJAVNOST............................................18 5. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA REGIJO....................................................21 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB.....................................................23 1. SREDSTVA.............................................................................................................................23 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV..................................................................................24 3. STRUKTURA FINANCIRANJA...............................................................................................25 V. DODATEK - POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG.................26 1. POSLOVNI IZID......................................................................................................................26 2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ........................................................27 Preglednica 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2010 do 2014.......................28 Preglednica 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov in odhodkov družb..................................29 Preglednica 3: Rezultati poslovanja družb glede na velikost v letu 2014.................................................30 Preglednica 4: Podatki o poslovanju družb v letu 2014 po letih vpisa v sodni register............................31 Preglednica 5: Število družb po velikosti v oddelkih področij dejavnosti v letu 2014...............................32 Preglednica 6: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti v letu 2014.....................................................35 Preglednica 7: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti v letu 2014........................................................................36 Preglednica 8: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti v letu 2014...................................................37 Preglednica 9: Razvrstitev družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2014................................38 Preglednica 10: Poslovni izid družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti v letu 2014..............................39 Preglednica 11: Razvrstitev družb po regijah v letu 2014..........................................................................40 Preglednica 12: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah v letu 2014.............................................................................................41 Preglednica 13: Poslovni izid družb po regijah v letu 2014........................................................................42 Preglednica 14: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb......43 Preglednica 15: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2010 do 2014..................................44 Preglednica 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost v letu 2014..........................45 Preglednica 17: Razvrstitev zadrug po področjih dejavnosti v letu 2014...................................................46 Preglednica 18: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti zadrug po področjih dejavnosti v letu 2014......................................................................47 Preglednica 19: Poslovni izid zadrug po področjih dejavnosti v letu 2014.................................................48 Preglednica 20: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug....49 I. UVOD V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2014. Podlaga so "Iv v podatki1 iz letnih poročil za leto 2014, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2015. Družbe so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih v Q podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov3. Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb, zaradi katerih bi bil glede na značilnosti njihovega poslovanja zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen4. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb v letu 2014 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Revizija letnih poročil za leto 2013 je zmanjšala neto čisti dobiček družb, zavezanih k reviziji, glede na neto čisti dobiček družb, ki so ga te družbe izkazale v statističnih podatkih zbranih za leto 2013. Največje zmanjšanje neto poslovnega izida so po reviziji beležile družbe iz področja predelovalnih dejavnosti in družbe iz področja finančne in zavarovalniške dejavnosti. Pri 9,3 % družbah, zavezanih k reviziji, se je neto čisti poslovni izid v revidiranih letnih poročilih razlikoval za več kot 10.000 evrov od tovrstnega izida, izkazanega v letnih poročilih za državno statistiko. V tej informaciji je posebej v dodatku (V. poglavje) obravnavan tudi poslovni izid in premoženjsko finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2014. Podatki, predloženi v evrih, so v informaciji prikazani v tisoč evrih, deleži pa na eno decimalno mesto. Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl.US, 82/13 Uradni list RS, št. 7/08, 8/09, 107/09 in 109/10 Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenskega državnega holdinga d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. V letu 2014: ^ Obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 1,6 % (v primerjavi z obdobjem januar - december 2013), medtem ko je ta v letu 2013 upadel za 0,7 %, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. ^ Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se znižale za 1,1 %, medtem ko so se v predhodnih štirih letih povečale. Do njihovega znižanja je prišlo tudi v letu 2009, za 0,4 %. ^ Izvoz je znašal 23.039.230 tisoč evrov, uvoz pa 22.645.351 tisoč evrov, pri čemer sta oba objavljena podatka Statističnega urada Republike Slovenije še začasna. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2013 večji za 6,9 %, uvoz pa za 2,4 %. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala, v letu 2014 je bila 101,7 %, v letu 2013 pa 97,6 %. ^ Povprečna temeljna obrestna mera se je zmanjšala, v letu 2014 je bila 0,51 %, v letu 2013 pa 1,92 %5. ^ Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2014 povečale za 0,2 %6, v letu 2013 za 1,8 %. 5 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije, januar 2015, Leto 24, številka 1, str. II-28. 6 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar - december 2013. II. POVZETEK Podatke iz letnih poročil za leto 2014 je AJPES predložilo 63.590 družb, kar je 4 % več od števila družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2013. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2014 ustanovljenih 6.311 družb, (2 % več kakor v letu 2013), s poslovanjem je prenehalo 3.902 družb (9 % več kakor v letu 2013); začetih je bilo 1.081 stečajnih postopkov družb (25 % več kakor v letu 2013) in 38 prisilnih poravnav (16 % manj kakor v letu 2013). Družbe, ki so podatke predložile za leto 2014, so pomembno izboljšale rezultate poslovanja glede na preteklo leto. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 138 % večji kot v preteklem letu 2013. Pri tem so družbe s pozitivnim poslovnim izidom povečale čisti dobiček za 544.139 tisoč evrov ali za 20 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa povečale čisto izgubo za 28.950 tisoč evrov ali za 1 %. Znesek čiste izgube v letu 2014 v višini 2.445.526 tisoč evrov je bil za 216.757 tisoč evrov manjši od zneska čiste izgube družb, ki so ga izkazale v letnih poročilih za leto 2013 (2.662.283 tisoč evrov), v katerih so bile zajete tudi izgube družb, nad katerimi je bil v letu 2014 uveden stečajni postopek in zato niso predložile letnih poročil za leto 2014. Družbe, ki so poslovale v letu 2014, so imele za 18.240 ali 4 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, in za 7.073 ali 1,7 % več zaposlenih kot družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2013. POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Letno poročilo za leto 2014 Letno poročilo za leto 2013 2014 2013* 2013** 2012 Število družb 63.590 63.590 61.312 61.312 - od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 57.852 57.852 55.919 55.919 - od tega: ustanovljenih v letu poročanja 5.738 5.738 5.393 5.393 Število zaposlenih 432.906 414.666 425.833 421.522 Prihodki 79.449.022 75.734.002 77.181.800 77.320.429 Odhodki 78.119.441 74.988.231 76.643.428 76.419.069 Neto celotni dobiček 1.329.581 745.771 538.372 901.360 Čisti dobiček 3.332.895 2.788.756 2.831.496 2.584.157 Čista izguba 2.445.526 2.416.576 2.662.283 2.116.049 Neto čisti dobiček 887.369 372.180 169.212 468.108 Opomba: *Podatki za leto 2013 iz letnih poročil za leto 2014 **Podatki za leto 2013 iz letnih poročil za leto 2013 Glede na leto vpisa v sodni register so na neto čisti dobiček pomembno vplivale družbe ustanovljene do leta 2004, na neto čisto izgubo pa družbe, ki so bile vanj vpisane v letu 2008. Med družbami je bilo 94,3 % mikro, 3,6 % majhnih, 1,1 % srednjih in 1,0 % velikih družb. Razporeditev družb po velikosti se v primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2013, ni bistveno spremenila. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu 2014 odločilno vplivale velike družbe, ki so povečale neto čisti dobiček za 387.752 tisoč evrov. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi srednje in majhne družbe. Edino mikro družbe so v primerjavi z letom 2013 povečale neto čisto izgubo za 253.582 tisoč evrov. Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto 2014: • imele 432.906 zaposlenih ali 4 % več kakor v letu 2013; • ustvarile 79.449.022 tisoč evrov prihodkov (v letu 2013 pa 75.734.002 tisoč evrov), • povečale prihodke za 5 % in odhodke za 4 % glede na leto 2013. Izboljšale celotno gospodarnost iz 1,01 na 1,02 v letu 2014. ^ Prihodke na domačem trgu so povečale za 3 %. ^ Prihodke na tujem trgu so povečale za 7 % (prihodke na trgu EU povečale za 12 % in na trgu izven EU zmanjšale za 7 %). K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevale družbe iz področja predelovalnih dejavnosti in iz področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. • ustvarile 17.456.370 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 40.324 evrov ali 2 % več kakor v letu 2013; • imele 1.329.581 tisoč evrov neto celotnega dobička (EBT7), 78 % več kakor v letu 2013; • imele 2.574.282 tisoč evrov neto dobička iz poslovanja (EBIT8), 12 % več kakor v letu 2013; • imele 6.839.603 tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA9), 7 % več kakor v letu 2013; • izkazale 3.332.895 tisoč evrov čistega dobička, 20 % več kakor v letu 2013. Čisti dobiček je ugotovilo 39.923 družb, 62,8 % vseh; • izkazale 2.445.526 tisoč evrov čiste izgube, 1 % več kakor v letu 201 3. Čisto izgubo je ugotovilo 20.818 družb, 32,7 % vseh, ki so imele 79.213 ali 18,3 % vseh zaposlenih; EBT je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. EBIT je dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja. EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 7 8 9 • izkazale 887.369 tisoč evrov neto čistega dobička ali 2,4-krat več kot leta 2013. ^ Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 867.562 tisoč evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 297.505 tisoč evrov, s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, 207.932 tisoč evrov, s področja prometa in skladiščenja, 197.040 tisoč evrov, s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 144.170 tisoč evrov, in s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, 123.681 tisoč evrov. Družbe naštetih področij so v letu 2014 povečale neto čisti dobiček razen družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Največ, 23,4 %, so k neto čistemu dobičku področja predelovalnih dejavnosti prispevale družbe iz oddelka proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, čeprav so ga zmanjšale za 16 %. ^ Največ neto čiste izgube, 454.244 tisoč evrov, so izkazale družbe s področja poslovanje z nepremičninami ter družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti (ki so v letu 2013 in 2012 ustvarile največ neto čiste izgube), 273.356 tisoč evrov. Sledile so družbe s področja gradbeništva s 184.919 tisoč evrov neto čiste izgube, s področja gostinstva 70.885 tisoč evrov, s področja rudarstva 26.700 tisoč evrov in s področja kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva 17.855 tisoč evrov. Družbe naštetih področij, z izjemo finančne in zavarovalniške dejavnosti ter področja rudarstva, so neto čisto izgubo v letu 2014 še povečale; najbolj družbe s področja gradbeništva za 393 % in s področja poslovanje z nepremičninami za 1 41 %. ^ Na slabše rezultate poslovanja v letu 2014 glede na leto 2013 so vplivale mikro družbe. Le mikro družbe so izkazale neto čisto izgubo in jo povečale za 137 %, od 185.710 tisoč evrov v letu 2013 na 439.292 tisoč evrov v letu 2014. Velike, srednje in majhne družbe so povečale neto čisti dobiček, in sicer velike od 379.216 tisoč evrov v letu 2013 na 766.968 tisoč evrov v letu 2014; srednje od 128.459 tisoč evrov v letu 2013 na 331.928 tisoč evrov v letu 2014, majhne pa od 50.216 tisoč evrov v letu 2013 na 227.765 tisoč evrov v letu 2014. ^ Neto čisto izgubo so ugotovile družbe iz Savinjske regije, 34.875 tisoč evrov, in družbe Osrednjeslovenske regije, 262 tisoč evrov; največ neto čistega dobička pa družbe iz Jugovzhodne Slovenije. Neto čisti poslovni izid so v letu 2014 poslabšale le družbe iz Osrednjeslovenske regije. Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto 2014: • 90.023.410 tisoč evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 1 % (1.351.846 tisoč evrov) manj kakor ob koncu leta 2013; • 55.845.900 tisoč evrov dolgoročnih sredstev, 2 % manj kot konec leta 2013; • 33.480.209 tisoč evrov kratkoročnih sredstev, kar je toliko kot konec leta 2013. Kratkoročne finančne naložbe so se znižale za 5 %, zaloge za 2 % in najobsežnejše kratkoročne poslovne terjatve za 1 %; • 37.711.669 tisoč evrov kapitala, 2 % (681.002 tisoč evrov) več kot konec leta 2013. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je povečal od 40,5 % na 41,9 %; • 20.984.902 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti, 3 % (670.698 tisoč evrov) manj kot konec leta 2013. Na njihovo zmanjšanje so vplivale zlasti dolgoročne finančne obveznosti; • 27.475.932 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, 6 % (1.666.808 tisoč evrov) manj kot konec leta 2013. Na zmanjšanje kratkoročnih obveznosti so vplivale manjše kratkoročne finančne obveznosti, več kot konec leta 2013 pa je bilo kratkoročnih poslovnih obveznosti. Družbe so v letu 2014 z dolgoročnimi viri sredstev financirale 95,8 % dolgoročnih sredstev in zalog, v letu 2013 pa 93,1 %. III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB Družbe so v letu 2014 ustvarile 79.449.022 tisoč evrov prihodkov in ugotovile v v v 1D 78.119.441 tisoč evrov odhodkov. Leto 2014 so zaključile z neto celotnim dobičkom10 1.329.581 tisoč evrov, ki je bil kar 78 % višji od neto celotnega dobička leta 2013. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, 2.574.282 tisoč evrov, in iz drugega delovanja, 154.036 tisoč evrov. Prvega so v primerjavi z letom 2013 povečale za 12 %, drugega pa za 72 %. Neto negativen rezultat iz finančnega delovanja so družbe izkazale v znesku 1.398.738 tisoč evrov ali za 15 % manj kot leta 2013. Družbe so ustvarile 3.332.895 tisoč evrov čistega dobička in 2.445.526 tisoč evrov čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 20 %, čista izguba pa je večja za 1 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom11 v znesku 887.369 tisoč evrov in ga v primerjavi z letom 2013 povečale za 138 %. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Indeks Delež v prihodkih 2014 2013* 2014 2013 2014 2013 Prihodki 79.449.022 75.734.002 105 100,0% 100,0% Odhodki 78.119.441 74.988.231 104 98,3% 99,0% Neto celotni dobiček 1.329.581 745.771 178 1,7% 1,0% Čisti dobiček 3.332.895 2.788.756 120 4,2% 3,7% Čista izguba 2.445.526 2.416.576 101 3,1% 3,2% Neto čisti dobiček 887.369 372.180 238 1,1% 0,5% Opomba: *Podatki za leto 2013 iz letnih poročil za leto 2014 Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2014, so v primerjavi z letom 2013 izboljšale vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Na 100 evrov skupnih odhodkov so izkazale 102 evra skupnih prihodkov. Kazalnik gospodarnosti poslovanja, izražen z razmerjem med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki se ni spremenil in je tako v letu 2013 kot v letu 2014 znašal 1,03. Na 100 evrov poslovnih odhodkov so imele družbe 103 evre poslovnih prihodkov. Družbe so pomembno izboljšale kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti dobiček na skupne 10 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. 11 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo oziroma neto celotni dobiček, zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Pozitivni znesek odloženih davkov zmanjšuje čisti dobiček oziroma povečuje čisto izgubo. prihodke. V letu 2014 so na 100 evrov skupnih prihodkov ustvarile 1,1 evro neto čistega dobička, v letu 2013 pa 0,2 evra neto čistega dobička. v 10 Primerjavo rezultatov poslovanja družb po letih od 2010 do 2014 izkazuje Preglednica 1, primerjavo kazalnikov pa Preglednica 15. Delež skupnih odhodkov v skupnih prihodkih je v letu 2014 znašal 98,3 % in pomeni najboljši oziroma najmanjši delež v zadnjih petih letih. Kazalnik dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki meri doseženi neto dobiček iz poslovanja na poslovne prihodke, je v letu 2014 znašal 0,033 in je prav tako najugodnejši v zadnjih petih letih. Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička ali neto čiste izgube v skupnih prihodkih od leta 2004 do leta 2014 prikazuje naslednji grafični prikaz: V letu 2014 so družbe izboljšale kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom. Družbe so v letu 2014 na 100 evrov kapitala ustvarile 46,7 evra neto dodane vrednosti; navedena vrednost kazalnika donosnosti kapitala je najvišja v zadnjih petih letih. V letu 2014 so družbe izboljšale tudi kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi; družbe so v letu 2014 na 100 evrov sredstev ustvarile 19,2 evra neto dodane vrednosti; družbe, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2013, pa 17,8 evra. V zadnjih petih letih so družbe v letu 2014 izkazale največji delež kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev, ki je v letu 2014 znašal 41,9 % in bil večji od tovrstnega deleža v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2013, 40,0 %. 12 Rezultati in kazalniki poslovanja so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. Razmerje med finančnimi dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi je v primerjavi z v v EBITDA v letu 2014 znašalo 4,5, kar je najugodnejše v zadnjih petih letih. V letu 2014 so se izboljšali kazalniki produktivnosti, izračunani iz razmerja med celotnimi prihodki, neto dodano vrednostjo in čistim poslovnim izidom na zaposlenega. Kazalniki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo in kot prvino poslovnega procesa upoštevajo le število zaposlenih. Celotni prihodki na zaposlenega in čisti poslovni izid na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, 40.324 evrov, je bila v letu 2014 največja v zadnjih petih letih. V primerjavi z neto dodano vrednostjo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 201 3, se je povečala za 3 %. V letu 2014 se je povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, ki je znašala 1.490 evrov. V primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v družbah, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 201 3, je bila nominalno večja za 29 evrov, ob 0,2 odstotni rasti življenjskih potrebščin pa realno višja za 1,8 %14. 13 EBITDA je denarni tok iz poslovanja, izračunan kot dobiček iz poslovanja, zmanjšan za izgubo iz poslovanja ter povečan za amortizacijo in odpise vrednosti. 14 Če ugotavljamo povprečno mesečno plačo na zaposlenega v letu 2013 iz podatkov letnih poročil za leto 2014 (podatki za prejšnje leto), je ta znašala 1.468 evrov in bila realno višja za 1,3 %. 1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 1.1. PRIHODKI Družbe so v letu 2014 ustvarile 79.449.022 tisoč evrov prihodkov, 5 % (3.715.020 tisoč evrov) več kakor v letu 2013, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 0,2 %. Večino celotnih prihodkov, 97,9 %, so pomenili poslovni prihodki, 1,7 % finančni prihodki in le 0,4 % drugi prihodki. V primerjavi z letom 2013 se je zmanjšal delež poslovnih prihodkov. Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2014 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu; 60,9 % Družbe so v letu 2014 izkazale 77.804.179 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 5 % (3.435.467 tisoč evrov) več kakor v letu 2013. Največ poslovnih prihodkov, 48.412.035 tisoč evrov (62,2 %), so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na trgu EU 21.210.181 tisoč evrov (27,3 %) in s prodajo na trgu izven EU 6.882.079 tisoč evrov (8,8 %). V primerjavi z letom 2013 so se zmanjšali prihodki od prodaje na trgu izven EU, za 7 %, povečali pa najobsežnejši prihodki od prodaje na domačem trgu, za 3 %, in čisti prihodki od prodaje na trgu EU, za 12 %. V strukturi prihodkov se je povečal le delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU. Čiste prihodke od prodaje na tujem trgu je ustvarilo 19.216 družb. Od tega je 444 velikih družb ustvarilo 64,0 %, 580 srednjih družb pa 14,3 % vseh prihodkov na 4. Sprememba 5. Usredstveni l^rn 6. Drugi poslovni vrednosti zalog proizvodi in |astne prihodki; 1,5 % proizvodov in storitve; 0,2 % nedokončane proizvodnje; -0,1 % . 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU; 8,7 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU; 26,7 % II. FINANČNI PRIHODKI; 1,7 % . DRUGI PRIHODKI; 0,4 % I. POSLOVNI PRIHODKI 97,9 % tujem trgu. Največji delež, 56,4 %, tovrstnih prihodkov je ustvarilo 3.745 družb s področja predelovalnih dejavnosti, 5.871 družb s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 20,0 % teh prihodkov, 79 družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro 7,7 % teh prihodkov in 1.594 družb s področja prometa in skladiščenja 6,3 % teh prihodkov. Družb, ki so s prodajo na tujem trgu dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu, je bilo 6.952 (od tega 6.016 mikro družb) in so ustvarile 84,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Finančni prihodki so znašali 1.343.787 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 višji za 20 %. Med finančnimi prihodki je bilo 45,7 % prihodkov iz deležev, 36,8 % prihodkov iz danih posojil in 17,5 % prihodkov iz poslovnih terjatev. Povečale so se vse vrste finančnih prihodkov, še najbolj finančni prihodki iz deležev. Drugi prihodki so znašali 301.056 tisoč evrov, kar je za 24 % več kakor v letu 2013. Ta vrsta prihodkov obsega zlasti prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti in tudi neobičajne postavke (prejete odškodnine, kazni ter subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki). Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz priloge (Preglednica 2). 1.2. ODHODKI Družbe so v letu 2014 izkazale 78.119.441 tisoč evrov odhodkov, 4 % (3.131.210 tisoč evrov) več kakor v letu 2013. V primerjavi z letom 2013 so se odhodki povečali manj kot prihodki, kar je vplivalo na vrednost kazalnika celotne gospodarnosti. Večino celotnih odhodkov, 96,3 %, so pomenili poslovni odhodki, 3,5 % finančni odhodki in le 0,2 % drugi odhodki. V primerjavi z letom 2013 se je za 0,2 odstotne točke povečal delež poslovnih odhodkov in prav toliko zmanjšal delež finančnih odhodkov. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2014 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: Družbe so v letu 2014 ugotovile 75.229.897 tisoč evrov poslovnih odhodkov, 4 % (3.157.556 tisoč evrov) več kakor v letu 2013. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2014 so družbe obračunale 59.385.849 tisoč evrov teh stroškov, kar je za 4 % več kakor v letu 2013. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 47,1 %, delež stroškov porabljenega materiala 26,7 % in delež stroškov storitev 26,1 %. Stroški storitev so bili višji za 5 %, stroški porabljenega materiala za 4 %, nabavna vrednost prodanega blaga in materiala pa za 3 %. Med poslovnimi odhodki so se stroški dela povečali za 6 %, in so znašali 10.616.767 tisoč evrov. Med stroški dela je bilo 72,9 % stroškov plač, 13,2 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 13,9 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in bremenijo delodajalca. Družbe so v letu 2014 za plače namenile 7.740.414 tisoč evrov, 6 % več kakor v letu 2013. V letu 2014 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah 1.490 evrov, v letu 2013 pa 1.468 evrov. V primerjavi z letom 2013 je bila večja za 1,5 %, realno pa višja za 1,3 %. V družbah s področja predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.507 evrov, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil 1.436 evrov, v družbah s področja gradbeništva 1.183 evrov in v družbah s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti 1.729 evrov. Tudi v letu 2014 so najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega imele družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2.349 evrov, in s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, 2.224 evrov. Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 1.401.802 tisoč evrov, drugi stroški dela pa 1.474.551 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2013 so se prvi povečali za 5 %, drugi pa za 10 %. Odpisi vrednosti so se povečali za 4 % in so znašali 4.265.321 tisoč evrov. Med odpisi vrednosti je bil največji delež amortizacije, 71,4 %, preostali del pa predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki. Glede na predhodno leto se je amortizacija le nekoliko povečala (za 0,1 %), veliko bolj so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki, za 16 %. Finančni odhodki so znašali 2.742.525 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 manjši za 1 %. Največji del finančnih odhodkov, 48,3 %, so pomenili finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb. Sledili so finančni odhodki iz finančnih obveznosti, 39,6 %, preostalih 12,1 % pa so pomenili finančni odhodki iz poslovnih obveznosti. Od naštetih vrst finančnih odhodkov so se povečali le finančni odhodki iz poslovnih obveznosti, za 40 %. Odhodki iz finančnih obveznosti, ki zajemajo odhodke za obresti in tečajne razlike od kratkoročnih in dolgoročnih finančnih dolgov, so se zmanjšali za 5 %, odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb pa za 4 %. Družbe so v letu 2014 obračunale 147.020 tisoč evrov drugih odhodkov, 5 % manj kakor v letu 2013. Ta vrsta odhodkov, poleg neobičajnih postavk, obsega tudi odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz priloge (Preglednica 2). 1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI Dodana vrednost15 je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 17.644.044 tisoč evrov, za 7 % več kakor v letu 2013, je ugotovilo 48.859 družb ali 76,8 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 187.674 tisoč evrov, za 1 % več kakor v letu 2013, je izkazalo 11.739 družb, 18,5 % vseh. Družbe so v letu 2014 ustvarile 17.456.370 tisoč evrov neto dodane vrednosti16, 7 % več kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 40.324 evrov, 2 % več kakor v letu 2013. 1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA Čisti dobiček v znesku 3.332.895 tisoč evrov je v letu 2014 izkazalo 39.923 družb, to je 62,8 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 20 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb se je povečal, od 3,7 % v letu 2013 na 4,2 % v letu 2014. V 926 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 500 tisoč evrov čistega dobička, so skupaj ugotovili 71,9 % čistega dobička. 20.782 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 5 tisoč evrov, je ustvarilo 0,9 % čistega dobička vseh družb. Čisto izgubo v znesku 2.445.526 tisoč evrov je v letu 2014 izkazalo 20.818 družb, to je 32,7 % vseh družb. V primerjavi z letom 2013 je bila čista izguba večja za 1 %. Njen delež v prihodkih vseh družb se je zmanjšal, od 3,2 % v letu 2013 na 3,1 % v letu 2014. Družbe s čisto izgubo so imele 79.213 zaposlenih, kar je 18,3 % vseh zaposlenih. Največji delež čiste izgube so imele družbe s področja poslovanja z nepremičninami, 20,9 %, s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, 17,5 %, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 13,5 %, s področja gradbeništva, 13,4 %, in s področja predelovalnih dejavnosti, 12,8 %. Večje zneske čiste izgube (nad 500 tisoč evrov) je v letu 2014 ugotovilo 386 družb. Skupaj so imele 2.076.339 tisoč evrov čiste izgube, kar je 84,9 % celotne čiste izgube. Neto čisti dobiček je v letu 2014 znašal 887.369 tisoč evrov in je za 138 % večji kakor v letu 2013. 15 Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. 16 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih 11 prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta17. Večina družb, kar 59.940 ali 94,3 % vseh, je sodila med mikro družbe. Imele so 29,6 % vseh zaposlenih in z 21,7 % vseh sredstev ustvarile 18,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje. 22.575 mikro družb ni imelo nobenega zaposlenega. V letu 2014 je bilo 2.303 majhnih družb, ki so imele 15,1 % vseh zaposlenih, dosegle 12,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 11,7 % vseh sredstev. 719 srednjih družb je imelo 16,7 % vseh zaposlenih, doseglo 14,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 10,7 % vseh sredstev družb. 628 velikih družb je imelo 38,6 % vseh zaposlenih, doseglo 54,5 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 64,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu ter imelo 55,9 % vseh sredstev družb. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu 2014 odločilno vplivale velike družbe. Velike družbe so v letu 2014 ustvarile skoraj polovico neto dodane vrednosti, 48,9 %, in izkazale tudi največjo neto dodano vrednost na zaposlenega, 51.010 evrov. Velike družbe so povečale neto čisti dobiček, od 379.216 tisoč evrov v letu 2013 na 766.968 tisoč evrov v letu 2014. Neto čisti dobiček so povečale tudi srednje družbe (od 128.459 tisoč evrov v letu 2013 na 331.928 tisoč evrov v letu 2014) in majhne družbe (od 50.216 tisoč evrov v letu 2013 na 227.765 tisoč evrov v letu 2014). Mikro družbe pa so povečale neto čisto izgubo, od 185.710 tisoč evrov v letu 2013 na 439.292 tisoč evrov v letu 2014. Mikro družbe so ustvarile 21,2 % neto dodane vrednosti in bile na drugem mestu po prispevku k skupni neto dodani vrednosti. Najbolj so število zaposlenih povečale prav mikro družbe, za 13 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri mikro družbah 28.834 evrov, pri majhnih družbah 38.316 evrov in pri srednjih družbah 37.768 evrov. 