st K..-4* LJuhifani, sobota dne 22. juHija 1911. LccD II. i Posamezna številka 6 vinarjev : •AJTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn ■esečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K MK); s pošto ttloletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, »Mečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številk* t vinarjev : Uredniitvo in npravniitvo J« v Frančiškanski ulici •, Dopisi se poiiljajo uredništvu, naročnina upr.vniStm Nefrankirana pisma se M sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plaia: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnea oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znanko. • Telefon številka 303. s Dr. Gregorin in dr. Ryb4f se opravičujeta! Dr. Gregorin in dr. Rybžr „popravljata“. Z Dunaja smo prejeli naslednje pismo: Dunaj, 20. julija 1911. Čislano uredništvo! Z ozirom na vesti in trditve priobčene v številki vašega cenjenega lista od dne 19. t. m. v rubriki »Naj-novejša telefonska in brzojavna pomočila" in pod naslovom: »Dr. Ryb£r in dr. Gregorin v Sušteršičevem klubu. Šušteršič dosegel svoj namen. Izdajstvo nad dr. Ravniharjem", poživljava jo čislano uredništvo v smislu § 19. tiskovnega zakona, da objavi ta-le Popravek: Ni res, da sva midva podpisana stopila v dr. Šušteršičev klub, marveč je res, da sva z dr. Laginjo, Mandičem in Spinčičem ustanovila »Narodni klub", ki jef kot tak vstopil ne v Šušteršičev klub (Hrvatsko slovensko zajednico), marveč v novo parlamentarno skupino: .Hrvatsko slovenski klub", kateri novi klub predstavlja toraj zvezo dveh samostojnih klubov. Ni toraj res, da sva podpisana kapitulirala pred dr. Šušteršičem. Ni res, da sva si midva podpisana z omenjenimi istrskimi poslanci le začasno ustanovila svoj klub marveč smo si ustanovili »Narodni klub" v nadi in z izrecnim namenom, da se posredovanju istega posreči spraviti na podlagi narodne misli vse jugoslovanske poslance v en klub, ki naj bi obstajal iz vseh posameznih jugoslovanskih parlamentarnih skupin, oziroma frakcij. Ni res, da bi se bil dr. Šušteršič izjavil, da sprejme našo petorico v svoj. klub, če pustimo ljubljanskega naprednega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja na cedilu ter da se mu je ta nakana posrečila, pač pa je res, da se je o tem vprašanju sicer z dr. Šušteršičem govorilo, a se ni moglo ničesar sklepati, ker dr! Ravnihar ni prijavil svojega vstopa v »Narodni klub", temveč si pridržal konečno odločitev glede vstopa v eno ali drugo parlamentarno skupino in v smislu sklepa, ki ga je pričakoval od vodstva kranjske na-rodno-napredne stranke v tej stvari. Ni toraj res, da smo midva, Matko Mandič, prof. Spinčič in dr. Laginja klonili svoj tilnik pred Šušteršičem, vstopili v njegov klub in pustili dr. Ravniharja na cedilu, marveč je res, da smo poslanci združeni v »Narodnem klubu", zahtevali, da se ustanovi nova parlamentarna formacija, ki naj bi za sedaj, kakor je navedeno obstojala iz »Hrvatsko-slovenske za-jednice* in iz našega »Narodnega kluba" in v katero novo formacijo bi zamogla vstopiti pozneje skupina dalmatinskih poslancev, ki za sedaj ni hotela vstopiti v novo ustanovljeni .