List 24. Tečaj XXXVII [zhaiaio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta J J V i • _ __4 /»i^ 1 _ __ ft__11 A r\ 1__ __ gold 7 po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr za četrt leta 1 gold.; p o hîj ane, '72*4 J - " Ljubljani v sredo 11. junija 1879. O b s e g : Proti Neměiji ! spodarske novice. Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov. (Dalje Gospodarske skušnje. O vcenitvi zemljiŠč zarad gruntnega davka. Volilno gibanje velikih posestnikov. Go- Ozir na rajnki zbor dunajski. Mnogovrstne novice. Koliko je vlada za železnice potrošila leta 1871. in koliko bode letos potřebovala? Iskren zagovornik. (Dal.) Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari ali ne } saj na pr našega vina tako ne poailjatno v Nemčijo, prav ta&o tudi ue zita, ne živme. << Proti Nemciji! Pod naslovom „kmetijskim gospodarjem v re3oi Tem moram pojasniti, da bodo tudi kmetovaíci nase ? dežele pri tem trpeii, kajti ni vse eno j ali 7 kakor do prevdarek << . t>~ ----J, - ------ nahajamo v „Gosp. Listu1' goriške družbe sedaj, izvažava in prodaja Ogerska v Nemčijo vsako leto za več milijonov gold, vina in žita , ali da potem kmetijske článek, ki se nam vreden zdi, da ga tudi a[jtj treba to blago ne vé drugje prodati, kakor domá. Le pomi- kmetijski gospodarji, ki „Novice" beró, vzamejo v pre- > kaj se bo zgodilo našim vin orej cem, če 77 vdarek ; článek se tako-le giasí : Te dni se po vsi Av3triji podpisujejo mnogobrojne peticije na visoko c. k. ministerstvo, da naj bi branilo , ki z izredno visoko bodo potem Ogri se vé da po nizki ceni prodajali svoja vina po avstrijs&ih nevinorodnih deželah. Kedo iz teh naše avstrijsko kmetijstvo pred nevarnostjo mu preti od dežel bo pač prihajal k nam po vino, katerega naši vi-norejci ne bodo zamogli >o tako nezaslišano nizki ceni Ne m čije, katera hoće oddajati. Kaj pa še le, ko bodo ogerski trgovci cele colnino zapreti svoje meje našim pridelkom. Ker je stvar prevažna, hoćemo tudi našim bralcem, ki so v prvi vrsti poklicani braniti kmetijstvo pred sleherno nevarnostjo, o tem porocati, kar je gosp. profesor Po vse v občnem zboru govoril in kakosno peticijo je nasvetoval, vse to z namenom , da bi častiti trralci sprožili predlog tudi v posameznih občinah ali saj v kmetijskih okrajuih podružnicah, katere naj bi enako peticijo poslale viso- vagooe vina pripeljali tudi k nam na Primorsko, Kranjsko in Stajarsko ia hudo konkurenco celo tù domá pro-vzročili? Ali mar ne Čutijo uže sedaj naši vinorejci več ali m a nj > da jim škoduje ogersko vino 7 katero tu pri nas prodajajo nekateri trgovci po veiiko nižji ceni, kor zamorejo naši vinorejci domače blago prodajati ka- Ogerskim vinorejcem bo mar da naj de j o kupca ) da Ali kemu ministerstvu. Kolikor vec krajev se potegne za vino? od njega vsaj par goldinarjev za vedro vina dobé. pa more naš vinorejec za tako nizko ceno pridelovati to, toliko več vzroka bo imelo ministerstvo potegoiti se za kmetovalce, ki so uže tako v veliko slabšem in ne- silno visoka. Nikakor ne, kajti pri nas je uže cena zemljiač Tu V3 ija en oral zemlje 500 — 800 gold. i ugodnišem položaju kakor trgovci in drugi stanovi. na Ogerskem dobiš ga tudi za 50—100 gold.! Prav res da naša pšenica in sirk ne gre na Nemško pa Neka grozno huda nevarnost sedaj preti našemu poprašam: ali ne bo potem v magacinih naših trgovcev mora propasti, ako se državna vlada vge polno ogerskega žita, katero "bo malo stalo, gotovo kmetijstvu, katero ne postavi odločno v brambo za naše kmetijstvo proti veliko manj od našega domaćega žita. Le spomnimo se, da je Nemčiji, katera hoče z vpeljavo izredno visoke colnine zabraniti vvaževanje naših kmetij- 30 kr. skih pridelkov v Nemčijo in skoz Nemčijo. Res je da Nemčiji in njenemu kmeti-stvu bo to koristilo letoa bil lep sirk polovnik po 1 gld. do gid. 7 pšenica po 21' hi gold. Prašam : ali more po- 7 7 tem, Če se ta cena še morda za polovico zniža, pri taki nizki ceni še shajati poljedelec na Goriškem , ki _ „ , _ t _ f_______ _______ , ima kar sedaj nemški državni kancelar, mož železne volje, tako draga zemljišča, visoke davke in predrage delalne knez Bismark namerava, a nasi državi, katera je do- moči? Kam bomo sadje izvaževali? Morda v bližnjo sedaj v Nemčijo in skoz Nemčijo za veliko milijonov gorko Italijo, katera je itak uže goldinarjev žita, m oke guiuiuniju » IA i il a , UJ u a C J V 1 D H , o a U J 4 ILI prodajala, preti huda nevarnost. Saj uže sedaj NemČija še ni zaprla svojih mej, se razni kmetijski pridelki tako slabo sa d j a in živine pod pokrovom dovolj modra bila ter 7 da 7 ko zamogla se po rastlinskih pridel nam sirk (koruza) letos po gold. 7 ni ca malo boljše; za vino ni ga nizki ceni odvzel dobro vinsko blago. tožijo kmetovalci, da prodajajo, na pr. , pše- kunca, ki kih in sadji zaneati trtna uš(!!) v Italijo, lepó prav po nedolžno prepovedala uvaževanje takega blaga. gold. 30 kr. bi tudi po blagu, Vse države nameravajo svoje meje zapreti ptujemu tako razen Nemčije tudi Angleška i kjer se je prvi 7 skoro vsemogočni minister Beaconsfield izrazil za ali Pa bo morda ta ali uni mlačnež in brezskrbnež pa tišti, ki varstvo domačih kmetijskih pridelkov. svobodni Franci ji vidimo tudi pričetek ena- 4«^«^« »" vi y avuuuuui ju r a u u i j i Viuiuiu lUUi pi njccorv cua- želi, da bi le vse po grpsu bilo, naj tudi kega gibanja, kajti uže je vladi došlo na tisoče peticij obožajo, rekel: ,%no. kaj na se ima naša za varstvo domač^a kmfitnakflca nridfilka. kmetovalci vsi obožajo, rekel: , «. ,,uv, pa se ima nasa za varstvo domaćega kmetijskega pridelka. Le naša dežela bati in brigati za to, ali Nemčija zabrani vvaževanje avstrijskih kmetijskih pridelkov v Nemčijo da sme celó tudi daljna Amerika svobodno pošiljatí pri nas se ,,svoboda kupčije" tako visoko čisla, 18C svoje blago k nam, kjer gotovo uže dokaj amerikanski špeb, amerikanske kože, in moka naše domaće blago v ceni potiskajo. Po statističnih datah moremo prepričati se, kako mogočno in nevarno konkurencijo nam delà Amerika, ki je lansko leto 53 milijonov hektolitrov žita prodala Evropi, Prav tako potiska naše domače maslo in sir iz Amerike došlo blagó. Celó frišno go-,.vveje meso prihaja iz Amerike in bati se je, da bo tudi od te strani ceaa mesa potisnena. V provinciji ,,Chicagoťť v Ameriki je kupčijska eksportna družba lansko leto neverjetno veliko mesa pripravila za Evropo. JeBeni in pozimi letos ona družba vsaki dan po 1000 volov ubije in meso za odpošiljatev po barkah , v katerih imajo posebne ledenice, pripravi. V lanski zimi je ta družba pol drugi milijon prešičev zaklala in v Evropo poslala. Res je, da so stroški prevaževanja (transporta) veliki, a pri vsem tem so amerikanski živi-norejci zadovoljni, ker v Evropi dobé vendar lepo svoto, ki jim transportne stroške in vrednost živine še vedno dobro izplaca. V provinciji Texas je nek posestnik na sejm v Kandasu prignal 30.000 volov. Za vsakega vola dala mu je omenjena kupčijska eksportna družba 25 gld. Tudi jaz přiznávám, da kmetovalci morajo pomisliti, da niso sami v državi, da so tudi obrtniki in rokodelci, ki radi po nizki ceni živež dobivajo. A pomisliti je tudi treba, da Amerika skoro nič obrtnijskih fabrikatov od Evrope ne jemlje. Zato so modri Francozi in Angleži 8klenili prositi, da vlada zapre svoje meje amerikanskim pridelkom. (Kon. prih.) Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrcesov. A. Gosenice. (Dalje.) 2. Zlatoritkaalizlatnica (der Goldafter, Bom' byx cbrysorrhoea L.), je 3 centimetre dolgi raetulj z belimi krilci; cei njegov život je nepravilne debeiosti, in pri babici, katera je od mandeljca nekoliko veča, na zadnjem koncu rdeče-rumeno obraščen (kosmat), od česar izvira tudi njegovo ime. Leta le po inalem in še to prav okorno. Gosenica je črno-siva, svitlo-rujavo obraščena in ima na hrbtu dve vštrični rdeče rujavi potezi; nog ima 16. Njena buba obdana je z dlaČnimi šopki, katera se nahaja v precej širokém in tankem pajčevinastem mešičku navadno na češuljicah in perji drevesnem. Meseca junija ali pa še le julija izleze metulj iz bube na dan. Prec po čplodbi znese babica 300 do 400 belih jajčic na drevesno perje v obliki podolgaste culiee, katera je pravilno in skrbno z rudečkasto-rujavo dlako svoje zadnjice v obrambo slabega vremena dobro pokrila in zavarovala. To število jajčic navadno o 1 do 2 dneh znese. 14 dni pozneje, to je, koncem meseca julija ali pa v začetku avgusta izvalijo se iz jajčic uže male gosenice, in požró najprej v njihovi blizini nabajajočega se perja posamezne dele; zeló lene so, a močno požrešne. Jabelčna in hruševa drevesa nad vse ljubijo in gulijo. Proti mesecu oktobru napravijo si posebna stanovališča iz nepremočljive pajčevine med dre-vesnimi vejicami, obstoječa iz več oddelkov in razne velikosti, v katerih — kot gosenice na videz mrtve in sključene — do prihodnje spomiadi prezimujejo. Meseca marca aii pa še le aprila na to zopet iz svojih zimskih ležišč na dan izlezejo , ter se od mlađega listja živé, in v tem času sadnemu drevju prav veliko škodo narejajo. Koncem meseca maja in v začetku junija pričnó se zabubovati. Najvspešnejše more se ta grdi škodljivec sadnega drevja zatreti s tem, da ae njegova gnjezda pozimski čas iščejo, z gosenčnimi škarijami odstrižejo, poberó in sežgó. 3. Srebrnica ali prstanka (Ringelraupe, Rin-gelspinner; Bombyx neustria. L.) Metulj njen je navadno svitio-rumene, večkrat tudi temno-rujave barve; nahaja se v različnih spremembah. Na sprednjih krilcih ima dve dobro ločljivi počezni potezi. On je v vsem živejše barve nego ona. Babica meri v širokosti z raz-tegnjenimi flafutkami 3 centimetre, a letati pa pri vaem tem ne more ; po hrbtu je močno kosmata in zadnji del njenega života je z debelo volno (dlačico — mahom) pokrit. Gosenica je nad 3 centimetre dolga, redko-kosmata, višnjevo-rudeča, rumeno-crtasta z belo progo po hrbtu. Glavo ima višnjevo sivo, na kateri se dve črni piki na-hajate. Njena višnjevkasto-siva buba obdana je z belo pajčevino, posuto z rumenim prahom, kateri nastane iz posušene slezine , kojo gosenica zabubovaje se iz sebe cedi. Metulj ta izfrci konec meseca junija, ali pa v začetku julija meseca. . Oplođena babica znese od 200 do 300 jajčic v 14 do 17 špiralnih vrstah na enoletne mla- dike Badnega drevja. Jajčica so z neko limino slezo trdno eno k drugemu prilepljena tako, da narejajo podobo širokega obročka (prs tan a), od česar tudi imé tega mrčesa izvira. Pomladi se iz jajčic izvalijo male gosenčice, katere iz začetka v pajčevinatem gnjezdu, ki ga same naredé, skupaj bivajo. Ko nekoliko odrastejo, razpršé se narazen iskaje si živeža, v kar jim perje in pa cvetje sadnega drevja siuži. Gosenica prstanka nahaja se če3tokrat tudi na brestu, belem trnju ia na topolih. Slabega vremena in mraza se pa boji; na-pravlja si skupna stanovanja, v kakoršnih se jih večkrat po cele trume nahaja. Cas zabubovanja je od srede meseca maja do polovice junija. Pokončuje se ta nesnaga najizdatneje s tem, da ae pomladi, ko se drugih gosenic gnjezda obirajo in uni-čujejo, tudi tega mrčesa zalega na sadnih mladikah po-išče, odreže in sežge, kar se posebno na pritlikavcih in špalirjih z malo težavo izvršiti dá. Tudi z gosenično baklo se more v slabém vremenu na stotine tega škod-ljivca v njegovem vremenskem stanovanji pokončati; a še lože je pa mlade gosenčice , dokler se v svojem prvotném gnjezdu skupaj nahajajo, s tem uničiti, da se 8 cunjami pomečkajo. Med ptici sta vrabec in šči n k o v e c najhujša ao- vražnika in lovca te med všemi gosenicami skoraj najnevarnejše sovražnice sadnega drevja. 4. Drevesni belin (der Baum- oder Hecken- weissling; Pontia crataegi L.), kateri se prišteva v vrsto podnevnih metuljev, je 6 centimetrov širok in ima mlečno- bela krila s črnimi žilicami preprežena; njegov život je zgoraj temno-aiv, spodaj pa belkast. Gosenica njegova je iz začetka umazano-rumena, pozneje pepelnato siva in obraščena ; ona ima na hrbtu rudeče - rumeno in črno paso, ter je popolnoma dora-šcena 4!/2 centimetra dolga. Njena zelenkasto-rumena buba je zeló neredno s črnimi pikami in progami oma- rožena. Meseca junija, dostikrat pa tudi še le meseca julija prikaže se metulj , kateri po dnevu skoraj neprestano okoli leta, a prenočuje pa na močno dišecib cvetlicah. Meseca julija znese babica do 200 rumenih okroglih jajčic na zgornjo stran listja sadnega drevja, za kar si najraje slivino perje zbere. Meseca avgusta izlezejo gosenice iz jajčic; pero, na katerem so se izvalile nemu-doma prepredejo z neko lastno pajčevino. Pozneje se pa po drevesu za živežem popolnoma razidejo. V pozni jeseni (pred začetkom zime) zberó se zopet skupaj, ter 18? se jih po do 10 skupaj v en list zapřede, kjer prezi- sterstvo, pred katero je tožba prišla, je pa zavrglo mujejo m čakajo meseca aprila prihodojega leta, v ka- obe poprejšoji rešitvi in tako le razsodilo: „nájemníku terem mesecu zopet iziezejo in s svojo izredno požreš- lova je v prihodnje prepovedano po senožeti —tožniku nostjo sadnemu drevju preobčutljivo škodo zadajajo. lastni hoditi, dokler trava ni pokosena." — Zoper to Skoraj ga ni hujšega sovražnika med gosenicami za ministersko razsodbo se je pa najemnik lova pritožil po s&dno drevje, kot je drevesni belin, kateri se vsi pravici hudi požerun imenovati more in sme. Po tretjem levenji se njegove gosenice zopet razkro- tej sodniji pri c. kr. upravni sodniji (Verwaltungs Grerichtshof) du- najski. 