•n.mtHHnntitnntanii» ; Posamezne Številke« “ Poštnina etaCana v golovlnt ▼adne Din ~*50, ob n#» fleljah Din 1*—. #TABOU* izhaja ts^ui dan, r&2Yei> nedolje in praznikov, ob 18. uri x da.uraom naslednje** dne ter etan« mesečno no pošli D 10*—, za inozemstvo D 18 doHtiivljcn na doa »> U»—, na izkaznice D 10*—, Inserati po vl0g0T0in» •>li °Pr4Tl .taboka*, MAKI BOK, Jurčifiora ulica 5tev# 4. g?;«; •' vh,u»* VAV-V-;.- a & «» w;iv■» «v« vvm1 te n « «« m a~a a • (*®fl«CT<‘*ne iiteTtlfe«* It*. I r»dn*. Din —«50. »Ij ne« » ioljah |>ii» !•—„ » iniKDNloT i O au uatiaja v Mariji i>Oru, Jardieava ul. st. 4, i. u*d- »» *-rop je. IVelon i»terurb. št. 27fl* * »« u a h.-j a v Jurčičvvi ■ uliei Ht. 4, pritličje, damo. Tele« J 'Oa it, 24. Šili) pošlnoeokovui ra- «nn fitor. 11.787.. J Na aareoiLa brez d»uafja s* n® ■ »žira« — liokooiai a« ue vračaj®* ■ Leto: U3. Maribor, nedeSja 10. septembra 1922. Številka: 204. LSdBESSfciu maamm Pokrajinska obrti Meščanstvu! Jutri, v nedeljo, dne 10. septembra, Poseti naše mesto irnogo odličnih gostov iz vseh delov naše države. Prosim 'se prebiValstvo, da ob tej priliki razobesi zastave v tast našim gostom! Župan: Grčar. Orodni poslanec dr. V. K u k o v e c: Obrtnikom in javnostš! Ko so ob otvoritvi mariborske obrt-laz®taye že padle primerne besede, Polnil bi jih jaz z besedo, ki so tiče ° j naše javnosti nego obrtnikov. Vi-e sem lansko prvo mariborsko obrtno Razstavo ia moram se le pridružiti 0 )i, da pomeni letošnja velik napre-^ e v obrtnikov. Obrtniki pa no oiejo razstavljati samo zato, da se ai tucHjuo in hvalimo. Oni hočejo p j o-!• Is e baš te dni ampak sta.no in rn^f-f0' ^avna9^» boljše rečeno, konsu-^16}.' *ri °djernalec mora iz raj at j po-ib 6 v°' S^CP mora biti, vse na-'*oT i*'* C'(Uaa’ kar imamo dobrega in tois1*?*580' šiliti 'Sez mejo in 'nprt ^1 11U tihotapstvo zaradi navidez-inei^ ^udi v naši tealtnri po- U‘ Ustava velik korak naprej, če- se ll,oraino podvojeno veseliti, ker tla^°'laV^a 17jl’a7j moralnih sil naro-na skrajni meji države. Kar so po- ^bo-] >1 y • Vabu' 1 vajenci razstavili, topa V s^a^cu razstave naravnost .ov^’ ■’e t-a r°d poklican ustvariti f]a p0C°^.°' ®n’’ ^i so po pravici tožili, tlelo • °?n^ pravega veselja za SQ.0 5 tu lepe začetke k boljšemu, ftarod ai5^’' ra4™iah je bil pri vsakem Pi'Bdl-U naznan'levalec splošnega na-g"a llaroda. Priznati fi moramo, l;j sl^°šno na meji še daleč zaosta-snoča •S''6- moremo držati le, če smo ki g>e,1S^ -ne"° drugi. Pomotoma je ne-(pred100^ Zvrstni dopisnik »Tabora« Bost ° V01^vo SP°lagal preveliko važ-&r2ava mmGsrcd 10. uro dopoldne so se začeli J zbirati pred Gotzovo dvorano vabljeni gostje in razni zastopniki, da prisostvujejo slovesni otvoritvi Pokrajinsko obrtno razstave, V zastopstvu trgovinskega ministra se je udeležil o-tvoritve načelnik ljubljanske delegacije trgovinskega ministrstva vladni svetnik dir. Marn, nadalje so bili navzoči okrajni glavar dr. Lajnšič kot zastopnik vlado oziroma pokrajinskega namestnika, general Plivelic s člani razmejitvene komisije, pukovnik l)raš-kic z oficirskim zborom, ravnateljstva tukajšnjih šol, zastopniki političnih strank, raznih obrtnih društev in _ korporacij, zastopniki obrtno in trg. j zbornice v Ljubljani ter mnogo drugih gostov. Kmalu po 10. uri dopoldne je predsednik Slovenskega obrtnega društva, gosp. Novak, pozdravil pred vhodom v razstavno prostore zbrane goste s kratkimi besedami ter veled odsotnosti gospoda pokrajinskega namestnika zaprosil okrajnega glavarja dr. Lajnšioa, kot zastopnika vlade, da otvori Pokrajinsko obrtno razstavo. Okrajmi glavar dr. Lajnšič sporoča uvodoma, da je malo ponrej pokrajinski namestnik Hritm''1&tŠKHiičn» obvestil, da se zaradi obolelosti no more udeležiti današnje otvoritve razstave, pošilja pa ji svoje pozdrave, želeč ji obilo uspeha ter naznanja obenem, da si bo razstavo v prihodnjih dneh gotovo ogledal. Okrajni glavar izrazi nato željo, da bi razstava dosegi a uspehe, katere zasluži, v polni meri po svojem lepem ustroju in po velikem trudu, ki ga je zahtevala od vseh razstav-ljalcev. Nato povzame besedo župan Grčar: Z otvoritvijo današnje razstave obhajamo pomemben praznik, to je manifestacijo dela in sposobnosti tukajšnjega, obrtništva in industrije. Saj je pravzaprav tudi glavni namen takih prireditev, da naj na eni strani pokažejo zmožnost in sposobnost obrtnika, na drugi strani pa, da se okrepijo trgovsko vezi in pridobivajo nove •; vsemi deli države. Naša država je v pretežni večini agrarnega značaja, in gospodarstvo vsako države mora stremeti za tem, da se obrtna in industrijska produkcija izravnata v razmerju k agrarni produkciji. Tudi naša država se je v tej smeri pričela lepo razvijati in razveseljivo jo dejstvo, da moremo v tem oziru Slovenci vsled raznih predpogojev naše pokrajino urednja-čiti. Troje od štirih slovenskih avtonomnih mest na.m jo letos že nudilo u-spehe razstavo obrtniških in industrijskih proizvodov, in vsaka teh razstav | jo pokazala, da je naše obrtništvo kos j svoji nalogi. Obenem pa je to dokaz, j da je naša obrt in industrija čila in | zdrava. Danes se otvarja razstava v S Mariboru, in to jo za naše mesto še posebnega pomena, kajti v industrvjaii-zaciji našega mesta in v okrepitvi našega obrtništva je vsa bodočnost našega Maribora. Mesto pa ima tudi vse predpogoje za tak razvoj. Leži ob Dravi in ob križišču važnih železniških prometnih zvez, ki.spajajo jug s iseve-1 rom in vzhod z zaipadom. Vse ; te razstavo oznanjajo, da jo naša obrt i na pravi poti in so obenem jamstvo ža * njen nadaljnji procvit. Zato gre vsa zahvala vam, naši obrtniki in indu- Maribor, 8. septembra. | strijalci. Slovensko obrtno društvo je] na nama je žal čisto nemogoče ss otvo dalo pobudo za to razstavo. Naj torej j njemu in vsemu ostalem odboru, ki je i pripomogel stvari do takega uspeha, i naj prisrčne je čestitam. Naj živi naša j obrt in industrija! Naj žive oni, ki so j.s svojim dolom pripomogli do zakla-dtov, katerih razstava se nam sedaj odpre! Načelnik ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino, vladni svetnik dr. Marn je naslovil na zbrane sledeče besede: V imenu gospoda ministra za trgovino, Viloviča, ki me je pooblastil, da ga zastopam pri otvoritvi današnje razstave in kot šef tega oddelka za Slovenijo tudi v svojem imenu prav i prisrčno pozdravljam današnjo razsta-; vo. Tekom meseca dni smo imeli