,Gorlca"
izhaja vsaki torek in soboto Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Ureünistvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo pisma brez podpisa.
Rokopisi
dopisov se ne vračajo.
GORICA
„Gorica"
stane na leto 10 K, /a po! leta
5 K, za četrt leta 2 50.
Upravništvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetlurini St. 9.
Za o^lasft
se plačuje od čveterostopne petit
vrste po 1 i vin.. za veckratni
natis primeren popust.
Posamezne številke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih goriških trafikah.
Št. 46. V Gorici, v torek dne S. junija 1909. Leto XI.
Liberalno pravicoljubje.
Minoli tcden je objavilo glasilo
kranjskih libcralcev „Slovenski Narod"
iz (iorice dopis, kateri izvira
kakor vsebina kaže — iz ožjega kroga
naze prijateljicc „Soče". V tem dopisu,
naslovljenem „Klerikalizem na go risk i
gimnaziji", se dopisnik besno zaganja v
našega knezo-nadškofa in dva gimna-
zijska 'gg. profesorja, ker neki prav ne-
usmiljeno tržejo liberalno mrežo, s ka-
tero so „Sočini" agitatorji žc nckaj let
sem omrežili gimnazijsko mladino, jo z
zvijačaini in Suntanjem siloma vl.ekli v
svoja liberalna društva, jo napajali in
navdihovali z liberalnimi, „svobodomi-
selnimi" in brczvcrskimi idejami tcr na
ta način zvrševali prava moralna uboj-
stva nad sinovi krščansko mislcčih
slovenskih starišev z dežele, katerim se
ni niti sanjalo, v kako nevarnost zvab-
ljajo liberalni zapeljivci njih otroke, ka-
terih šolanje jih (stariše) stane nepo-
pisnih denarnih žrtev. „Narodov" do-
pisnih seveda o vsem tem molči, pak
toži le, da en g. prot'esor „lovi gimna-
zijske Študente tcr jih sili v „krščansko
dijaško zvezo", priganja v bralnico S.
K. S. Z. ter prepcljava po sprchodih, da
hi jih vjel v klerikalne kremplje". Drugi
g. profesor, da „pridno vabi students v
katoliško telovadnico, občuje ž njiini
pra^r intiinpr', jih zbira oko!i sebe, vabi
na ses1anke tcr spravlja pod plašč S.
K. S. Z." Za vse to pa da se ravnatelja
nič ne bojita, „ker ju ščiti nadškofova
roka".
Kaj je na ten liberalnih jeremija-
dah resničnega? Strah ima velike oči,
in iz „Narodovega" dopisa diha pristni
strah ; ne sicer plemeniti strah za pravo
srečo mladine, ampak strah, da so mi-
noli tisti lepi časi, ko je „Sočina" go-
spoda nemotcno uganjala to, kar zdaj
očita gospodoma profesorjema; strah,
da sta gospoda prijela liberalnega bika
za roge, da sta prav pogodila sredstvo,
s katerim edino je možno priti okom
liberalnemu strankarskemu izkoriščanju
in zapeljevanju mladine.
Uprav želodec se mora obrniti
čioveku, beročemu „Narodov" dopis in
večočimu, kak lov na srednjeSolsko
mladino si dovoljuje „Sočina" gospoda
že nekaj let sem. Pisali smo že, da je
čitalnica in knjižnica „Prosvcte" prava
moraln.i kuga za Šolsko mladino. Na-
vedli smo že konkretni sltičaj, da je
nezmerno uporabljanje te knjižnice ne-
kega dijaka toli odtegnilo od šolskih
knjig, da je moral obesiti šolo na klin.
Mlečnozobi drugošolci in tretješolci do-
bivajo v „Prosveti." v roke „svobodo-
miselne" in protiverske časnike. Dež.