17. dne maja je bila glavna obravnava pri y pijo, in se proti koncu meseca maja zabubijo. jim za to do sedaj ni bilo še ugodno vreme. letos Najboljši pripomoČek tega požeruha po moči zatreti ti je pa dr. Kerscbner. je ta > da se pozimski čas njegova gnjezda, katera ima kateri je predsedoval baron Staehlin, tož-nika je zastopal dr. Berthold, c. k. kmetijsko ministerstvo ministerski svétnik Peyrer, posestnika kme- Po zaslišanju obširnih go-vorov vseh ravno navedenih zaatopnikov je sodnija za- na koncu najzvunajnejših vejic sadnega drevja poiščejo, vrgía razsodbo c. kr. kmetijskega ministerstva, rekši obirajo, nabirajo in sežgó (Dal. prih.) da y se ne opira Gospodarske skušnje. * Kako Češnje sveze (friŠne) ohranitL Na Angleškem so skušali čreenje ohraniti sveže. ta namen so jih z reclji djali v steklenico. Steklenico so trdo zamašili in jo potem globoko zakopali v zemljo na vrtu. Ko so jo o božiču izkopali iz zemlje in jo odprli, bile so češnje popolno dobro obranjene in tako sveže, kakor da bi bile oni dan z drevesa nabrane. na nobeno postavo , marveč je najem-niku lovu vsak čas pripusčeno, po travnikih v tistih krajih, kjer ima lovsko pravico, tudi takrat hoditi, kedar je senožet polna trave (bei vollem Graswuchse) pred košnjo." — Nam se ta razsodba, ki je zavrgla sodbo ministerstva kmetijstva, vsakako čudna zdi} ker se v svoji razsodbi skličuje na to, da se prepoved, travo po- teptavati na senožeti Vprašati se menda sme y yy ne opira na nobeno postavo „„u • _ • ___ zakaj pa ni take postave lastnika škode varuje, ki utegne prav velika biti? y u ki Poskusimo ! Veverica Škodljivka gozdom. časniku gornje- vcenitvi zemljiše zarad uravnave avstrijBke kmetijske družbe se dolži veverica y da je davka. gruntnega škodljiva našim gozdom posebno s tem, da jelkam in emrekam objeda brstje, pa se tudi semenskih kapic rada loti. Zato je v podružničnem zboru nadgozdar Will pretekiem mesecu maji se je lo A. Poljskega obdelovanja stavil predlog, ki je bil enoglasno sprejet, da se střel- v cenitvenem okraju: — Kooevje 13 občin s y in sicer: ŠČina razpiše za pokončevanje veveric. utegnila bi vendar le na pravem mestu takrat biti je v kakem gozdu sila veliko veveric. Ta ostrost ko ; V» * Še enkrat o tem, kako nevařen utegne živini pe trolej biti. — „ucuic^ «« je neki lovec svojemu psu vrat močno s petrolejem na- Deutsche landw. Presse" pripoveduje, da mazal, da bi mu uši pregnal. Psu y ki ga je za drag denar kupil, se uže prvi dan ni več ljubilo jesti, tresel se je po ceiem životu in cvilil, čez 8 dni pa je poginil. Neki kmetovalec je 19 ušivih krav in telet po celem životu namazal s petrolejem. Dvoje telet mu je pogi- druga pa bolebala, vendar na nilo uže prve dni, vsa se okrevala; nekaterim kravam je o prvib dneh celo vime višnjevo postalo in zeló oteklo; pozneje sose zadnje vendar zopet, pa počasi znebile te otekline. — Neki delavec v Thiiringenu si je nekako poškodovani prst s petrolejem namazal ; kmalu mu je cela roka otekla in potem je otekel na celi strani života. Po večdnevnih strašnih bolečinah je umri delavec, ker se mu je kri ustrupenila. Novomesto 13 občin s Postojna 7 občin s Crnomelj 4 občine s Logatec 12 občin z Ljubljanska okolica občin z Krško občin z Kracj 12 občin z Kamnik 13 občin z Litija občin z 44.367 parcelami 24.027 17.748 15.304 11.468 11.135 10.902 10.319 8.552 8.383 yy yy yy yy yy yy yy yi yy skupaj v 98 občinah s 162.205 parcelami B. Gozdov, in sicer v cenitvenem okraji: Ljubljanska okolica v 14 občinah 20.460 oralov Kranj v 15 občinah Kočevje v 15 občinah . Novomesto v 11 občinah Krško v 7 občinah..... v občinah Litija Postojna v 4 občinah 12.736 11.360 9.014 8.631 7.136 195 yy yy yy yy yy yy Gospodarske novice. skupaj v 73 občinah 69.532 oralov. Lovsko vprašanje pred c. k. upravno sodnijo• Posestnik neke velike kmetije v gornje-avstrijski občini Lichteneck se je pritožil pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Welsu, da neki najemnik lova pri lovu na jerebice čez njegovo senožet bodi, katera 40 oralov ob-sega in je z lepo travo zaraščena; s to hojo mu pohod: Politične »tvari. Volilno gibanje velikih posestnikov. Po vseh stanovih se je pričelo uže volilno gibanje; veïiko trave ter zato veliko škodo delà. "Tako poško- vsak sprevidi, da je treba Avstriji pomagati do mirú dováni posestnik je zahteval od okrajnega glavarstva, znotraj in do spostovanja ter moči zunaj. Posebnega ' v ' J L1- ozira je o tem vreden „volilni program" " rekši pokoš vélikega pose Okrajno giavarstvo te prošnje ni/vslišalo, stva moravskega. V tem programu prvikrat pravi kon jemniku lova prepové čez senožet hoditi, dokler tcikoi, da ni nobene postave za to. se pritoži dalje pri gornje-avstrijski deželni vladi fi uouju UA t oiiutfiv;^ w v » ^ ^ v» » v «rwu* f • r -----A---------- Posestnik senožeti servatizem složen Btopi v boj zoper politično sleparstvo y y tudi ta iuui m jo prošnjo tako odbila, aaaui u^ojuu 6ic stvo. Tožnik gré s pritožbo še dalje in c. kr. m kakor krajno gl pa ki je zadnja leta storilo toliko hudega v Avstriji. Kon-servativci vélikega posestva moravskega so si namreč stavili nalogo spreobrniti ali pa zatreti vse one ele- 188 mente, ki ao jim pri tem na poti, zato ao se vsi véliki posestniki združili in 8pravili med sabo. Da pa svoj veliki namen morejo doseći, je treba, da se tudi po vseh drugih deželah plemstvo združi zoper sedaj se vladajoČo ustavoversko stranko, ker le tako more vreči jo s konja. JNajprvo — se ve da — bilo bi pri tem plemstvo na Ceskem. In ravno to je žalostno, da se na Ceskem tako zvano zgodovinsko plemstvo ne more spo-razumeti med sabo, Čeravno je tako sporazumljenje bilo sproženo od vise strani, kajti nasproti mu ni le različno politično mišljenje nekaterih velikašev, temuč so mu tudi osebne mržnje. Knez Karol, navadno imenovan „Carlos" Auers-perg, ki misli, da je za njegov rod castno, Če se ob-ćuje z elementi jako dvomljivega sluha, in ki meni, da bo svojim potomcem zapustil Bog vedi kako slavo, Če obdrži leta 1873. na neki smrdljivi način pridobljeno stališče, se ne bo tako lahko dal spreobrniti; on dobro vé, da brž ko se najodlocnejši rodovi českega plemstva sprijaznijo, zá-nj na političnem odru ni prostora več. Sedanji njegovi privrženci, krščeni židi in pople-menjeni kričači, gredó za njim le, ker jih je o zadnjih volitvah vodil do zmag, pa ga bodo popustili brž, ko bo pahnen z vrhunca, do katerega je splezal s prisle-parjenim njihovim denarjem. Cuditi se je o takih razmerah le onim Češkim vé-likim posestnikom , ki sami spadajo med zgodovinsko plemstvo in katerim