prili-j ko, videti tri take prireditve, in mari-j borska razstava stoji ponosno ob strani | onima v Celju in v Ljubljani. Taki po-, 1 javi na gospodarskem polju morajo vsakogar prav odkrito razveseliti, ga navdati z največjim zadoščenjem in z upanjem za bodočnost naše domovine, j Gospodje obrtniki, vam gre vsa čast in : hvala kakor tudi vašim sodelavcem in ritve udeležiti. Senekovič-Zarnik. Brzojavni pozdrav trgovmskema mf nistru gosp, Osmanu Viloviča: Eksekutivni odbor Pokrajinske za> natlijske izložbe pozdravlja povodom otvoreinju ove izložbe gospodina ministra i časti se pozvati Vas, tla si ogle* date uspehe našeg zanatlije, industr> jalca i vinogradara. Predsedništv | sežejo večkrat kakovost najz.nau^i^ tejših leg drugih že opisanih vl® okolišev. Posebno znameniti dv® . ^ vina tipa »bizeljčana« se pri'^ negai iz modre kavčine (rdeče) in ruTI1^1.W plavca (belo) v brežiškem viu°^° , Najznamenitejši vinski Šmarski, Sladica gora, Zibika, Eoginska gorea, Zusem, Virštajn-raiče, Drenovec, Pišece, Sromlje t® zeljski vinski vrhi itd. , ..jg 7. Vinarski okoliš Celje (v Celje, Laško, šoštamj in Konjic®,' ' ^ lu ob južnem vznožju konjiških nin). Tukaj so pridelujejo iz grozdnih vrpt, vrbovca, pečka TvQ ^ gib sicer bolj lahka mehka, a mizna vina. Laška graševina, ^ d!ec, silvanec itd., pa dajejo tud^J.^jj okolišu boljša vina, ki se v® (kot nova vina) ne razlikujejo^ ^ od v drugih okoliših pridelanih nili vin, pač pa se precej nagi® ^ in zgube pri tem na bukeju. ________ Zvezde, ki nas pozdravljajo z neba, so neizmerna solnca, mn°£,a. njimi celo večja, kakor je na-še so ki je za poldrugi milijon večje ko net, na katerem se odigrava zgod i(j človeštva. Okoli teh vsemirskih ^ so gotovo sučejo planeti, ki jih vek ne opazi tudi z naj popoln®^ ^ pripomočki. Na teh planetih 5. ,jjoJ dvomno razvije najrazličnejšo * nje, ker je neumno misliti, da neštevilna in ogromna vsomii"slca sa ustvarjena samo radi meznatn ljiee materije, ki se suče okol1 J?gj t o1 solnca in na kateri živimo mi, ® liko domišljujemo o vrednosti ® 30vi* in sveta. Kaj jo vsa človeška ^ na v primeri z zgodovino vsem Ji ^ Mlečna ali rimska cesta, ki_ s ^ preda nad nami, je samo s!kiiPin jj#. kov v neskončnem vsemirskem o Med temi otoki je naša zemlja /® .fr in nič več. In človeštvo? _Svoj° ^ n ost je našlo v samem sebi. Zato mezen človek velja le tolike, ^ živi za druge, za človeštvo m se zaveda svojo moralno vzyi nad ostalimi bitji Jfaribor, JO, septembra 1922, »Ti BOE« JUCJl^UL-tr, Najbolj znani vinski vrhovi v tem ftkolišu soj Tolstivrh, Žice, drameljski, Vojniski, šmant inski, črešnjevsiki laški itd. Vinskim kupcem, ki še niso znani v Posameznih okoliših, priporočamo, da i>e pri posetu obrnejo v svrho nakupa m spoznavanja vin na pošto ječa vinarska društva, ki bodo šla zanimaneem rade vol j e na reko ter jim vsak čas sluzila s pojasnili o krajih, kjer se še nahajajo vinske zaloge. Vinarska društva, obstoje do sedaj: 1. v Mariboru (za Sodni okraj Maribor); 2. pri Sv. Bol-anku pri Središču in v Ormožu (za sodni okraj Ormož); 3. v Ptuju (za »odni okraj Ptuj; 4. v Radencih (za ? okraj Gornja Radgona); 5. v niarji pri Jelšah (za sodni okraj sinarje); 6. pri Sv. Trojici pri Rogaški atiin, (za sodni okraj Rogatec); 7. L 'režicab (za sodni okraj Brežice in isko); — (v ostalih sodnih okrajih se Pa v najkrajšem času ustanove). V Subotici se vrši veliki kongres ugcslovenskih novinarjev. Vodno bolj 0 pri nas organizira in utrjuje novi-mslu poklic, ki ga poprej — s posameznimi izjemami — nismo imeli. —» 'ase novinarstvo ni bilo tako razvito, '■dvor- novinarstvo drugih narodov. • ®r je bilo naše nacionalno živije-• Jo drugačno, tako so imelo tudi uovi- 0 drugačno nalogo. To, kar je takrat 'L l o S’es^a javnega življenju, v. — vaaj v temeljih doseženo. 1 asi. listi so dobili v svobodni državi °Jo, vclepoteznejšo, takorekoč sve-v&o nalogo. Odtod prihaja tudi po- j a zdravega novinarskega stanu. ■ b ki se posveča delu v redakcijah, kiti no navaden birokrat ne dicni plačenec. Njegova ekzistenea j °‘a ^iti stalna in vsaj toliko trdna, . fe^J0 danes v skrbeh za jutrišnji lo' " ^pderna žurnalistika zahteva od nidfai^ia Pro*110fi,ii dulia, elarrtieit&te . *3erjJa, neprestane pripravljenosti. r .u®meri tok svojih misli na menja-,^Joce so dogodite in da jih prikaže aeniu občinstvu v privlačni in ja-i hiei. Čitatelji, ki so navajeni r.a oj ouc.vnik kakor na jutranjo kavo, n«1 ae ^i^tijo, koliko dela leži v posa-'ež]-ni' k,cdoilah in koliko raznovrstnih 11-0 !°° '-e vedkrat treba premagati, ie l UO i^ide. Moderno novinarstvo ■ niove biti pribeže val išče raznih , imogredočih«, ki bi stopili za nekaj jJna.v Uredništvo kakega lista, ker ,e_l ?® to slučajno omogočeno. Zahteva « l0^n. in spretnih moči, ki vidijo v ■j .carstvu sovj prirojeni poklic in M« obilo veselja do t e g a dela. fl,. 'ovinarji se bore za pravice, ki apadajo n jihovemu stanu, bore so pa ,a„1,Za ačvrščenje in očiščenje novica*•®a kalili. Učvrstiti ga je treba ,fl *nalno in očistiti moralno. — Na fj '.n'iem> ki jo v naravni zvezi s pr-^ > ium interes najširša javnost, zia-(i„vpa °m, ki nosijo oblast nad raznimi ^-^acijami (parlamenti, stranka-4v •’ ^sa na‘^a politična javnost je lov- ^tuteresirana na moralni moči inarstva; vsi, ki. imajo resne name- niat-T zdravo uvidevnost, morajo spo-jpk b da so novinarji velevažen čkii-irebfV socbbnem življenju in da ie , a Posvečati prav posebno pozor-iVl. i^teriaInemu in moralnemu u-■goonju njihovega stanu. •an t danes ta proces še ni ken-dj ^ 0 Pa iz dveh vzrokov: Pri nas še diko* umevanja za pravo žurnali-jc ’51a drugi strani novinarske vrste olj »zvito« ukrasti ponje T0.mu .nasprotniku čast in pošte-!'d®ar«°^a ?e’. da slabo vzgojen »nože^ lci misli, da so surovost, cini-tiČu0 U °P(avljauje najuspešnejše poli-ral>lp,f.rox-le’ ^i ffa more i.n sme upo-Hdi-n^1 .