šol. svct je šolski n$i:adini zahajanje v
„Prosveto" strogo prepovedal ali „So-
čina" gospoda take prepovedi kar igno-
ruje. Z istim namenom kakor v „Pro-
sveto" se vlači šol. mladina -tudi v
„Pev. in glasb. društvo". Pevsko znanje
dijakov se ni vsled tega prav ničizpre-
menilo. V enak namen je ustanovila
„Sočina" gospoda celo „Dijaško ku-
hinjo". Mi smo namreč trdno prepri-
čani, da bi ta gospoda poslala k vragu
vso „Dij. kuhinjo", ako bi jim kdo od-
tegnil vpliv nje vodstva na šolsko mla-
dino. In kako se ta vpliv izkorišča,
kaže dovolj dejstvo, da so bili zgola
dijaki tisti, ki so morali lani prirediti
(iabrščeku naročeno ovacijo za izvolitev
dež. poslancem. Šolska mladina se torej
odvaja od knjig, da služi „Sočinim"
mogotcem v — štafažo. Takih opravil
seveda ne morejo pričakovati od mla-
dine, ljudske sole in otroškega vrtca,
zato pa „Sočini" gospodi ne kaze, po-
lastiti se „Sol. Doma" ali ustanoviti y
mestu kak otroški vrtec, k čemur smo
jo mi že opetovano izpodbujali.
Ce torej upoštevamo vse lib. pasti,
naprožene za lov na srednjeSolsko mla-
dino, potem še le razvidimo, koliko
brezobrazne hinavščine vsebuje „Naro-
dov' dopis iz Gorice! Zdaj, ko se je
pričela faktična opozicija zoper ta lib.
lov, zdaj kliče gospoda na pomoč dež.
zbor, dež. šol. svet, ravnateljstvo itd.;
doslej, ko so imeli od vseh strani
prosto roko, doslej niso opozarjali teh
šolskih korporacij na izvestne dolžnosti.
Tako izgleda liberalno pravico-
1 j u b j e!! Mi nismo nikakor poobla-
ščeni govoriti v imenu gospodov, ki so
si nadeli nalogo, rešiti šol. mladino iz
lib. krempljev; smo pa uverjeni, da pre-
neha ta njih det'enzivna akcija, ako
preneha liberalni šolski lov. „Narod"
pise, da bodi gimnazija učilnica na-
šim otrokom: to je tudi naša srčna
željaj ali prvi in glavni pogoj za ures-
ničcnje te želie je: S šolsko mladino
ven izatalnice in knji/.nice ..Prosvete",
ven iz pev. druš va, proč od dotike z
liberalnimi političnimi prvaki!
Občni zbor
banke „Slavije".
„Narodni Listi" poročajo o tem obč-
nem zboru na kratko sledece: S poseb-
nim zanimanjen'i in veliko nestrpnostjo
smo pričakovali letošnji občni zbor. ker
je bil to 40., to je torej 40. obletnica.
Že pred 9. uro zjutraj so se zbirale dne
11.5. 09. prav velike množine „Slavji-
nih" članov na Žofinjskem otoku, da bi
bili prisotni takoj pri začetku zborova-
nja, toda zunanji člani so bili še bolj
zgodnji, pred 8. uro so bili zaseli že
eno tetjino dvorane. Ti so pač hoteli
vsek;>kor zmagati pri volitvi s svojo
listo, v ka'terej so imeli razven enega,
samo nova imena. Praški člani so imeli
celo Ive listi. toda druge liste niso bili
več vtegnili razširiti vsled prevelike
gnječc in prevelike nasprotne agitacije.
Ob pM 9. uri pride v dvora.no. natlačeno
od zunanjih članov, neki njihov prvak
in za'-'lice: Pr;držite samo našo zeleno
tiskano listo, vse druge raztržite! Pre-
cej na to je bilo slišati trganje in meč-
kanje papirja, vse nasprotne liste so
bile vničene. Pred 9. uro so začeli pri-
hajati v dvorano Slavjini člani iz
Prage in okolice in niso bili malo
začudeni, da so jo našli že popolnoma
zasedeno: vzlic ternu so še vedno upali.
da pride pravočasno toliko njihovih so-
mišljenikov, da bodo lahko prekrižali
račune zunanjih članov. Ti so pa po-
stajali vedno bolj nestrpni in začeli so
zahtevati vedno bolj živahno, naj bi le
začeli zborovati.