je znano, koliko škode je zadnjih deset let trpělo kmetijstvo, — čuditi se je temu plemstvu, da sam ob sebi ne išče sporazumljeoja s konservativnim plemstvom, kakor se to godi na Moravském. Tudi grof Taaffe se dozdaj še nekako neod-ločno obnaša, da člověk ne vé prav, kako bi ga sodil. Saj njemu ni treba nič druzega, ko da spregovori le eno besedico, in česko plemstvo se bo, přeskočivši celó kneza Karlosa Auersperga, sporazumelo in sprijaznilo med sabo. Se li morda grof Taaffe boji moči seda- njega českega deželnega glavarja iz kakega druzega obzira? Ce je taka, pač minister razmer prav ne pozná. Knez Karlos Auersperg zdaj le zato veliko premore, ker ima za sabo vedno še politično stranko, čeravno je le ta stranka čudna mešanica najraznovrst-nejših elementov. Vzemi mu to moč s tem , da boljše njegovih privržencev pripelješ na naravno, njihovemu stanu spodobno pot, pa bo „vojvoda kočevski", ki se zdaj misli že za podkralja českega, postal prav nene-varen člověk , kaČa brez strupa. Na to bi moral grof Taaffe misliti in lotiti se tega. To bi moral storiti tem bolj, ker mu bo bolje ko vsakemu drugemu znano, da — Če se bo Česko plemstvo sporazumelo med seboj, se bo dala narediti tudi sprava z državopravno s tra n ko v tej deželi. (Ješko plemstvo mora biti most, ki se naredi čez brezdno med nemškim in češkim pre-bivalstvom dežele češke, ono naj posreduje in poravnava politične razlike med obojimi po njihovih postavnih za-stopnikih. Ce se dá to doseči s sedanjo ,,glavo" tako zvanega „ustavovernega" vélikega posestva, knezom Karlosom Auerspergom, dobro ! — Če pa ne — ker se boji za svoje sedanje gospodstvo, naj se zgodi pa brez njega. Saj blagor države vendar vise stoji, nego posa-mezna oseba, Če prav je ta oseba vojvoda kočevski! Tako beremo v časniku „Politische Fragmente". Ta članek bi priporočali tudi našim vélikim posestnikom, ker so si razmere o tem zeló podobne, da tudi med našim kranjskim velikim posestvom je mnogo mož, kateri so do grla siti nestrpljivega gospodstva barona Apf a 11 r e r n a, ki, ker je bil nedavno le c. kr. državnega pravdnika namestnik, se ne more po svojem stanu primerjati z nadvojvodo kočevskim, pa je vendar dosih- mal bil v skupini velikih posestnikov regens chori one stranke na Kranjskem, katera ovira vsako spravo z zastopniki naroda slovenskega. Koliko je vlada za železnice potrošila I. 1871. in koliko bode letos potřebovala? Dunaj ski politični časnik „Politische Fragmente" na to vprašanje daje sledeće poročilo : Država je % „Loydom" vred 17 železnicam za poroka, da kapital, ki so ga podvzetniki vtaknili v stavbo železnic, jim nese gotovih obresti toliko, da ne trpi jo nobene škode, marveč še upravniki in uradniki prav mastné plače imajo, za eno osebo po 10.000, 20.000 in celó do 40.000 gold, na leto. Leta 1871. je podpora, ki jo je vlada železnicam dajala, znesla 8 milijonov in 520.500 gold., letos pa bo znesla 20 milijonov in 783.600 gld., tedaj še več kakor dvakrat toliko memo 1. 1871. Tako, na priliko, je Rudolfova (naša gorenjska) železnica leta 1871. dobila državne podpore 2 milij ona in 900.000 gld.? letos pa dobi 5 milijonov in 966.000 gold.; južno-se- verno-nemško-sklepna železnica (Siidnorddeutsche Ver- bindungsbahn) je leta 1871. dobila 410.000 gold., letos dobi 1 milijon in 139.600 gold. Gori navedeni Časnik po pravici trdi, da ustavoverska stranka v državnem zboru ni železnic dělala zavoljo potrebe, ampak delala jih je iz političnih razlogov in jim velikánsko podporo iz državne blagajnice dovoljevala le zato, da je svojim privržencem naklonila bogatih dohodkov in zato je dr. Herbst s svojo stranko kar milijone sipal med svoje ljudi. ,,Politische Gônnerschaft" — piše navedeni časnik — „war die Triebfeder, dass seibst der elendste Faiseur eine Eisenbahnunternehmung mit staatlicher Zin-sengarantie zu Stande bracbte". — In ti ljudje, ki so v državnem zboru krvavi denar davkoplaČevalcev tako potratno trošili, ti obetajo zdaj varčnost v svojih volilnih programih, se ve da le za to, da bi nevedne volilce na limanice vjeli! Ozir na rajnki državni zbor dunajski. Pod naslovom „Statistik des aufgelôsten Abgeord-netenhauses" je razglasil te dni bivši galiski državni poslanec Oton Hausner v časniku „Dziennik Polski" sledeči popis štatistike bivšega državnega zbora. — V začetku tega popisa toži Hausner, da je v zbornici poslancev veliko preveč Nemcev bilo, namreč 195, tedaj 55 odstotkov; število poslancev vseh druzih narodnosti pa je znašalo le 158, tedaj komaj 15 odstotkov. — Veliko posestvo je bilo zastopano po 132 poslancih (38 odstotkih), med katerimi jih je bilo 72 plemenitega stanů. — Kmetijstvo je bilo zastopano po 112 poslancih. Od 130 kmetskih volilnih okrájev je samo 11 okrájev imelo kmetske poslance. — Advokatov je v zbornici sedelo 61 (tedaj 17 odstotkov, — duhovnikov je bilo 26, katerih polovico je Galicija poslala v zbornico poslancev. — Židov (judov) je v zbornici bilo 15, tedaj v pravi primeri s števiiom Židov v Avstriji. — Ministrov in druzih političnih uradnikov je v zbornici bilo 34. Pisatelj tega članka stavi tù vprašanje: ali bi ne bilo prav, da bi se postava dala, katera bi prepovedala volitev cesarskih uradnikov v državni zbor? — Od 317 poslancev (31 Oebov ni tukaj vštetih) je 26 se odlikovalo po večem vplivu, veči zgovornosti in marljivejšem delovanju, — 116 jih je tudi še precej koriatno, pa skromnejše sode- lovalo; 175 je bilo pa tacih, ki ao zmirom molcali ali pa tako govorili, da bi bili bolje storili, ako bi bili molčali. ISO Mnogovrstne novice. o katerem je biio vse mesto prepričano, da , jeres storif česar je bii zatožen. Dr. Grabar je svojemu vencu * Požari in kobilice na Ruskem. Ruski narod je slave pripel nov trak, odslej je veljal za prvega zago- sto in sto tisoč svojih ljudi žrtoval za osvobojenje svojih ubljev je po slovanskih bratov na oaiisanu ; miujarue ruuijev je pu- ť1* 'juwuui «ia^iv ^, ua ju trosil v ta sveti cilj in konec, s tem pa zgubil 20 let Frank z vdovo in njenima hčerama vred brž drugi dan Balkanu ; milijarde vornika v mestu. Čudno se je pa ljudem vendar-le zdelo to da jo předka materijalnega, obrtnijske trgovskeg To že zginil iz mesta kam? ni nihče vedel. liki nenadomestljivi zgubi se pridružuje hudodelna za- rota, katere konec se dandanes se prevideti ne dá umorih odličnih osob se ponavlj sedaj p Po ki so uže tri mesta Orenburg, Irbit in Uralsk po Par dni potem je pretresla vse mesto novica, da je Burgar skočil v vodo in so njegovo truplo že mrtvo izlekli iz nje. Jaz sem to novico zvedel po trgovcu M., ki mi je pokazal tudi sledeča pismo Burgarjevo: polnem ali deloma vpepelii zakleli, lastno svoj Divi straocarj 