*SI>retni« žumalist — da tak kat ~]-v'n1ar briljira pred drugimi *f?ot0v l čogov«, namreč onih iiavir,..1.1 t-initel jev«. Zato se mora SstnL* ^fkoliko boljšo vzgojo, z ^biie old- °1j1 dostojnosti in dru-£a stanu V°’ večkrat sramovati lastne- ^dzacHj, t^dll0iča bo novinarska orga-110 čiggp’ ?em PTe-ie ho izvršeno moralki temi0 7 naši.h vrstah. Kdor je Vic> iu imV i moli sv°j° Prste iz rolia- aj “o uvei-jcn, da bo razvoj šel prelčo njega. Zato pa poštena javnost s simpatijami spremlja vsak korak, ki ga stori organizirano novinarstvo v smeri proti svojim idealom. Novi o. ar. Politične vesti * Dr. S cipi o avstrijskem problemu. Na središnji seji Zveze narodov je kancler dr. Seipl v daljšem govoru opisoval razmere v Avstriji. Obširno jo o-• črtal v zgodovini denarstva osamljen primor devalvacije avstrijske krone in ž njo združene draginje. Na to je podal pregled ukrepov, ki jih je storila v tej smeri avstrijska vlada. Kar se tiče kontrole nad avstrijskim gospodarstvom za slučaj, če se Avstriji ne dovoli kredit, je izjavil dr. Seipel, da so ji ni mogoče izogniti in je popolnoma umljiva, vendar pa mora način, obseg in izvrševanje kontrole biti tako urejen, da avstrijska državna samostojnost ne bo prizadeta. Tudi Avstrija si želi, da bi se uporabo kredita takoj in uspešno nadzorovalo, če pa bi ji kredit ne bil dovoljen, ne mere priznati nobeno kontrole. Ob sklepu svojega govora je dejal: Prodno bo avstrijsko ljudstvo radi popolne zapore svoje države uničeno, bo storilo vse, kar jo v njegovih močeh, da odrivani te ograje in verige. Zveza narodov naj poskrbi, da to ne bo omajalo miru in škodovalo dobrim odnošajem do sosednih držav. * Avstrijsko vprašanj® pred Zvezo narodov.. Sredino sejo društva narodov izpolnjevalo avstrijsko vprašanje. Že na dopoldanskem sestanku je lord Cecil opozarjal na izredno važnost avstrijskega vprašanja in izjavil, ■cla smatra za dolžnost Društva narodov, da se avstrijsko vprašanje čirn-•prej uspešno reši. V popoldanski seji so jo razprava o avstrijskem problemu nadaljevala. Zvezni kancler dr. Seipl je imel ob tej priliki govor, ki je povzročil velik vtis. V svrho podrobne razprave o avstrijskem vprašanju je odredil predsednik zaupno sejo, po kateri je bil izdan uradni komunike, ki vsebuje v glavnem nastopne ■točke: Svet Društva narodov je na zaupni seji zahteval c:l zveznega kance-Lnja z ozirom na njegov ekspbze razna pojasnila, kis ta jih ‘dr. Seipl in minister za zunanje stvari dr. Griinber gen pedala. Svete Društva narodov je določil smernice, ki bodo merodajne za podrobno, vsestransko presojo avstrijskega vprašanja tako s političn., gospodarskega in finančnega položaja Avstrije. Nato je bil izvoljen odsek, obstoječ iz zastopnikov Francije, Anglije, Italije in Češkoslovaške. Ta odsek je pooblaščen. da od slučaja do slučaja pritegne k razpravam tudi zastopnike onili držav, ki so na avstrijskem vprašanju neposredno interesi-rane. Prva seja tega odseka se vrši dne 8. t. m. «! — Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v nedeljo, dne 10. septembra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma in ne v »Kazini«, kakor je bilo prvotno objavljeno. Delovanje »Družbe sv. Cirila in Metoda« postaja z vsakim dnem bolj potrebno in bi. ne smel v njenih vrstah manjkati noben naš zaveden naroden človek. Svojega delovanja »Družba« no more obešati na veliki zvon iz lahko razumljivih vzrokov. Res pa je, da se nahaja »Družba« v zelo težavnem položaju in je zadnji čas, da ji priskočimo vsi na pomoč. Nekdanja požrtvovalnost za našo šolsko družbo mora zopet oživeti, kjer je tekom vojne in po vojni popustila. Zato kličemo vsem mašim starim brambovcem: Udeležite se glavne skupščine! — Istega dne so vrši ob pol 9. uri dopoldne zaupno zborovanje po § 2 dr, zak. v družbeni pisarni za delegate in pokrovitelje. — Dijaštvo zasebnih gimnazij in vojaška služba. Po najnovejši navedbi vojnega ministra vživajo dijaki zasebnih gimnazij v vojaški službi onalce u-godnosti kakor dijaki državnih gimnazij. — Popravek. Prejeli smo: Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu z dne 2. sept. 1922. št. 198. pod »Preprečena goljufija« pošiljam kot zastopnik Ivana Strnada, viničarja v, Nuvancili pri Pesniškem dvoru sledečo pojasnilo, katero blagovolite objaviti: »Ivanu Strnad je viničar pri posestniku Purga ju na Pesnici že cd leta 1912. Imel je svojo lastno kravo. Leta 1915. je prišel k njemu g. Simon Prah in je kupil kravo za 720 K. G. Simon Prali je kravo odpeljal, ni mu pa plačni kupnine, ampak obljubil mu jo dati drugo kravo, ki bedo vredna ravno toliko, kolikor znaša kupnina. G. Simon Prah rnu je res prignal drugo kravo, toda ko je Strnad kravo zredil, je prignal drugo kravo in isto odpeljal. To jo storil Simon Prah večkrat. Ker so je Strnad naveličal rediti krave za Simona Praha, se je odločil kravo prodati in jo jo odgnal na mariborski semenj. Ni res, da bi se bil podal Strnad s kravo čez hribe po stranskih potih v Maribor, ampak jo gnal kravo po bližnicah. — Strnad je torej prodal svojo kravo, ne pa kravo Simona Praha.« Z odličnim spoštovanjem dr. Ivan Irgolič, odvetnik. — Od vrnjena železniška nesreča. V petek, dne 8. t. m. zjutraj rta med postajama Vuhred in Vuzenica bila o-sebna vlaka 415 in 422 v veliki nevarnosti. Po zanesljivih poročilih je vlakovodja vl. št, 415 pustil brez danega dovoljenja odpeljati iz Vuzenice v,er ni čakal privolitve od uradnika. Lo vsled pravočasne obvestitve proge in naloga za ustavitev obeh vlakov od strani u-radnika se je še zamogla preprečiti o-pasna nesreča. Vlaka sta nato vpeljala v Vuzenico. — Kmetijska podružnica Maribor iu okoliš ima v nedeljo dno 17. sept. vnovič občni zbor z istim vsporedom, s katerim se je vršil zadnji. Kraj: dvorana sadjarske in vinarske šole v Mairibcru. Začetek ob 9. uri. — Na novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru se prične po naročilu gospoda ministra poljopriv-re-do prvo šolsko leto 1922.-23. meseca novembra. Prvi točaj srednje kmetijske šole se otvori le v tem slučaju, ako se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan. otvoritve ge objavi, čim bodo vse predpripravo za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko šole je razločevat'. od sedaj že petdeset let stare vinarske in sadjarske šolo v Mariboru, ki obstoja dalje in začne 51. šolsko leto' 16. septembra t. 1. Namen srednje kmetijske šele je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozno jo z vspohom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro oibavljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto loto je posvečeno izključno praktičnemu .izpopolnjevanju in speeializovanju, šolsko leto traja do konca julija naslednjega lota, — Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda s .ai?uroči in oskrbovani). Za učence ni predviden, nobenih štipendij. Pogoji za sprejem se: a) starost najmanj 16 iei; h) najmanj z dobrim vapeKom dovršena p>p1I©5 dela. Danes zvečer prire-0e tuikajšnji grafični delavci in delavke intimno stanovsko zabavo, posvečeno j ubileju peterice svojih tovarišev. Štirje slavo 501eitnieo svojega poklica, eden pa 30 letnico. Nestor med njimi 'jo strojnik g. J. Kortbel, 731etni starček, ki še vedno opravlja svojo službo. Celili 42 let službuje v sedanji Mariborski tiskarni. Kje je leto 1879., ko je stopil kot mlad človek v to tiskarno? Danes na večer svojega žrrljenja, lahko mimo gleda njen razvoj, zavedajoč ,se, da 42 let njegovega dela v tej tis-Jkarni pomeni 42 let vestnega in čast-■nega izvrševanja svojih dolžnosti. Drugi jubilant naše tiskarno ;]e g. Al. 