Ob 9. uri je prišlo v dvorano pred-
sedstvo ter vladni komisar in ob pol
10 je otvoril zborovanje predsednikov
namestnik, gosp. arhitekt Belsky. Takoj
omeni, da še ni bil nikak občni zbor
tako dobro obiskan in to dejstvo ga
vescli v toliko. da kažejo člani tako ve-
liko zanimanje ob 40. jubileju tega za-
voda. skrbi ga pa. da ne bi prišlo morda
do kakih preživahnih razprav ob tako
obili vdeležbi. Ore se za to. da bodi za-
stopan določeni del zavarovancev v vprav-
nem svctu. a katerim ni bilo mogoče
sklcniti nikakega kompromisa. Vendar
naj to ne žali nikogar. naj bo vspeh
glasovanja kakorienkoli. vsak mora so-
delovati, da bo banka dobro vspevala v
vsakem odelku.
Xa predlog g. Xebeskyja so opu-
stili čitanje letnega poročila. pač pa je
začel takoj tozadevno debato g. Kafka,
kateri je izjavil. da napolnjuje letno
poročilo vsakega z največjim nezado-
voljstvom radi slabih posledic gospo-
darstva. Dobički padajo od leta do leta
in če pojde tako naprej. tedaj doživimo
še lahko, da zakjučinio poslovanje z
deficitom, z izgubo! V življenjskem od-.
delku so vspehi tako malenkostni, da
ni mogoče dati letos članom nikake di-
vidende. Lansko leto si je bil doloCil
vpravni svet še tantjemo v znesku
24.000 K. letos si jo je sicer znižal na
samih 12.000: lepojeod njega, da se ni
popolnoma pozabil. Nadalje prebaciva
govrornik vpravnemu svetu, da pri vsem
tem še ne reprezentuje ničesar in tudi
v narodne svrhe ne stori prav ničesar!
(Cdobravanje!) To so posledice pobra-
tovanja pri izbiranju vpravnega sveta.
Gosp. Reichl izjavi. da ni nikakor
zadovoljen s pObiovanjein in utetiieljuJL
to prav podrobno s številkami iz let-
nega poročila. Predlaga, naj uvede
upravni svet nove vrste zavarovanja, n. p.
proti toči. goveje zavarovanje itd.
Ravn. Aladera svari pred takimi pri-
zori, kakor so današnji. ki niso nikakor
dostojni za tak zavod in zahteva. naj bodo
člani složni, sloge potrebuje Slavija zelo.
Lani so se pojavila prva nasprotstva in
letos ima banka že zgubo namesto do-
bička. Želi, naj bi banka nalagala svojo
gotovino bolje in ne v papirjih. kateri
prinašajo zgubo. Ni niti všeč, da so se-
stavili mestni člani 2. kandidatni listi,
ker se tako po nepotrebnem ce'pijo.
Gosp. Nykl želi, naj bo v bodočem
letnem poročilu navedeno število zava-
rovancev in dotične zavarovane svote.
Prebaciva nezadostno previdnost zaup-
nih zdravnikov in nasteje nekoliko slu-
LiSTEK.
1/BlüionocnB razglednice.
(Študija.)
II.
Če pogledamo na pisalni mizici ali
po našem album-u (ker je že nastal nek
prenapet šport v nabiranju razglcdnic)
po razglednicah z rastlinami, opazimo
razne velikonočne razglednici z vedno
z e 1 e n i m i rastlinami in tu bomo vi-
deli marsikaj poganskega. Pogan-
skega, rečem, po svojem izvoru. Noben
Slovenec noče kupiti razglednice z b o-
dečim h ras torn. Hrast sploh (Quer-
cus) se nahaja v botaniki v kakih 400
vrstah ali varijantah. V to botaniško sku-
pino spada tudi leska, bukva, celo
kostanj. Hrast, posebno bodeči hrast
(Quercus lieu) je bila rastlina posvcčena
staronemžkemu božanstvu Donar-ju.