7 ki so se 77 domovino pogubiti, so v svojih pro ----r~e>-----; - glasih objavili, da ta hudobni namen hočej Predragi in spoštovani gospod moj ! Po dogodbi pred soduijo, kjer je bil pravi hudodelnik za nekrivega Jaz sicer mislim, da izvršiti z spoznan, pade vsa krivda na me. ognjem in mecem, in res mož beseda so! Ni dvombe me Vi sami tega očitno ne bote dolžili, ali če Frank namreč, da štirikrat ponovlj požar Irbit je delo ni, moram biti jaz y njihovih rok. Ker pa je po viadnih uredbah njihovim nakanom z mečem in revolverjem nekaka zapreka vstav- v glavnih mestih: v Peterburg ) Mosk > in Od kraj ) so se vrgli hudodelci zdaj na od Kiev daljen mesta. In kakor da bi to še vsè premalo bilo, kar hu ruske države in namesti moritev požigajo tretjega ni. Da bi pa na mene padla senca krivde, tega ne morem trpeti, kajti to Vam prisežem pred Bogom , pred katerim bom kmalu stal, da sem čisto nedolžen. Le to Vas prosim, da se ne bi znosili nad mojimi otroci, ki dobro vedó, da sem nedolžen. Nezaslužene sramote pa ne morem prenašati." To pismo je tudi mene streslo, zato si ga izprosim dobni ljudje počenjaj v Rusij ? sedaj klada svoje nadloge unim nesrečam ? Celi narava pri od trgovca ) da ga pokaza! državnemu pravdniku y države obdarj< biličnih 86 JUZ drug kraj j ajveč žita prideluje in ki ž njim preskrbljuje, je zdaj poln kraj manj predsedniku in dr. Grabarju. Uboga družina poštenega moža!" y u ,,Da, res zdihnem. pravi trgovec in si obriše rosne oči I » I ui J/l WJL j u y JV «UiWIj J/v/iu u V i i i k O --- ki kolikor koli žitne kali pririje iz „ravno sem bil pri revicah. To je jok in stok! * J • k »I 1 I Il i ^ * Jaz Na zemlje, nagloma do zadnjega cemperca pokončaj sledek te nove deželne nadloge pa je bil ta, da je nagloma žito se podražilo in mnogo barantačev přivábilo sem jim zagotovil, da bodo dobivali vso plačo očetovo a kaj je izdalo to! * so ou Upili , ne* oc lui je oiuc aii/iiu. uc ic , au ocui jiui zagotovil, da je pri meni ravno tako čist, kakor pri „Očeta, očeta nam É «# i I /^á e da se mi je srce krčilo. dajte nazaj" ko sem jim v Rusij kateri nakupujejo žitne zaloge, s tem pa ceno kvisko ženó. Je pa vse tudi ? se vsaj nekaj pomirili in se mi s solznimi milij * Stroški stalne armade na suhi zemlji znašajo 2500 njih, so zahvalili za to besedo.*4 ocrni gold na leto na dan tedaj 7 milij } m vsako uro 287.000 gold. Toliko pa v mirnih časib, ko „To je „Da, da storil iskreni zagovornik' t 9 Bog mu odpusti! opomním jaz u reče M.. mi stisne liko več še le ob času vojske roko in odide ves ginjen in tužnega obraza. y Ognjometnica Etna v Siciliji uže nekoliko časa Mene pa žene nevolja naravnost k dr. Grabarju» Hotel sem izvedeti, kaj bo rekel na pismo , ki mu ga hudo buči in iz novih žepen visoko na kviako in daleč bom pokazal. Ko vstopim, me nagovori: okrog žlindro mece. Vas Mojo in veliko poljskih hiš ~ ,,0 gospod svetovalec, velika mi čast. Žal mi je ie ogenj pokončal. Prebivalci na okrog v strahu bežijo. da sem zadnjič podrl vse vaše marljivo delo preiskave. * u 9 ,Res bi bilo bolje « odgovorim jaz mrzlo << 77 Zabavno berilo. da _ j » / / bi tega ne bili storili. Berite to pismo Podam mu pismo Burgarjevo. Naglo prebravši ga reče ponosno: sodoijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. Iskren zagovornik. I (Dalje.) Ko predsednik naznani to razsodbo, stopi Burgar pred sodnijsko mizo in praša: „Ce Frank ni tega storil, kdo li je? Dva sva bila, on in jaz, tretjega ni. Iz tega sledi, da sem tat jaz." predsednik vidno „ No, vidite mojo bistroumnost ! Pravi hudodelnik se je sam sodil, pekla ga je vest. O jaz poznam ljudi. u 99 Mislite res mrzlo o ti ioo, gOSpod doktor' - uauatjujcui da ste vi zadnjič zagovarjali nedolžnega? t nadaljujem jaz 99 u 99 Tega ne mislim" odgovori >9 nedolžnega je lahko zagovarjati, težko pa oprati krivega> kar sem jaz storil." » Ijudmi. In nedolžnega ste naredili krivega vsaj pred a biti. Le „Na to ravno sme ponosen biti vsak advokat." „Na vašem mestu bi pa jaz vsaj v tem ne hotel se tega načela ne bote enkrat kesali." glejte, da » Vas nihče ne dolži," odgo Naše načelo je: čim veči hudodelnik, tim veča nevoljen zarad take razsodbe, „obravnava je končana zatoženec prost." 9 čast, ako 99 ga izrežemo in operemo " Tako?! Se priporocam! Brez zamere." Domu gredé premišljujem, če ni tak zagovornik Soba se je izpraznila, Burgar je šel domu, kakor najveća naslomba hudodelnikom. Kaj sem jaz mislil o da bi bil obsoj on. gručo dr Prav ostudno pa je bilo gledati Grabarja, Franka, vdovo in njeno mlaj dr. Grabarju, bo po vsem tem vsak sam uganil. hčer, ki so šli memo mene z veličastnim so Dr. Grabarj izvrstnega govora Ijudj stiskali roko zavolj aamehovanjem. garjevo rodovino. Naj še ob kratkem povem, kaj se je zgodilo z Bur- njegovega Možitev starejše hčere se je bila razdrla, ker rodovina ženinova ni hotela nikakor privoliti v to, da bi bil Se vé da je bila ta obravnava in njen konec več vzel hčer samomorilca. Zato in za očetom je žalovala dni gradivo za pogovore po vsem mestu. Vse se je ču- tako, da je dilo zgovornosti dr. Grabarj y ki je 77 izreza!" člověka, sestra. Ostal je čez leto in dan umrla, kmalu za njo mlajša se sin, ki je s pomočjo trgovca M. 190 io podedovanega premoženja tako „jezno" študiral je bil povsod prvi. A bil videi ca više tuv^ .»i. wn je «^uuu dolu , umuč go ui uch i cuttijiu uuuajau a e u e m u e s e 11 e id i co enega nasic elega. Ko je dovršil srednje šole, podal se je najvrlejših mož, bralcem „Novic" že zdavnej zoanega edno sam y da nihče Celja junija Binkoštni ponedeljek 9mo ga ni na Te bar jih obbajali sedemdesetletoico enega našib toliko sem »i« VIDO , »UUBU Otiii 4ÏC del po gospodu m., » ».alenili uatuuuega pesmisa antona urraDica, Divsega mu- sva tu pa tam naletela se. Sam nisem imel prilike bri- narja in posestnika v Zapečah pri Teharjih. Anton M s katerim narodnega pesnika Antona Grabića, bivšega míi gati se za take řeči Slava dr. Grabarja kot zagovornika je v tem rastla tako, kakor po mastnib pravdah premoženje njegovo. (Dalje prihodnjiè.) Grabič, v Levcu leta 1809. rojen, ni hodil v nobeno ; brati so ga naučili šolo bile so áole takrat še redke njegov oce; pozneje pa seje iz iastnega veselja v branji in pisanji slovenskega jezika bolje izurií. On ie eden najstarejših naročnikov in častiteljev „Novic", katere J0 Trsta junija delalsko društvo" ima v nedeljo 15. junija gospodarjem pri vsaki priložaosti živo priporočal, ter zmerom ocitno pripoznaval, koliko koriatnega da se je (.Poziv.) ,,Slovansko podporno nauci). Anton Grabič je zložil veliko slovenskih Naši dopisi. ob IO1/» un pesmi, katerim je večidei tuji napeve pridjal. On J® svoj občni zbor, v