'Eigal, rodom iz Moravske, ki je vstopil •v tedanjo Kralikovo tiskarno že leta .tuje dolga desetletja g. Leo Anton ger Zeituing« ter opravlja to službo tudi sedaj. — V tiskarni sv. Cirila službuje dolga deketletja g. Anton Leo Brože, sedanji vodja tiskarne. Motam ge uslužben ž.e od 1883. stavec g. Sebastijan Ferk. Vsi ti slave 50Ietni jubilej dela. Stavec »Ljudsko tiskarne« g. Fr. Fanedl pa slavi 39 letnico svojega poklica. Mariborski grafični delavci in 'delavko bodo z družabno prireditvijo in z lepimi darili počastili zaslužni jubilej svojih tovarišev. Mi novinarji se jim pridružujemo, saj dobro vemo, kaj pomeni 501etnica neprestanega dela v tiskarni. Dobro poznamo težave njihovega poklica in globoko cenimo njihovo •delo, ki je v ozki zvezi z našim, čast našim prijateljem —• jubilantom'. Želimo jim mirnejša in srečnejša leta njihovega življenja kot so ona v preteklosti. m Mariborski javnosti! Jutri in y pondeljek posetijo obrtno razstavo odlični gostje iz južnih delov naša države. Kazstavni odboj* apelira teai po-tom na mariborsko javnost za podporo, da priredi našim gostom primeren sprejem ter prosi vse hišne posestnike, naj razobesijo zastave. Naši gostje naj se počutijo med nami kakor doma! — Razstavni odbor. m Vprašanje g. žnpanu. Uredništvo ■»Tabofra« je prisilimo, da Vas javno, vpraša: Ali Vam je znano, da obstoja razen nemškega dnevnika tudi slovenski dnevnik »Tabor«1? Izgloda, da Vam to ni znano, sicer bi se v zadevah, na katerih jo in teresi rana. predvsem slovenska javnost, blagovolili obrniti tudi na nas. Ali pa je zopet krivo Vaše visoko mnenje o »cajtengah«, ki ne pišejo tako, kakor bi Vi radi! m Škandal za mestno npvuvo so Savna stranišča, posebno ona pri frančiškanski cerkoi. Včeraj, ko je. bila pri frančiškanih neka cerkvena slavnost, so ta stranišča izglodala kakor 'kako laško gnojišče. Če razni romarji nimajo smisla za red in snago, naj se jih k temu prisili. Škandal pa je, da so nahajajo ti zavodi v takem stanju zlasti sedaj ob priliki obrtno razstave, ko prihaja v mesto mnogo tujcev. U-tpamo, da bodo merodajni činitelji nemudoma napravili red. m Obrtniški kongres se vrši jutri ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Prijavilo se je že mnogo obrtnih društev iz vseh delov naše državo! Obrtniki, pridite polnoštevilno! m Tukajšnje obiskovalce obrtne razstave opozarjamo, da legitimacija z znakom ne velja kot prosta vstopnica na razstavo. 5 dinarjev stane znak, legitimacije pa so razpečavajo zastonj ‘ter imajo veljavo le za polovično vožnjo po železnici. m Umazana konkurenca. Nekateri razstavljalci na obrtni razstavi mo poslužujejo skrajno umazane konkurence g tem, da na vse pretege hvalijo lastne izdelke, izdelke svojih sosedov pa označujejo kot ničvredno. S tem škodujejo samemu sebi — ker lastna hvala , in povzročajo nepotrebno razburjanje. m Mestno Kopališče ostane za časa obrtne razstave izven, nedelje vsaki dan od 0. do 18. ure odprto. Parna kopel je ob petkih za ženske, vse ostale dni pa za moslce. Kadna kopolj je vso omenjene dni vsem strankam dostopna. m Ljudski knjižnici, je darovala tovarna Freund 2000 K. To je menda e-dina tuk. nemška tvrdka, ki stalno pri- speva znatne zneske v dobre namene. Očividno pa tudi druga industrijska podjetja vsaj enako dobro prospevajo. Bilo bi želeti, da se i one tuintam spominjajo naših kulturnih in humanih institucij. — »Ljudski knjižnici« je nadalje daroval že drugič trgovec Šoštarič platno za opremo omare, obrt-nik-krojač Vezjak in ključavničar Babič pas sta opravila zopet zastonj delo. Hvala vsem! m Pasji zapor. Mestni magistrat nam. piše: Z ozirom na to, da se ni več pojavil noben slučaj .pasje stekline, so ukini© z današnjim dnem strogi pasji zapor za območje mesta Maribor in obstoja do nadaljucga navadni pasji zapor, to je: pse voditi od sedaj samo z nagobčnikom ali pa na vrvici. m Nepošten uslužbenec. Včeraj je policija ustavila, nekega Rudolfa 8., delavca v kurilnici južne železnice, ki je nesel 32 kg bakrenih vijakov. Preiskava je dognala, da je vijake, ki predstavljajo visoko vicdnost — kg 40 dinarjev — ikradel v. kurilnici. Iz-. ro'en je bil sodišču. - , m N«> cesti napaden. Danes ponoči krog 2. ure »jutraj jo vijačil policiji nek graničar (Rus), da je bil na Aleksandrovi cesti od neznane družbe napaden. Nelcdo ga je s palico udaril po glavi ter mu priz&cljal precejšnjo rano, radi katere je moral v bolnico. Napadalci so ostali neznani. m Tatvina, Včeraj ponoči je bila na stanovanju trgovca Barta na Stross-majerjevi ulici št. 10 izvršena, tatvina. Tatje so odnesli razno perilo, obleko in drugo blago v skupni vrednosti 18.000 K. Tatico so kmalu izsledili v osebi služkinje, neke Matilde P., ki je ukradeno blago shranila pri raznih znan cih. m Kavarna Eotovž od danes naprej, dnevno koncert. m Vdova s petimi nepreskrbljenimi otroci prosi usmiljena srca nujno podpore, da zamore opremiti otroke za šolo. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi. m Velika kavarna. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncorti. : m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski orkester. m Najdeni predme!:?. Od 16. do 31. avgusta 1922. so bili oddani pri polic, kemisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamorejo od iz gubitelja dvigniti: eden samokres, ena denarnica z denarjem, ena ročna torbica z molitvenikom, ena palica, en slamnik, ena usnjata denarnica z denarjem, ena usnjata denarnica z majhnim zneskom, en privesek, ena usnjata listnica z, denarjem, ena čepica, en potni list na ime Alojz Pungartnik, en vezani šal, ena o vratna verižica s priveskom, en par moških nogavic, ena vojaška čepica s ključem. m Izgubljeni predmeti. Od 16. do 31. avgusta 1922. so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot zgubljeni: ena črna usnjata denarnica s 500 K, in zastav ljalmi list; ena rumena usnjata denarnica z 330 Din. 7 mesecev stari pes volčje pasme; ena črna usnjata listnica z vsebino 3S0 kron; potni list na ime Jurija Sehrott, ena zlata igla z briljantom, ena usnjata, listnica s 50 K, in železn. legitimacijo; 1 zastavijal-ni list št. 1811; 1 zastavljalni list št. R. 6152; ena železniška, legitimacija; ona denarnica z avstrijskim denarjem; ena črna usnjata denarnica z 156 kron; ena ovratiia zlata veižica; ena zlata zaponka v obliki zvezde in približno; ena volnena ženska plava jopa; ena zračna cev za dvokolo; ena zlata zapestnica s priveskom; eno očale; 160 K denarja; ena črna usnjata torbica z belim robcem, 10 Din. bankovcem; ena rujava ženska jopa; hranilna knjižica na ime Juljano Žnidar; ena zaponka v obliki polmeseca in zvezda, bosansko delo. m Seznam v mesecu avgustu 1822 izdanih obrtnih pravic. Jožef Erbežnik, Slovenska ulica 20, trg. z lesom; Sovič Terezija, Glavni trg, trg. z jajci; Oblak Ivana, Jezdarska ul. 5, sejmar-stvo s konfekcijo, slaščicami in igračami; Majzel Frančiška, Glavni trg, trg, z jajci, maslom, sirom, zelenjavo in sadjem; Nipič Jakob, Slovenska ul. 20, kovinostiskarski obrt; Šorn Magda, Slomškov trg 18. šivilja; Uhl Hinko, Koroška cesta 92, izdelovanje galanterij, stenskih obeskov iz mavca; Boštjančič Karol, Ljubljana, Meljska ul. 6, podružnica komisijska trgovine s tehn. in elektrotehn. izdelki, p or cel. blagom in stroj; Vidmar Ivan, Meljska cesta 31. trg. z meš. blag. na drobno, podružnica; Skringer Anton, Prešernova ul. 19, obrt godcev; Verdnik in dr., Aleksandrova oesta 51, izdelav, perila po tovarniškem načinu ter trg. 7, manufakturo na debelo; Dolinšek Jurij, Gubčeva ulica, obrt godcev; Tiger Karol, Kaeijanerjeva ul. 17, slaščičarski obrt; Delniška d. »Union«, Stolna ulica 12, zaloga piva in prodaja kvasa.; Fleischer Adolf, Ghega ul. 4, trgovina s konji; Jerman Davorin, Ruška cesta 37, trg. z meš. blagom na drobno; Šober Elizabeta, Koroška cesta 20, sejmarstvo s slaščicami; Švigelj Franc, Tržaška cesta 43, gostilna; Tratnik Leopold, Koroška cesta., elektroin-štalacijska obrt; Davorin Ivan, Ma.g-daleneka ul. 13, žaganje drv; Adamič Ivan, Gosposka ul. 3, trgovina s konopljenimi vrvmi itd.; Obran Matija, Leska ulica 15, žaga; B. Veselinovič in Mito-radovič, Gosposka ulica 26, trg. z meš. blagom itd. m Seznam izbrisanih koncesij in o-hrtov. Krakar Barbana, Tržaška cesta 43. gostilna; Orniig Marija, Koroška c. 126, prevažanje blaga; Horvat Franc, Linhartova ul. žaganje drv; Horvat Franc, Linhartova ul. 16, čiščenje pohištva; Witzler Amalija, Vojašniška ul. 10, gostilna. liamdm gledališke. : Repertoire: '1: V soboto, 9.: »Prodana nevesta. Izven ab. Otvoritvena predstava. V nedeljo, 10.: »Prodana nevesta-Izven ab. , V pondeljek, 11.: Zaprto. V torek, 12.: »Revizor«. Izven ab. Slavnostna otvoritev gledališke se-zone. Danes, v soboto ob 20. uri se ot veri tretja gledališka sezona z vprtzorit-vijo krasne Smetanove opere »Prodana nevesta«. Opozarjamo občinstvo ponovno na ta lepi dogodek in pričakujemo, da bo Maribor vedel ceniti pomen svojega gledališča in ga bo podpiral s kar najobiliiejšim posetom. Kultura in umetnost x »Prerod.« Prejeli smo 7. in 8. številko »Preroda«, glasnika za nravno povzdigo naroda. Prinaša celo vrsto člankov, posvečenih praktičnim in teoretičnim. vprašanjem moralno povzdi-ge našega naroda. Najzanimivejši jo članek g. univ. prof. dr. Leonida Pita-miea »Revolta zoper avtoriteto«. Članek jo posnetek iz ugledne angleško revijo »The Fortnigtly Review«. Priporočamo, da si ga prebere vsak tre zen človek, ki gleda življenje in živ-ljenske probleme suh specie aeterni-tatis in ki so zaveda, da je nravnost, etika podlaga vsemu političnemu, socialnemu, gospodarskemu razvoju človeške družbe. Danes je podlaga skrajno orna jena, zato ni čuda, če se javno življenje nahaja v obupnem nazadku. Žal, da nekateri drugi članki v tej številki »Preroda« niso na višini uvodnika. Sicer pa »Prerod« toplo priporočamo. x Nova učna knjiga za potjo. V založbi »Jug« v Ljubljani, pred škofijo 21 izšla je te dni nova učna knjiga, katero je spisal dr. Pavel Kozina in ima naslov »Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. I. d.« Cena broširanemu izvodu 9 dinarjev. Naše šolstvo. Na šestrazredni dekliški šoli v Mariboru se vrši vpisovanje dno 11., 12., 13. sept. od 8.—12. ure dop. Začetniki naj prineso rojstni listek ali izpisek. Vsi drugi zadnje izpričevalo. Začetna maša je dne 14. t. m, ob 8. uri Dno 15., t. m. reden pouk. ??&■? Ivan Bizjak, Celje t Zaščsta in povzdlga naše domače obrti Sn Industrije. Domača obrt in industrija skušata potom razstav dokaaati javnosti, dasta zmožni živeti in so razvijati, hočeta po obenem tudi prepričati merodaja činiteljo, da je treba oba zaščititi, i11 jima vstvariti zdravo podlago za raz* voj in obstoj. Nedvomno je, da smemo to zahtevati ravno od vladnih faktorjev, ki edini imajo moč, imeti morajo torej tudi smisel za to. Od vlade PJ«-* pito obrtništvo bi so moralo strniti mogočno skupno gospodarsko org*101* nizacijo, ustanavljati bi so ra01’a^ skupne delavnice, z eno besedo: obtf ništvo bi se moralo indtistrija.lizira^| Le v organizaciji je moč in bodoča^., posamezniki bodo izginili s povrsi3’ Ako se obrtništvo ne bo pravocas11 zavedlo svojega položaja, gorje nlU’ Tovarne bodo ustanavljali volelcapi^1* listi in mali obrtnik jim bode nlor delati samo stafažo. Obrtnik se je ^ ral učiti več let, potem iti od delavajj ce do delavnice in si je moral marsikaj dopasti, da jo dosegel vise* izobrazbe, ki jo potrebuje kot Prf* ,s čni mojster. Kako težko mu je PaC P* srcu, ko mora nazadnje videti, da £ vsakemu verižniku godi boljše, ka,{ 1 malemu obrtniku, to pa radi tega, K 1 ga tišči velekapital. Pa tudi če j®.SJC ' še tako zmožen, nima pa temu pn^f . nega kapitala, no more tekmovati s V in inozemsko veleindustrijo. Mali °j0lu nik kupuje v malem pri trgovcu, ^ blago dostikrat šele iz pete roke, {‘el1 si. večinoma izposodi in mora pl‘ice vjj ti veliko obresti. Torej jo samo po seCi( umevno ne more konkurirati 2 .'a leindustrijo, ki naroči oziroma l'n0 blago naravnost iz tovarne po znajler nižji ceni in sicer že radi tega ga plača v gotovini. Zato so