17 (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 evrov, in • vrednost aktive ne presega 17.500.000 evrov. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro ne majhna družba in ne srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. Edino mikro družbe so poslabšale rezultate poslovanja, saj so v primerjavi z letom 2013 povečale čisti dobiček za 21 %, čisto izgubo pa kar za 49 %. Pomembnejši podatki družb glede na velikost v letu 2014 so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: 60,0% 40,0% 20,0%% -20,0%% -40,0%% -60,0%% Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček Čista izguba Mikro ■ Majhne ■ Srednje ■ Velike Rezultati poslovanja glede na velikost družb v pomembnejših področjih dejavnosti so razvidni iz naslednjega grafičnega prikaza: so OS > 01 >u !q 0 "D m M 01 01 O 60 % 50 %% 40 % 30 %% 20 % 10 % 0 % -10 %% -20 % -30 % -40 % -50 % mikro majhne srednje velike mikro majhne srednje velike C Predelovalne dejavnosti F Gradbeništvo K Finančne in zavarovalniške dejavnosti M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil L Poslovanje z nepremičninami Ostale dejavnosti Podrobnejši pregled pomembnejših podatkov družb glede na velikost je razviden iz priloge (Preglednica 3 in Preglednica 5), rezultati poslovanja družb po dejavnostih pa so predstavljeni v točki 4. 3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA LETO USTANOVITVE Od družb, ki so predložile letna poročila za leto 2014, je bilo pred letom 1991 ustanovljenih 5.457 družb (od tega 233 velikih, 223 srednjih, 514 majhnih in 4.487 mikro družb), v letih od 1991 do konca leta 2004 pa je bilo ustanovljenih 22.031 družb (od tega 287 velikih, 375 srednjih, 1.287 majhnih in 20.082 mikro družb). V letu 2014 je prvič oddalo letno poročilo 5.738 družb, ki so bile v tem letu vpisane v sodni register, od tega 5.722 mikro družb, 9 majhnih in 7 velikih družb. Glede na leto vpisa v sodni register so na neto čisti dobiček pomembno vplivale družbe ustanovljene do leta 2004, na neto čisto izgubo pa družbe, ki so bile vanj vpisane v letu 2008. ■ Neto čisti dobiček/izguba Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb glede na leta ustanovitve oziroma vpisa v sodni register je razviden iz priloge (Preglednica 4). 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA DEJAVNOST Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti18. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2014 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: ■ Število družb ■ Število zaposlenih ■ Prihodki skupajB Prihodki na tujem trgu Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev v letu 2014 je bilo področje predelovalnih dejavnosti. 7.614 družb tega področja je imelo 37,0 % vseh zaposlenih, ki so s 24,5 % vseh sredstev ustvarili 30,5 % vseh prihodkov. Največ družb, to je 15.110, je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Družbe tega področja so imele 18,3 % vseh zaposlenih in s 17,7 % vseh sredstev ustvarile največji delež vseh prihodkov, 34,2 %. Po številu družb je drugo najpomembnejše področje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki zajema 13.492 družb, 6,5 % vseh zaposlenih in 5,0 % vseh prihodkov. Po številu zaposlenih je tretje najpomembnejše področje gradbeništva, ki zajema 7.426 družb, 7,8 % vseh zaposlenih in 4,6 % vseh prihodkov. Področje prometa in skladiščenja je na četrtem mestu po številu zaposlenih, 7,6 % vseh zaposlenih, ki so z 11,3 % vseh sredstev ustvarili 5,6 % vseh prihodkov. V letu 2014 je šest področij dejavnosti izkazalo neto čisto izgubo. Največjo neto čisto izgubo, 454.244 tisoč evrov, je ugotovilo področje poslovanja z nepremičninami. Sledi področje finančne in zavarovalniške dejavnosti z 273.356 18 Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008. tisoč evrov neto čiste izgube, ki je izkazana predvsem zaradi družb iz skupine dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, z 259.333 tisoč evrov neto čiste izgube. V skupini dejavnost finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov je 238 družb, ki so izkazale 51.967 tisoč evrov čistega dobička in 311.300 tisoč evrov čiste izgube. Sledi področje gradbeništva s 184.919 tisoč evrov neto čiste izgube, področje gostinstva s 70.885 tisoč evrov neto čiste izgube, področje rudarstva s 26.700 tisoč evrov neto čiste izgube ter področje kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva s 17.855 tisoč evri neto čiste izgube. Na višino neto čiste izgube omenjenih področij so vplivali nezadostni prihodki za pokritje istovrstnih odhodkov, tako iz naslova financiranja kot tudi iz naslova poslovanja. Neto negativen rezultat iz naslova poslovanja so izkazala vsa našteta področja, razen področja kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva. Na neto čisti dobiček so najbolj vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ga ustvarile 867.562 tisoč evrov in so ga v primerjavi z letom 2013 povečale za 191 %. Največ, 23,4 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz oddelka proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, čeprav so ga v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za 16 %. Sledijo družbe iz oddelka proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov, 12,3%, kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 11,6 %, in družbe iz oddelka proizvodnje električnih naprav z 11,2 % neto čistega dobička predelovalnih dejavnosti. Družbe iz oddelka proizvodnje usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov pa so v letu 2014 ustvarile največjo neto čisto izgubo tega področja, 12.574 tisoč evrov. Na drugem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil s 297.505 tisoč evri in so ga v primerjavi z letom 2013 povečale za 64 %. Največ, 83,9 %, so k neto čistemu dobičku tega področja prispevale družbe iz oddelka posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in iz oddelka trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 12,0 %. Na tretjem mestu po neto čistem dobičku so bile družbe s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s 207.932 tisoč evri in so ga v primerjavi z letom 2013 povečale za 60 %. Največ, 22,2 %, so k neto čistemu dobičku tega področja dejavnosti prispevale družbe iz skupine dejavnost uprav podjetij, družbe iz skupine podjetniškega in poslovnega svetovanja, 20,3 %, ter družbe iz skupine dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja in s tem povezanega svetovanja, 17,2 %. Sledile so družbe s področja prometa in skladiščenja s 197.040 tisoč evri neto čistega dobička, nato družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro s 144.170 tisoč evri neto čistega dobička in družbe s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti s 123.681 neto čistega dobička. Od navedenih treh področij so ga zmanjšale le družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Neto čisti dobiček oziroma neto čista izguba po pomembnejših področjih dejavnosti sta za leti 2014 in 2013 razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 1.000.000 CC D 800.000 'g 600.000 m 400.000 200.000 v >u 1 0 "D i iu -200.000 o ■M V -400.000 -600.000 % V v ^ 'v. V v 2014 ■ 2013 V X X % v Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz prilog (Preglednica 6, Preglednica 7 in Preglednica 8). Rezultate poslovanja po oddelkih predelovalne dejavnosti izkazuje Preglednica 9 in Preglednica 10. 5. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA REGIJO Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o "1Q oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) To uredbo 9n dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot20. Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2014 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 50,0% 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% >N T5 25,0% ° 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% ° % % % Of o, 10 % os V\NNV\> \S % V s s ■ Število družb ■ Število zaposlenih ■ Prihodki skupaj Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 44,0 % vseh družb, ki so imele 38,0 % vseh zaposlenih ter ustvarile 47,3 % vseh prihodkov in 36,3 % čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Pomembnejši regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 12,1 % vseh družb s 14,0 % vseh zaposlenih, ki so ustvarile 10,0 % vseh prihodkov in 10,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. V Savinjski regiji je bilo 9,6 % vseh družb, ki so imele 12,7 % vseh zaposlenih ter dosegle 10,0 % vseh prihodkov in 9,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,1 % in Notranjsko - kraška z 1,7 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %. 19 20 Uradni list L, št. 154 z dne 21.06.2003, z vsemi spremembami. Uradni list RS, št. 9/2007. Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah, za 7 % več kakor v letu 2013. Neto čisti dobiček je izkazalo deset regij, in sicer največ družbe Jugovzhodne Slovenije, 250.773 tisoč evrov, družbe Podravske regije, 186.304 tisoč evrov, družbe Gorenjske regije, 170.311 tisoč evrov, in družbe Goriške regije, 125.721 tisoč evrov. Vse naštete regije so v primerjavi z letom 2013 izboljšale neto čisti poslovni izid, najbolj družbe Podravske regije, ki so v letu 2013 izkazovale neto čisto izgubo. V letu 2014 sta neto čisto izgubo ugotovili dve regiji, Savinjska in Osrednjeslovenska regija, v letu 2013 pa štiri regije. Družbe Savinjske regije so zmanjšale neto čisto izgubo od 39.774 tisoč evrov v letu 2013 na 34.875 tisoč evrov v letu 2014. Družbe Osrednjeslovenske regije so izkazale 262 tisoč evrov neto čiste izgube in so v letu 2014 edine poslabšale rezultat poslovanja, saj so v letu 2013 izkazovale 174.041 tisoč evrov neto čistega dobička. Neto čisti dobiček po regijah je za leti 2014 in 2013 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: >u !q o "D >