katerem bode predseanik gosp. Ivan pravi narodni pevec že zdavno znan in priljubljen. Do lin ar poročal o društvenem stanji in se volil odbor. njegovi hiši najdeš zraven slovenskih časopiaov ve- Prziv k temu zboru spremlja predsednik s sledečim va- liko slovenskih kojig raznovrstnega obsega. On je zme bilom: „Slovenski delalci iz Trsta inokolice, priuKa ^i«» umou, »gicucu gu Vam je zdaj dana, da pomagate drug drugemu. Jako za- spodar. Pred 8 leti je gospodarstvo hčeri in zetu izroóil prilika rom rad bral in se rad učil bil je umen, zgleden go nemarjen je bil doslej slovenski delalec in rokodelec, ni imel podpore od nobene strani, ako pa je bil v laškem društvu, moral je ker je po Celji. dolgi bolezni ogluši!, y zdaj živi v miru v sedeoidesetletnici je povabil razun svoje ro požirati vtujem jeziku besede, katerih dovine tudi več svojih starih znancev in prijateljev raz- se dobro umel ni. Svojih otrok ne more slovenski ne- stanov. Veseli družbi je v daljšem govoru * 1 1 • ^ • fl • 1 A 4 ^ te- premožni delalec gojiti v materinsčini, ker mu pomanj-kuje sredstev, zatoraj bo zdaj prilika dana slehernemu leano zdaj se prav krepki starček humoristično razla gal važnejse dogodke svojega dolgega življenja; y lahkem stanu , da bode slovenski de*alec tudi imel pri- ivUjC OIÇUOIC v J ^aiuioj UKJ ^uoj {kinina umu« oiuuv^i uv^uju^ o ^ ~ j----o --------J o --"O O da se s pomočjo krepkega društva vse to doseže v de- pravil je, kako je še kot otrok Francoze, ki so plenili iz hiše prognal; kako si je že kot mali fantič s pišalko liko se izobraževati v materinem jeziku in da bode imel in s petjem denarje zasluževal; povedal resne in težavne pomoč od društva v vsaki nezgodi. Slovenci, stopite tecaje svojega življenja. Potem pa je s krepkim glasom mnogobrojno v društvo, vabite svoje prijatle in učite zaP^ daljšo novo zloženo pesem o svojem lastnem živ- jih 9 da iz malega raste veliko; z malim začnemo nadejamo se vspeha, ki bo dobrote sipa! y se našim tomcem. Bodimo vsi za enega in eden za vsé. u ali po- ljenji. Nagovori, napiinice in petje je prisrčno razve- CeloYca 1 li jjullj t l/tt «• juûijâ« - i/a uo uii on ov^ij ua ouju ---*— — *--------- /; — r * ~ wwj r "----- * j — » —^ v, Korosci popolnem zaspanci o velevažnih volitvah za dr- simo> naj bi svoje pesmi in druge spise zbrat in uredil, „Novice" svojim čitateljem, jih potem kakemu slovstvenemu društvu ali pa ka- Da ne misli svet da smo seljevalo zbrano družbo do pozne noči. Mi pa želimo priljubljenemu starčeku in narodnemu pevcu še mnogo in ga pri tej priliki javno pro- zdravih in veselih let *) žavni zbor, naj poročajo tudi da se Je tu ustanovil „katoliško-konservativni volilni odbor za Koroško". Ker smo Slovenci sami pre- pogubé. deželni kerou slovenskemu piaatelju izroóil i se na zadnje ne slabi da bi zmôgli pri volitvah , se moramo združiti s Ljubljane. Valovi volilnega gibanja tudi pri postěními Nemci, katerih program v političnem oziru je nas v taboru národnem in taboru nemč'irskem čedalje višje kipijo. Razloček med u iim in tem je pa velik delajo s polnim zaupanjem v zmago, tudi naš program Navedeni „katoliško- konservativni ta. da narodnjaki volilni odbor" je ravnokar razposlal nemški oklic do volilcev, ki se naslanja na volilni oklic, ki ga je raz- nemcurji pa v popolnem obupu. Naši pododbori pridno glasil pod vodstvom grofa Hohenwarta na Dunaji sklicujejo shode volilcev, da izvemo njihovo mnenje o stojeći volilni glavni odbor konservativne Btranke m posiancih. Tako je bil preteklo nedeljo veliki shod vo- sklepa s pozivom: „ i vviuui auuogi »»uyug oiiauau , íjj, i-----•-------- ----j ---r-------------j Na volišče tedaj! Nobeden naj lilcev v Postoj ni, ki so po kratkem razgovoru ne oetane domá vsak naj pride; nobeden naj se ne dá gosp. Adolfa O brezo, posestnika v Cerknici in bivšega de- u u vc ta Li va vj íjj ciíj v oarv uc4j ^ uv uctj ou uc« -------------------; i----------- ' ------------- — O -- odvrniti po obijubah ali druzih zvijačah nasprotnikov želnega poslanca, sprejeli za kandidata v državni zbor. naših! Naš klic je: za Boga, cesarja in domovino!" Isto tako je bil^shod v Trebnem. katerega so se naš koroški volilni odbor pa stavi kandidate e za Ta kmetske občine, ki volijo 5. julija, in za veliko posestvo, katero voli 10. julija. Mestom in trgom, katere je laži-liberalizem uže hudo oblizal, in takim, kjer je čustvo narodnosti slovenske zadušeno, ni volilni odbor stavil nobenih kandidatov, ker bilo bi to v steno. ~~ so za kmetske občine: udeležiii volilci iz- St. Ruperta, Mirne, Zužemberka, Za-gradca, Ambruâa, DoOrniča , Velike Loke , Ajdovice r Hinj in Trebnjega, ki ao enoglasuo za poslanca trebanj-sko-kočevskega okraja si izbrali gospoda grofa Josipa Barbota. Pripravíjajo se shodi tudi v Novomesttt bob metati Katoliško konservativnega odbora kandidatje in drugej. Ljubljani je prihodnjo nedeljo popoldne za okraj: c. kr. profesor Andrej Einspieler, špital- in sv. mohorski okraj: c. kr. notar dr. pl. Ai- za belasko-borovljiški okraj: dekán Fri- za vošperško-št. vidski okraj ne ime- shod, kamor so v citalnico povabljeni zastopniki podod- za "celovško-velikovški borov, za mesta in trge dolenjske, in pa za mesta in trge gorenjske in notranjske. Posebne važnoati pa je tudi poziv gosp. grofa Hohenwarta, chenegg, derik Neste nuje odbor nobenega kandidata Tudi „Novice" se prav iz srca pridružijo tej želj m , ampak reka, da lavantinski okraj &i, kakor dozdaj , zaupanje iz- z g. pisateljem vred kličejo: Bog nam pozivi še mnogaja leta bode goda našega lega Ant Grab On je eden izmed tistih kmetskih posestnikov, ki so poduke „Novic" jeli dejansko iz- tovo poiskal pravega moža „den richtigen M arm y ju ua nmctoaiu J^vot/o tuiau ▼ y cl a ov» ^/vuuuu j^ivuu jv" Lavantincem potem se bodo pridružili tudi Št. Vidci, peljavati in napredek kmetijstva širiti tako očitno, da uže Velikim posestnikom pa volilni odbor nasvetuje pred mnogimi leti je graška „Tagespost", Če tudi zagrizena bar. Franca Reyer-a, velikega posestnika in c. kr. nemškutarica, javno pripoznala, da slovenski kmetj ministra rezidenta. Ali bomo zmagali s katerim nasve- obdelujejo polje, ki se ravnajo po podukih ,,Novic." Dobro dobro tovanth kandidatov ali ne, je še dvomljivo čurji in liberaluhi so pri nas grozoviti. kajti nem- se spominjamo, da jih je imenovala ,,Novice-Bauern/; Še en- krat tedaj živio naš Anton Grab Vred 191 ki ga je ravnokar razposlal mnogim velikim posestnik om kranjskim, v katerem jih v pogovor vabi v dvorano ,,hotéla Europa" v Ljubljani 2. dne julija. Grof Hohenwart, katerega ponosno imenujemo našega poslanca, voli v skupini veiikih posestnikov kranjskih in iskreno želi