Hrast, ta tenmozelena rastlina (v
Devinu v graščinskem parku se je nekdaj
nahajala v veliki množini) z bodečini
listjem, vedno-zelenim, je podoba ne-
strohIjivosti in trdnosti. Nem-
ški se zove: Steineiche.
Uzrem drugo razglednico! Kaže mi
lavoriko (Laurus nobilis). Grid so svoje
zmagovalce pri narodnih igrah venčali
z lavorovim vencem. Lavorika pomeni
zm a go. —- Zmago Zveličarja nad smrtjo
in satanom. Da je Kristus umrl, ni nič
posebno čudnega, ker je bil tudi č 1 o-
v e k. Prečudno je, pa da je vstal in to
iz lastne moči. Zato pa piše apostol:
„Smrt, kje je tvoja zmaga? (Kor.
15, — 55.) Enako bi rekel od smrti
vstali Zveličar: „O smrt, jaz bom
tvoja smrt; o p e k e 1, jaz bom
tvoj ugriz (Ozej, 13, 14.) Ta zmaga
Kristusova se ima dovršiti na sodnji
dan z vstajenjem človeških teles (Pri-
meri: Allioli.)
Sem spada tudi vonjava te rastline.
Iz lavorike delajo močnodišeče olje,
(Oleum lauri), ki se kupi v mirodilnici.
To olje preganja muhe in druge mrčese.
Pohišje se s tem oljem namaže in muhe
odbeže. Radi močne vonjave prilagajo
trgovci lavoriko prekajerieinu mesu,
(„Kdobisineprivoščil „velikonočne šun-
ke"!) In to gotovo zato, da bi ta rast-
lina branila gnjilogo. Pomenja toraj
tudi nestrohljivost. spominja nas
prihodnjega ustajcnja. „In mrtvi bo-
do vstali nestrohljivi (Kor. 15.52.)
Tu in tarn se pojavi na razgled-
nicah tudi o 1 j k a. Ta tropična rastlina
pa je tako znana v stari in novi za-
vezi, da se ne zdi potrebno o njej ob-
širno pisati. 01 jka pomeni tudi zmago,
t o 1 a ž b o. Saj jo je golobček prinesel
v Noetovo ladijo, v znamenje, da se
bliža konec vesoljnega potopa. Pomenja
pa tudi duhovno m a zi 1 o — sv. D uh a.
(Purculi vero olivarum spiritalem unc-
tionem odvenisse clamant". Miss.
roman. Domin. Palmar.) Mazilo, nain-
reč olje prihaja iz oljke. Sv. Cer-
kev pa imenuje sv. Duha:
hue je tvoje Tolažnik
In dar Boga Najvišjega
Ljubezen, ogenj, živ studenc
Mazilo s v e to n a š i h d u s.
(Hymnus Veni creator.)
Pa mala razglednica. kaj nam kaž e ?
P u š p a n (B u r u s). Ta rastlina raste po-
vsod. se da odlikovati in striči na po-
ljubne načine. Vedno zelena enako po-
menja neum rlj ivos t našihduš. Daja
tudi plemenit les. Stare klavija-
ture pri orgljah so bile vedno iz pit-
s'pan a. Pušpan je tako poveličeval Cast
Božjo. A tudi sv. Razpela so umet-
niki izrezovali iz pušpana. Kdo ni še
videl takega voščenorumenega dela? Za
vpodabljanje sv. Križa in Te-
les a Gospodov eg a toraj je služil
pušpan. In zakaj ne? Saj je sv. Križ
najplemeniteje drevo! (inter omnes ar-
bor una nobilis Per. VI. in Parasc.)
0 krasno si, sveto drevo
Rudeče zaljšano s krvjo.
Izbrano. da tvoj srečni les
Dotika kralja se nebes
(Cec. I. del. 75.)
Za to sv. drevo našega odrešenja
spodobijo se seveda drage in najbolje
tvarine, med temi tudi dragi, gosti, ru-
meni pušpanov les.
(Dalje prihodnjič.)