vel$ ® j pomena nakupovalno zadruge, k1 ^ bi se ustanavljale povsod, in že_11 novljeno razširjale, ker lo na tej lagi je mogoče tekmovati z velekaP1 . lom. Treba je torej skupnega in nega dela, obrtnik ne sme gledati nilca kakor se gledata pes in rn*c A ako sta iz iste stroko, t ker imata Skupne int®* ® bi in bosta moral gosp^^ riti skupno. Konkurenca malih oh1., dili skupni interesi le skupnem« c1^ kov bi. se znatno omilila, ko bi ji° Obrtniki, združite se! Kratke vesti.' Kakor poroča »Tribuna« bo sklenjen mod jngoslovanako in jansko vlado v San Margheriti, V°, ^ san v prvi polovici meseca septeJU 1922. »Epoka« ix>roča,, da bo d’Annri ^ že v kratkem s kraljevskim dekret imenovan senatorjem. ., Predvčerajšnjim je bilo v Ta«1 -g (Formoaa) občutiti siilcn potres, g(J) povzročil veliko škodo. Domneva da je tudi število čloA^eških žrtev 2 no. Podrobnosti še manjkajo. _ ^ Poi^cčevalec londonskega lista ^ mes« v Rigi poroča svojemu ^lS .zVj« radni seznam usmrtitev, ki so se_ J ^ šile po nalogu sovjetske vade P° & hu revolucije: Seznam usnirčeniU sega nastopne grozne postavke: ^ profesorjev in učiteljev, 8800 w kov, 355.250 drugih1 intelekt« ^ 1243 duhovnikov, 54.650 castn , 350.0(X) vojakov, 59.000 _ P0*1^^ 12.950 zemljiških posestnikov, ,^,e\o, delavcev, 815.100 prebivalcev z .. skupno je torej zahtevaj sod^n^l -jp jetski režim, ki osrečuje 1,766.118 žrtev. . Ajli: V| Pri nekem železniškem ob bližini Chieta (Italija) je trčil potniški omnibus, napolnjen s P.jQ j{J in ga povozil. Med potniki J0 mrtvih in 30 težko ranjenih. . . ja Japonska križarka »Nitail^' pred nekoliko dnevi nasedla 0d no, so je do polovice^ pogreznr^^ jfi posadko je fcilo mogoče rešiti. ^ mož, ki pa so tudi deloana t njeni. . ;i0 Kakor so poroča iz Bo H n > ju sovjet v Odesi odcepil od "l0ysa j.uf-" proglasil svojo samostojnost. ge j0 na Rusija s krimskim poluto v baje pridružila gibanju in tu . ščaki v Črnem morju so se ttP11 vMirtbor, 10, septembra 1922 »T SB OR« Strau 9* S©koSst¥0. 'do 1850, rumena koruza 1530 do 1560, rž (71 do 72 ,kg) 1450 do 1500, ječmen n * m i V”' ! pivovarno 1650 do 1700, za krmo ji q i ooc^ članstva. Od pondoljaa j 155Q do 1620 oves 13{X) do 1860t fižol n j. 1H2 naprej se vrši redna članska 16po d 1700 nloka gt. 0 2750 do 2800, _i«jovaaiba zopet ~ —iy~' x~—J------------ . t . _ v realeni telovadnici sicer vsak pondeljdk, sredo in petek ?b 20. uri Vsi bratje, ki sto obljubili !a Vsj ki ste zdravi, prihajajte redno jn točno k telovadbi. Kdor doslej ni bil telovadec, naj se posveti vzgoji svoje-8a lastnega telesa, ne glede na starost i št. 2 2650 do 2700, št. 4 2550 do 2640, za krmo 1300 do 1350, otrobi S00 do 050. Tendenca nespremenjena. Nekaj večja ponudba. . Živinski trg v Zagrebu. Pretečeni teden so bilo sledeče cene za kg žive kronah: debele svinje 93 do 96, ži ^adba“okrepi in osve- i ^nlte svinje nad CO kg 78 do 82, iz ‘■i vsakogar. Kdor euti sokolsko naj; d 60 . (katerih izvoz je dovoljen) ^manjka v telovadnici. j 95 (To 100; V0li I. 45 do 55, II. 26 do 35, of_v .n _ III. 20 do 25. kravo I. 20 do 30, II. IS do i V,, k, Soort { 24’ nI- 12 do 16’ v¥ki k 3° do 60, II. o0 ; ^1 doYa> Delo dol3yo; hlapci in dekle, j do 40. Mast se tm po 145 trn 147 RJ7- | ^haičarji, drvarji, kovači, kleparji, de Socijaina politika; Stanje delovnega trga’. (Tedensko •poročilo Državne borze dela v Mariboru za čas od 20. 8. do 2. 9. 1922.) Prosta mesta go bila prijavljena: 205 moškim, 118 ženskam, skupaj 323. Dela je iskalo 220 moških. 155 žensk, skupaj 375. Zaposliti je bilo mogoče 93 moških, 65 žensk, skupaj 158. Brezposelnih je o: stalo 486 moških, 220 žensk, skupaj 706. Podporo (brezposelno) je dobilo — moških, — žensk, skupaj —. Promet od 1. 1. do 2. 9. 1922 izkazuje 10.031 sicer 5234 delojemalcev, 4797 delodajalcev ter 2359 uspešnih naka- s Svoboda: Mak. Danes ob .ZG. uri i voz goveje živine se je začel v vc Juh j ^ .n er,pOV( 48 vrši prvenstvena tekma med ime- množinah v Avstrijo, LeskoslovasAO m, M kovanimi kubi. Pričakuje se obilen > Italijo. Svinje se izvažajo samo pod j lposet. Sedi g. Valčeki. S 60 kg. ■zalival’, eloktrom o.ater ji, mi za fj i, sodarji, lesni strugarji, sedlar, eevljar- I i ji, k rojeni in šivilje, penco, ii.tiija*». ji, , • SK Celje: SK Maribor. V. nedeljo j g Dobava sena* Producenti ffospo- j slaščičarji, pre-kajevalec, zidarji, ples-36 SK Celje gost SK Maribora. Odigra j darsko zadruge, trgovci, dobavl.jaci m j ^aTyh gostilniško osobje, služkinje, so revanžina tekma k oni, ki s® je od- ’ podjetniki so poživljajo, da stavijo pm- < huhairice itd. — Dela iščejo: hlapci m 1®ra,la 20. avgusta v Celju v ko ji jo za- i meno ali ustmene ponudbe za prodajo ^ogel Maribor šele ob koncu odločiti ; sena garnizijam Dravske divizijske ob-)gro zase (2 :4). »SK Celje« je s tem; lasti. Ponudbe se sprejema vsak dan Ukazal svojo dobro kvaliteto. Priče- j osebno ali po pošti od vseli ponudnikov tek 14. uri na igrišču SK Maribor, i in so bodo dno 12. septembra t. 1. za- •-------------------------------------------- ]v.]jučevale pogodoe pri mtendantrii i i Komande Dravsko divizijske oblasti v vOmV®, Ljubljani (vojašnica Vojvodo Mišiča), pri komandi vojnega okruga v Mariin Celju ter pri komairdi. mesta Bistrici. Predmetni oglas je v ko veselico v vseh prostorih | ukanami trgovske in obrtniške zborni- PROTESTNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI. Dunaj, 9. septembra, (Izv.) Uslužbenci južne železnice na Dunaju in okolici so vprizorili včeraj od 11. do 13. ure popolno stavko; med tem časom je počival ves promet. Kot vzrok stavke se navaja dejstvo, da vlada ni hotela sprejeti zastopnikov uslužbencev južne železnice, ki so hoteli protestirati proti državnemu finančnemu odboru južne že« lcznice. OBMEJNE POSTAJE. Be o g r a d, 9. sept. (Izv-) Prometno ministrstvo je ravnokar določilo, katera postaje imajo veljati kot obmejne postaje kraljevine SMS in sicer: Na državnih armaturni strugar, železnicah: 1. Proti Grčiji Gjevgjchja, 2. proti Bolgariji Canbrod, 3. proti Romuniji Zongolja, 4. proti Avstriji Dravograd Meža in Jesenice, 5. proti Italiji Kranjska gora, Bistrica ob Bohinjskem jezeru, 6. proti Madžarski Oroslamo, Hodoš, Subotica, Brnjcvo in Molostor. Na Južni § Pevski odsek pekov, priredi L' hara ^tobra ob priliki svoje 251ctnico veli-1 v slov Bistrici. Predmetni GaiuenSli0 VCsel,ico v vsel1 Postorili j r,igarni ^umrmovo gostilne, na, kar žs danes; ' opozarjamo društvu naklonjeno občinstvo. § Mestni Mno. V soboto, nedeljo, oriideiljek in torek se predvaja zadnji dekle oskrbniki, drvarji, majorji, vi- j železnici: 1. proti Italiji Rakek, 2. proti ničarji, rudarji, vrtnarji, kovinarji, u- Avstriji Maribor, Prevalje, 3. proti Mad-rarji, monterji, mizarji, sodar ji, kolar- j žarski Kotoriba in Barcs.