sporazumljenja s svojimi sovolilci na cast in veljavo velikega posestva. Naj našim bralcem par vrstic grof Hohenwartovega poziva priobčimo, ki v soglasji s tem, kar „Novice" v drugem današnjem članku pišejo, kaže potrebo , da veliko posestvo v Avstriji sploh se vstopi drugače, kakor je zadnja leta stalo. „Und wenn wir nun fragen — beremo v nave-denem pozivu grofa Hoheowarta — ob der Gro38grundbe-sitz im Grossen und Ganzen seine hohe Aufgabe erfasst und erfullt habe, so beantwortet ein einfacher Ruckblick auf die Verhandlungen und Abstimmungslisten des Abge-ordnetenbauses diese Frage leider mit einem entscbie-denen Nein. Seine conservative Natur verleugnend hat sich der Grossgrundbesitz in politischer und nationaler Beziehung der herrschenden Partei angescblossen und anstatt die Gegensatze zu mildern und zu versohnen, zu ihrer Verscharfung sehr wesentlich beigetragen; er hat so selbst das Schicksal iiber sich heraufbeschworen, das jede Institution, die ibrem Zwecke nicht entspricht, friiher oder spàter ereilt; er hat seine eigene Exitenzbe-rechtiguog in Frage gestesllt und heute bereits wird seine Beseitigung von einem Tbeile seiner selbst ge-wâhlten Bundesgenossen gefordert, von Anderen als Compeosations-Object behaodelt, fiir welches man Zu-gestandnisse in anderer Richtung zu gewáhren uod eiu-zutauschen bereit ware. Es scheint mir daher die hôch-ste Zeit, dass der bisher beschrittene, \ehaagnisvolle Weg verlassen, und der Grossgrundbesitz wieder jener grossen, vemittelnden Aufgabe zugefuhrt werde, die ibm durch unsere Verfassungs-Einrichtungen zugedacht ist und in welcher allein er seine Exitenzberechtigung, seine Kraft und Sicherung gegen jeden Angriff wieder finden wird." Nadjamo se, da ta klic ne ostane klic vpijočega v puščavi. Kaj pa počoé nemčarska stranka , ki si iažnjivo priklada ime ustavoverstva? No, tudi njeni kolovodji delajo na vse kriplje, kličejo svoje privržence v shode in robnijo v svojem ,,Tagblattu", da vse vprek leti. Pa zakaj? — zato, ker jim vse tako razpada, vse tako na dvoje gre, da skor nobeden prejsnjih njih ljudi ne mara kandidat biti za poslanstvo , in če tudi pravi, da pre-vzame butaro ustavoversko, pa se iz nj ego v ega ta- borja hipoma slišijo glasovi : tega „špitalarja", tega ;;Hotschewarja", ki ga nikoli ni na Dunaji etc. jaz ne volim." Klicali so v nedeljo 8. dne t. m. svoje privržence iz cele dežele v shod v kazino, al gospodje Dežman, Scbrey in Kaltenegger šteli so „die Háupter ibrer Lieben" , pa jih našteli le — celih 25. — Vrzi ribo iz vode na suho, pa imaš zdaj nemčurje naše — brez uradnikov, katerim je prepovedano zvonec agitacij nositi pri prihodnjih volitvah. Kakor pa usfavo-verska stranka razpada, tako hudo peša tudi njen leib-blatt „Tagblatt" , kajti vredniku Muilerju so dali „lauf-pass" in na njega mesto pride 15. dne t. m. neki dr. Kraus iz Gradca, sodelovalec graške ,,Tagespošte". S to premembo mislijo na noge spraviti mrtudno kljuse, pa ne bo šlo: Avstrij a potřebuje mirú, — ta pa se more doseći z vso drugo sistemo, kakor je sedanja, ki državo tira v propad. — (Iz seje deželnega odbora 6. junija.) Prošnjo glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega moévirja c. k. ministerstvo poljedelstva, naj bi ono poslalo na državne stroške komisijo strokovnjakov močvirje ogledat, da bi se po tem ogledu in izreku strokovnjakov postavila načela za postopanje pri osuševanji in ob- delovanji močvirja, je deželni odbor deželni vladi s priporočilom izročil; — o prošnji občine Met liš ke za 2 volilna razreda se je deželoi odbor v svojem odgovoru na dotični dopis deželne vlade izrekel za 3 volilne razrede; — deželni komisiji za odvezo zemljišč je deželni odbor odgovoril, da se vjema z njenim načr-tom postave, po kateri bi tisti, ki se do postavno odloče-nega časa ne oglasijo pri odvezni komisiji za uravnavo svojih pravic in terjatev, morali sami stroške pozneje napovedane trpeti. — (Iz seje družbe kmetijske 8. dne junija.) Odborniku gosp. Jos. Se unig-u se enoglasno zahvala izreka za njegov trud pri zadnjem nakupovanji muriških goved, po katerih se je naša dežela zopet pomnožila z lepim plemenskim blagom. — Pismo c. k. deželnega predsednika viteza Kaline, v katerem se družbi kmetijski s toplo besedo zahvaluje, da ga je izvoiila za častnega uda, se vzame radostno na znanje. — Odboru se poroča , da je pisarnica programe obravnav , ki jih bodo vinorejci imeli pri shodu in vinski razstavi na Dunaji 22., 23., 24. in 25. dne septembra, razposlala vsem podružnicam našim, kjer se vino prideluje, z vabilom v udeležbo. — Brali so se trije dopisi si. ministerstva kmetijstva in sklenilo , da vse zadeve dotičnih dopisov pridejo v pribodnji seji v obravnavo subvencijskemu odboru. V enem dopisu si. ministerstvo družbi kmetijski naznanja, da od leta 1880. naprej ne more več državne podpore dajati družbi goriški in kranjski za vzdržavanje sirarskega voditelja; v drugem dopisu dovoluje se družbi za letošnje leto 500 gold, podpore za podkovsko in živinozdravsko solo, 200 gold, za potovanjsko podučevanje v vinoreji gosp. R. Dolencu, vodji Slapenake vinorejske šole, 1000 gld. pa za nadaljevalni nauk v kmetijstvu, nakup učnih pripomočkov in zapodučne tiskovine, za katere je družba prosila 400 gold. — Druge prošnje (kakor za ustanovitev kmetijske šole, za predrugačenje učiteljske pripravnice z ozirom na kmetijski nauk, za štimpendije rojakom našim na viših kmetijskih šolah, ustanovitev stalnega popotnega kmetijskega učitelja) se zdaj, kakor dopis si. ministerstva pravi, niso mogle vslišati. V tretjem dopisu je dovoljeno 500 gold, za nakup semena rigajskega lanú, 200 gold, za nakup ovác, 400 gld. za okrajno razstavo go- veje živine v Postojni, 2000 gold, za nakup plemenskih goved, za vodnjake, mlekarstvo (sirarstvo) in namene premij, 300 gld. za premije p o go z d o-vanja in napravo živih m ej. Ostalih prošinj za če-belorejo, za prešičjo rejo, za kovanje družbenih medalij ministerstvo letos ni vslišalo. Kakor gori rečeno, bode subvencijski odbor, kateremu pristopita zastopnik c. k. deželne vlade in zastopnik deželnega odbora, v prihod-nji seji določil, kako se porabijo navedene podpore. — Vitezu Schneid - Treuenfeldskemu , posestniku grajšcine Zapriške, se topla zahvala izreka za požrtvo-valno zastopstvo pri svečanosti sreberne poroke. — Za dejanskega uda je bil sprejet gosp. Rajm. Kašteli c, revident pri c. kr. računovodstvu. — Konečno omeni dr. Bleiweis, da posebno lepi, 3 leta stari junec mu- riškega (štajarskega) plemena, kl ga je na lanski dražbi g. Vode kupil za gospodarstvo tukajšnje bolnišnice in je bil unidan v „Novicah" na prodaj ponujan, še ni kupca našel. Odbor obžaluje, da ga ni uže kak veliki posestnik ali kaka občina kupila, ker bilo bi res škoda za tako lepo živinče, ko bi se prodalo mesarju. — (Veliki zbor Vincencijeve družbe) 18. maja je bil po poročilu „Danice" dobro obiskan; tudi gosp. knezo-škof so se ga udeležili. Velečastiti društveni predsednik in prednik šenklavške konference gosp. dr. G o ga la je pričel zborovanje z lepim ogovorom, v katerem je raz- 192 ložil jako vspešno delovanje družbe ter željo izrekel, naj bi Be število podpornikov čedalje množilo. V istem smislu je govoril prečastiti gosp. prošt dr. Jarc kot predsednik šentjakobske konference. Zvěděli so pričujoči, da je koníerenea av. Nikolaja imela preteklo leto v prid ubogim 2300 gold. Tako je na pr. satno kruha razdelila za 680 gold. 80 kr., moke za 568 gold. 82 kr., kave in sladkorja za 217 gold. 89 kr., mesa za 33 gl. 25 kr., laškega pšena za 17 gld. 55 kr., pri sta- novnini pomagala s Í27 gold. 72 kr. itd. — Konferenca sv. Jakoba pa je razdelila preteklo leto kruha za 687 gold., moke za 351 gld. 37 kr., kave in sladkorja za 185 gld. 10 kr., mesa za 25 gl. 76 kr., mesne juhe bolnikom za 17 gld. 75 kr., pri stanovnioi je pomagala z 42 gold. 50 kr., — tudi je pomagala s potnino , z zdravili, obleko, knjigami itd. — Tudi azil, ki ima 40 dečkov pod svojim zavetjem, lepo napreduje. — (Odlikovanja.) Presvitli cesar je s sklepom od 3. dne t. m. po vseh deželah poàlavil posamezne možé in društva ali korporacije, ki so zaslužno delovaie pri lanski mobilizaciji ali pri podpornih napravah ranjenih in bolnih vojakov. Med odlikovanimi nabajamo tudi g. Rud. Endliherja, c. kr. okrajnega tajnika, in gosp. Martin S cwei gerj a, župana v Starem Trgu, ki sta dobila zlati zaslužni križ, — gosp. Leop. Ďeklevo, župana v Košani, gosp. Jan. Ložarja, župana v Tr* zinu, gosp. Jož. Karaseka, župana v Studencu, in gosp. Jož. Pavlič a y župana v LukovcL — Gosp. Emil Gutman , koncipijent pri finančni prokuraturi v Gradcu, je imenovan za adjunkta pri ljubljanski prokuraturi. — (Za notarja v Logatec) pride gospod Ignacij Gruntar, goriški Slovenec in značajni rodoljub. — Pri sv. birmi jih je bilo o binkoštih 1061, med temi iz tujih škofij 6. — Gosp. Lambert Lukman, znani bivši trgovec in nekdanji predsednik zbornice kupčijske, je po dolgi bolezni 5. dne to m. umri, 81 let star. — V Dalmacijo in Hercegovino je oskrb- ništvo vrta družbe kmetijske poslalo uže več od tam naročenega kmetijskega orodja; uni teden je v Hercegovino zopet šio čvetero Cugmajerjevih plugov. Bošnjaki in Hercegovinci res krvavo potrebujejo dru-gačnega kmetijskega orodja ; njihov plug, na priliko, je še danes tak , kakor je bil pred stoletji ; 4 ali celó 6 živinčet vpregajo v svojo okorno mašino, s katero imajo tudi 2 člověka opraviti ali celó 4. — Goriška „Soča,ť v svojem 23. listu prinaša „od- prto pismo" gosp. prof. Povšeta, v katerem se odpove-duje predsedstvu društva „Sioge", katero so mu izročili rodoljubi tamošnji. Odpoveduje se pa značajni in za korist skupne naše domovine uže več let delalni narodnjak zato, da se umakne tudi kandidaturi za poslanstvo in ne dá razporu povoda o sila važnih volitvah, dostav-Ijaje, da se sam ni spenjal po mandatu poslanstva, katero mu je prostovoljno bilo ponujano od mnogih cen-jenih mož. „Daj Bog", — tako sklepa prof. PovŠe svoje pismo — „da se razburjeni duhovi sedaj potola-žijo!" — Tudi nam ta vroča želja v srci klije, — al bojimo se, da narodnega razpora o volitvi še ne bode konec, kajti dozdeva se nam, da goriški naši bratje imajo „Slogo" le na papirji, v dejanji je ni, vsaj če jo sodimo po dopisu iz Gorice v 154. listu „Politike". — Nov udarec za nemškutarsko stranko kranjsko je propad kamniškega župana Kecelna, ki je bil pri zadnjih volitvah od nemčurske stranke v deželni zbor Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in posiljen. Ta mož je zdaj hipoma ob vse zaupanje me-ščanov kamniških. — (Telegram) iz Mokronoga od 10. dne t. m. prinaša nam tužno poročilo, da je na grajščini Radelci 9. dne t. m. gosp. Henrik grof Barbo, stařeji sin ob-če8poštovanega našega rodoljuba grofa Barbota, po kratki bolezni umri. — Naj preblagi gospod bode uver-jen srČnega socutja vse naše domovine o tej britki izgubi ! — (Posebni železniční vlaki) gorenjske železnice se pričnó 15. dne t. m. ob nedeljah in praznikih. — („Sokol") napravi svoj prvi . letošnji izlet na Oštri vrh pri Zalogu pribodnjo nedeljo. — (Javna zahvala.) V imenu pevskega zbora ljubljanske čitalnice izrekamo najtoplejšo zahvalo za slovesní in prijateljski sprejem pri izletu v Borovnico 8, t. m., osobito pa gosp. grajšaku Karolu Galè-tu v Bistri, gosp. Ignacij u Jelovšeku na Vrhniki, gospodom odbornikom ,,bralnega društva" v Borovnici in vsem Vrhniškim, Bistriškim in Borovniškim narodnjakom. Za pevski odbor: Dr. Karoi Bleiweis. Novicar iz domaćih ia tujih dežel. Z Dunaja. — „Wahlbewegung", „Wahlbewegung" — to ti je beseda, ki jo zdaj vidiš na vsaki strani vsacega Časnika. Prav tako! Naj bi le novi državni zbor Avstrijo řešil preteče jej pogube! Ogersko. Iz Budapešta. (Tisza dolžén vele-izdajstva.) ,,Magyar orazag", prvi list združene opozicije magjarske, odkril je izdajo, katere se je ukrivičil predsednik ogerskega ministerstva Tisza. Dotični list dokazuje s zakonikom v roki, da je Tisza učinil vele-izdajstvo z tem, da je dopustil, da se je koval sreberni denar, dva goldinarja vredni, v spomin sreberne poroke cesar jeve. „Magyar-orszag" trdi, da v 7* članku postave od 1. 1868. ni nikakoršnega sledů o izdavanju skupnih srebernih denarjev po 2 gold., da se tedaj tak denar sme kovati samo z dovoljenjem obeh postavodajnih državnih zborov, to je, peštanskega in dunajskega zbora. Ker pa Tisza ogerskemu zboru ni predloži! kovanja omenjenega srebernega tolarja, je jasno — po mislih imenovanega časnika — da je to flagrantno žaljenje ustave in deželnih zakonov. — Minister Tisza bo temu strašilu nasproti vendar le prav mirno spal. — Tukajšnji zbor še zboruje, pa konČa kmalu svoje delovanje. Druga sesija se začne 2. oktobra; takrat bo menda sklican tudi dun a j ski državni zbor. Rusija. Iz Peter grada 9. junija. Danes dopoldne je bil obešen oni Soloviev, ki je hotel cara umoriti« Bilo je mnogo ljudstva vpriča; duhovnika ni hotel, ki bi ga z Bogom spravil. Žitna cena v Ljubljani 4. junija 1879. Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 15 kr. — banaške 9 gold. 14 kr. — turšice 4 gold. 40 kr. — soršice 6 gold-93 kr. — rži 4 gold. 55 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 39 kr. — ajde 4 gold. 39 kr. — ovsa 2 gold.. 93 kr. — Krompir 3 gold. 95 kr. 100 kilogramov. a: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.