^ ji. tkalci, čevljarji, krojači, perice, j mlinarji, peki, mesarji, natakarji m natakarice, hotelsko in gostilniško o-; sobje, kem. teh. laborant, dimnikarji J » ru Wlv51i. ou J/ICiuVkiJcl N;, uiisterijoznega filma »Indijski j^obui spomenik«. , Gospodarstvo. * Seznani industrijskih in večjih o-obi”-1 r'odicti-l v okraju trgovske in Prehodne postaje na južni železnici Sisak, skupnoi Zagreb, državna kolodvora Cakovac itt Ljubljana. itdV— Splošen pieKied: Položaj na clo- OBČINSKE VMM! V LJUB- ■ lovnem trgu no kaže posebnega izbolj- I r i n v šaaija. Zadnje dni je Mo le dninarjem L 3 u Lija-na, 9. septembra. (Izv.), in drvarjem dovolj prostih mest na Občinske volitve v Ljubljani so dolo-_ , razpolago. Za težko in umetno indu- čene na dino 9. septembra. Volilo se bc i ce v Ljubljani, pogoja pa pri omonje- s(Tj j0 primanjkuje izvežbanih speci- 40 občinskih svetnikov in enako »tov nih vojaških uradih interesentom na;aln.ih delavcev. ' Največ brezposelnih lo namestnikov. .\:N vpogled. # j izkazu je ročna obrt vseli vrst. Ker se VJHAR V IOJMANOVEM. 'rk g Prodaja starega materuala. Kav-. končujejo sez«e v raznih letoviščih m . nateljstvo državnih železnic v Sarajevu kopališčih, je na delovnem trgu tudi j Ku mano v o, 9. septembra. (Izvirno.! bo piro,dalo dno 12. septembra t. 1. ob 9- TOčje število brezposelnega hotelskega pne 4. t, m. je lazsajal v l^im ovil uri dopoldne v skladišču materijala na. j.n gostilniškega osobja, ki ga bo težko lZr- moccn vihair, zdruzen s prelomom glavnem kolodvoru v Sarajevu ^ staro • zaposliti. _________________________________ obroče od koles, staro kovano železo,; "-jj stari papir, staro pločevino, star ^ gu- j zbornice v Ljubljani je izšel v p0?,1- Pomnoženi in izpopolnjeni izdaji. m'ddadr~ 1—- — mij itd. Predmetni oglas z natančnej- j -dna knjižica je sestavljena po So'?!1 v ai"ijccc/d;licm rodu in obsega . .tiskanih strani. Dobi so pri trgov 10? pa ol Do dklar3«v 7,a tiskovne stroške m v, Za Poštnino. Denar je vpcslati v . g Zagrebški žitni trg (2. septem-1v ura i n , , Šimi podatki jo v pisarna trgovske in; DVOJICA ŠE VEDNO V obrtniške zbornice v, Ljubljani intere-] mmr r »7wvh sentom na vpogled. j g Dobava krušne moke. Dne 31. sep- j f ki ?a je preje]a vIada, sta name-tembra t. 1. ob 10. run dopoldne se bo ; , , V. . kra],-;ca dne sklenila v intendanturi Dravsko davi- p . , , MARIJ. LAZNVH. B c o g r a d, 9. sept. (Izv-) Glasom po in obrtni zbornici v Ljubljani Panjsko obtoti vKakor pa naknadno poročajo v Pariz, kjer Kakor pa Q ; godba glede dobave 125.000 kg krušne ; Par dn:, ^ T - pšenične moke. Predmetni oglas je v ; 12 Marijanskih Laznj , ^ene v kronah za 100 kg postav-; •—Lp^taja: pšenica (76 do 77 kg) 1800 pisarni trgovske in obrtniško zbornico j odgodilo do^ nedelje Ljubljani, pogoji pa pri divizijski; kralj m kraljica ene 22. t, Ljubljani interesen- j V Parizu bo oblaka. Štiri hiše je popolnoma porušil in poškodoval tudi ceste, škoda j d znatna. . • :v>;Kr; BORZA, S. Zagreb', 9. septembra. (Izv.) Nd borzi je nastala precejšnja zmeda in ne^ gotovost z ozirom na novo devizno iif valutno naredbo-7. t. m. od-j Curih, 9. septembra. (Izv-) Predin sta hotela ostati! (Izv.) Pariz 40.85, Zagreb 1.60, London ‘23.50, Berlin 37M, Praga 17.40, Italijaf se je potovanje j 22-90, Newyork 527, Dunaj %, Budim-Iz Pariza se vrneta Ipešta 23, Varšava 7)4. n v Beograd. J’ — : ...........................—„ . ‘j intendanturi tom na vpogled. 1 francoske republike Mileranda. mmsm jGiauije?! podpetislklj 11462 napravijo Vaše obnvaJo trpežno in elegantno. SE V V3ev toijsih Irgovinah nsnja in na deeelo pri: ^-^SOM-KAUČUK D. D. Zagreb, W1Isorov trg 7. Losono pohištvo Žefszfio pohištvo1 Tapatn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna ©prava | Preproge Zavesa m \ : Blago zapohišlvo Posteljno perje izvanredag ulako ¥ zalogi pohiitva KnlPreis ! iala oznanila, Kontcristinja z prakso, zmož •; na slovenskega in nemškega i jetika ter strojepisja, želi kmalu ; nastopiti službo, Genj. dopis, pod „Kontoristinja* na upravo : lista. 1631 Dijak sa sprejme na hrano in J stanovanje. Tattenbaohova r! i St. 27-1, levo. 163 ' Postrežntca se spreime. Ga bere, huSke cesta 13, 1C3G Mali dijak se sprejme k urad niški družini na stanovanj in hrano Maslov pove uprti' dne 22. t. m- v tseograa. • —> kralj obiskal predsednika j Odgovorni urednik s Rudolf Ozm* Glavni urednik : Radlvoj Rehai H Zahtevajte sedaj pri nakupu ZOpet IZreOlO KUBBI leve staroznane Szdelke želi stopiti s kapitalom in osebnim sodelovanjem v eno industrijsko podjetje (prednost elektr. ali strojniško). Obširne ponud-prosim pod „Elektrotehničar“ na uprav-^JilStvo „Tabora“.-1616 2—2 '•^^^oročamo sS©€les@ t^rsSIca JfMUOL HOJS ltavbeno 6°vina 86 Parni in umetni mlin v SrediSču podjetje in lesna tr-Ormož, D. M. Puščava >- gradnik°v V Ptuju. Stalna haloških in 1649 J. ZADRAVEC 1648 [*> Prvovrstnih lw°nierških vin. Močni stlon za uniformiranje in civilne obleke. Celje, Glavni trg 10/1» 1647 IHarito Gosposka ulica fet, SO firohutoT* kifla, flOT Ovobodon oelaSI Paniki braspIaSnal Tovsrniška zalega čeSkega In angleškega lasiifaliMeialiaiia se dobi po najnižjih cenah pri i. TRPUE-i, Mf&RiBOR Glavni trg št. 17. — 1473 Ne pozabi naročnino! ništvo .Tabora*. 163 tml lil Perfektna kuharica se sprejme takoj k boijsi družini v dobe se v vseh špecerijskih trgovinah. Zagrebi Glavno razpečavanje na debelo za državo SHS* 1640 3—1 FRAN K. LESNIK, Maribor, Cankarjeva ul. št. 26, i Mr Sprejme se gospodiJna na j ____________________________________________ stanovr.nje l vso oskrbo. K a- < slov v upravi. 1641 Na prodaj : Dvo omari, gostilničarski pult, kurnik (lahko se prturedi za prašiže), dve odeji, steklenica 50 lit, 100 komadov razi čnih steklenic, moške in žensko obleke, avstrijske vojaške obleke za osebe srednje velikosti, sod za mast in želc-zna peč. Vpraša se: Jez-darska ulica St 8-1, konjen. vojašnica, Anton Ožeg. 1635 Odda se msbiirana soba dvema gospodoma ali dvema poročencema. Naslov se izv,: v upravi. 1644 \ Enonadstropna hlža z l*pim j vrtom, električno razsvetljavo in velikimi stanovanji se takoi proda. Ponudbe na anonfni, zavod Iro Sušnik, Maribor.! Slovenska ulica 15. 1642 ' Mala oznanila. Dobro mleko, surovo maslo in sir se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16. 1551 10—7 Na proda): V/t orala njive, sposobno za stavbene prostore v bližini postaje Tezno. Poizve se v gostilni Atrlic-Brez-nik, Tezno. 1592 2—2 Namizno olje a K 110, budni olje k K 160 se dobi na Glavnem trgu pri belordcčem dežniku v visti olja. 1579 5—8 OtroSka postelja (lesena, t ograjo in predalom) se proda v Stolni ulici 1, I, nadstrop., desno (Špindler). • 3—3 Brivnica Frana Novaka Aleksandrovi cesti St, 22 prioeroca- Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—Tali. ure in ob četrtkih od Va19.—Va^O. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. .«0 I Sli ^larft&T. 10. septembra T922 ©a©W itoPj itoife©r9 JMrsifera ylks 5 kpojas za ejosposg® bss efizma Izprašan na Prvi krojaški akademiji v Beritau. S© gss”ap©?©«a. 1602 4 2 mifoti BS a M'BI8wv/ &km EM^rezi$!a£no 1 PošSlianl® m «8®I®B©S Nobena kupna dolžnosti mastsmEmmnBsamtr 1 n ii as* V • V , lil liiliifi BansBH S. JUGOSLOV. SS©E- oi WVfl!,HUA BSKiAG/HJN o ■ Slovaška cesta Si©w58ka 3*5. «i? M i I i JOSIP SIJMO OBAR v®ia2njšfsa aaSšsa St. 7 MAK180R, GOSPOSKA Izdeluje vse vrste sodov po umerjenih cenah I 1619 3—2 ZSS^SSgglKBaSg^Ei^t^^ittjgafciižBBEggeS^jgBBBEBI ^sasgftfeyg^jy>/fefia^^ai2^'^sgiig;^g5P^gggga£^3g^!g.!^l«5 2@i©ua čevljav | F P wr I3&M& Modna in športna tgovina. Zaloga original angleškega sukna. Zalega izgotovljenih oblek. Prvovrsten krojaški salon. =====3 -I® BSJip©s,©ča- I! manufaktuma in modna tvrdka 1 l*iar§l»©r, Cslavmi fr® 1®. 1607 3—2 lastnega izdelka, od preproste do najvinejše vrste, se dobi pri i S^Sif Nil r m III PM J Koroška sesfes 18» Cene solidnel i6is 2-2 Cene solidne! hi. tovarna PEmm 1 f I 1 i 0 | S 1 § ilild^ Sregoržlževja u3č«a 3fi. £4 Er & IS © I Islcga SSOfclltoa In mizarska delavnica z električnim obratom ----- Š¥iFaH f€©¥ER Marl!b@rs Dravska as Ilca S Izdelovanje od najpriprostejše do najfinejše opreme v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. 1606 2-2 I TELEFON 208 1921 2-2 E^a^Ib©!9, Cšrafslki trg 1 Maraufakfitsra.-------------^erš^o. Ma dašiaeS©! 16093-2 Na diroZ&Efii©! ssJiaa razno Dežne plašče, klobuke, perilo, čevlje modno in galanterijsko blago v veliki izbiri priporoča ob - mmm®® G1.&VM3 T23SŠ 2. 1608 4-2 ira; jhl M i! m Cenjenemu občinstva se toplo priporoča 8. Ti M E UL NASL. Ul lil Rasinpr & Štravs 1 Strojno in stavb, ključavničarstvo, avtogeftično varjenje. 111 MARBBOR, VOLKMARJEVA UL. 6. IFfl — Sprejemajo sc vsa v to stroko spadajoča dela. — Parfumerifa, gaSamtarlJa Bn -- pleSarsSci --- J. SILOS Maribor, CSraJski trg 3. 1603 2—2 n 1599 3—2 iw ssa ss w» Wl«»irai»lhw! n, » lan id M n ®3SH*ES!EC3SE!nE5?2ffliES:iGaSEi51'uS.‘32'i: ffiie KEESSE9 naznanjava, da sva otvorila ^aflSaoru, Brareska asSSca 1® novo h II Jer.. se Popravljajo vsakovrstni električni 'roJ1) aparati, likalniki, kuhalni lonci i. t. d. °vo ovijanje sežganih elektromotorjev, di-, namov, transformatorjev i. t. d. 1605 3-9 BSSJ&SC a ZAVRŠNIK. »hbmmm■a^wTia^u^Bggaim^tK gs © Ni © C POZOR DAME m GOSPODJE Ravnokar prispeli najnovejši modeli llililn h!.jesc1^co ,n z'msko sezijo, Ivan Kvas, klo-oucar, Maribor, Meljska ul. 74. Velika zaloga ukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu. Postrežba točna. 1G01 2-2 Cene solidne. O 5*3 O 30 C i ¥ L J S S Izdelovanje čevljev za gospode, dame in otroke po meri in najcenejših dnevnih cenah P>©¥@¥iCHfli!S ftgARSBOS, MLINSKA 4. X Specijalist v hribovskih in turistovskih ter tudi § O v ortopedičnih čevljarskih delih. « H ©TEI, IH RiSTAVKAOM „HALBW1DL“ v sredini mesta ležeče, v Jurčičevi ulici Prvovrstna vina, izvrstno pivo iz pivovarne Gotz, Maribor. Meščanska kuhinja. Na praznik dne 8. in 10. septembra koncert. Novo urejene sobe za tujce! 1597 2—2 ■3-irr-.TrrTmcrBrx-.v_n KMBBaKEn-ssKrt:«. r "•:.’:'::!$ I P0SETNIKI 2. OBRT. FaAZST. V MARIBORU! POZO J!9 Si aS2JK3SSaS®^B^!S3 ^ debelo! Na drobno! ®QiikaS©s@ 5^ sadja naJsaSi-jgneje in najcenejSe ^melak in drug *'ariSjor> §l©naš5sow irg G e e~on 158. - Brzojavi: Hmelakomp. ES iSS C£^ ES p-p i f S’ ! ' I: EOGRAD bode za časa obrtne razstave odprta c@l© n©i„ Pričetek ob 20. (8.) uri. Konec ob 24. (12.) uri. Dobila se bode najfinejša kava, čaj, vino, šampanjec itd. ter vsakovrstna mrzla jedila. — /a solidno in točno postrežbo jamči lastnica $9I.I!$5®£. 2-2 Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikan-skih oblikah izrezane, dobaviia za tovarne obuvala in čevljarie. Apartne elegantne oblike. Velikanska izbera novitet za vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala Nakup, reparatura' in prodaja tevlja rskih strojev Zahtevajte prospekte od Raiph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje j v vseh strokah moderne, S mehanične izdelave obuvala. — ZehtKvajie prospekt e, dobra pssfrežba G. VALJaK V nedeljo, dne 10. septembra 1922 se vrši v go- stilni Mm*ks^ Meljska^ce^ 1&'' ^ ^ ' 1 |pb» ^ rdružen s pojedino praženih piščancev (kom'•d 70 K>,(I Ol||S|^| dobre svinjske pečenke in raznih klobas. — Točili se j i bode izvrstno Klopi n'ko vino in sveže pivo. — Kor ; | Singer 52!g certira priljubljena k.->p — V-top prost. — Z | . *" obilen obistc se priporoča i | | ! H nadontsstnl | 1638 ^OSllSSnioC-cflB aCSI vtffždrf &\St ’ mem S Ej Ui '»& (&■ iii En angBaSkl V fl H H SJnser ožja, niti, sviia »uC3, iastna un »**«««» meftanlčna iia deSavn-ca. ObS’©ke. Stngsr šSvaCsi! sS?©J3 Bourne 5i S©0, Nev^Birtc. [iiisiiliiliiljiiljirlfiii PodruSnke: MAIS09171, ŠcJska ujfea'1 SSev. 2, Zagreb. Ivarlovac, Varaždin, Osijek, VirfkGvci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, KruSevac. Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kiagujevac, Zaječar in Stip. 341 ===== ZastepssvE so v vseh večjih messih. ===== H Ar H 8 0 M M H 8 [s 5*» k v m H a 6k 'ZtoP1 !S» včeraj zvečer okrog pni 21. me od Grajske kleti do Volkmarjeve ulice denarnica Iz rdečega usn:E, vsebuiofa K 2200’—, ogledalce, škarjice in neksj slik. Pošteni najditelj se naproša, da odi." denarnico proti dobri nagradi v upravništvu »Maiburger Zeitung". * »»19 /'TO intf.Tinevn m M St /FA Sl Pat 1 w Vk I am