■Hrvatsko-slovenski klub" in v kateri klub bi zamogel vstopiti tudi dr. Ravnihar bodisi naravnost, bodisi s pristopom v »Narodni klub" ali v »Dalmatinski klub". Ni toraj res, da se je dr. Šušteršičev klub, ki mu je ime »Hrvatsko-slovenska zajednica", sedaj spremenil v »Hrvatsko-slovenski klub", marveč je res, da oba kluba obstojata eden zraven drugega, kakor obstoja zraven istih »Narodni klub" še nadalje, kateri poslednji klub se je konstituiral tako, da je izvolil prof. Spinčiča predsednikom, a dr. Gregorina tajnikom. Ni res, da je dr. Šušteršič stavil nam članom »Narodnega kluba" edini pogoj: Ali z mano, t. j. brez dr. Ravniharja, ali pa vas ne sprejmem v svoj klub ter ni res, da smo midva, Mandič Spinčič in Laginja vrgli puško v koruzo ter vstopili pod dr. Šušteršičevo komando. Ni torej res, da smo izdali interese svojih volicev, marveč je res, da smo po našem prepričanju sč svojim postopanjem ravnali na korist svojih volilcev, ter da mirnim srcem pričakujemo pravično sodbo svojih volilcev. Z odličnim spoštovanjem Dr. Gustav Gregorin, državni poslanec. Dr. Otokar Ryb£f, državni poslanec. Priobčili smo to pismo gg. dr. Gregorina in dr. Ryb&ra ne samo zato, ker smo po zakonu primorani priobčiti ga, nego tudi zaradi njegove zanimivosti. Naj vedo naši čitatelji, kako se zagovarjata in opravičujeta tržaška gromovnika radi svoje nenaravne zveze s klubom dr. Šušteršiča. Svoje sodbe, seveda, ne izpreminjamo čisto nič, kakor je gotovo ne bodo spremenili niti volilci dr. Gregorina in dr. Rybžra, ki naj blagovolita prečitati samo predvčerajšnjega »Slovenca", pa bosta videla, kake namene je zasledoval dr. Šušteršič pri sklepanju zveze z »Narodnim klubom". Ti nameni so prozorni: Izvajanje proklamiranega političnega bojkota nad naprednimi Slovenci do skrajnih konsekvenc in z vso njemu lastno brezobzirnostjo ! Zato je greh, ki sta ga zakrivila gg. dr. Gregorin in dr. Ryb£r neodpustljiv in se da popraviti samo na dva načina: ako izstopi »Narodni klub" iz »Hrvatsko-slovenskega kluba", ali pa ako doseže pri kranjskih klerikalcih preklic političnega bojkota. Tertium non datur in ako člani »Narodnega kluba" ne storijo niti enega niti drugega, ako ostanejo še nadalje v zvezi s stranko, ki vporablja v boju proti slovenski stranki najne-moralnejša, najostudnejša sredstva bo 'morala smatrati vsa napredna javnost, da »Narodni klub" odobrava vse persekucije, ki jih izvaja klerikalna stranka s pomočjo vlade in Nemcev nad naprednimi Slovenci in iz tega spoznanja bo izvajala napredna slovenska javnost tudi vse konsekvence, kar članom »Narodnega kluba", v prvi vrsti gg. dr. Gregorina in dr. Ryb4ru gotovo ne bodo ljubo, ker bodo stali na strani napredne javnosti — tudi volilci teh dveh poslancev, ki se ne bodo dali zaslepiti s frazami o potrebi sloge itd. Storjena napai moi poklic je ta, da se plazim ponoči v slabo zastražene hiše, ki si jih ogledam prav previdno m oprezno, pazeč, da koga ne vzbudim nakar odidem z vso skromnostjo m vljudnostjo Te svoje posete delam samo po hišah, ki so vredne, da si jih človek ogleda, in moje občudovanje do reči, ki jih vidim, je ponavadi tolikšno, da odidem le redkokedaj, ne da bi vzel s seboj majhen spomin — kako dragoceno zlatnino ali drago kamenje ali vsaj kako vrečico, napolnjeno s tistimi prekrasnimi medaljami, ki se jim pravi cekini in Srebrnjaki ... . . . , Roland je bil sedel; podpiraje si brado z dlanjo, je gledal Džennara z nenavadno resnobo. — Aha 1 si je mislil policijski načelnik, napravil mi bo predavanje o kreposti in poštenju; samo da ne bi trajalo predolgo! — Z eno besedo, je dejal Roland, vi opravljate posel tatu? , — Ah, da! Človek pač ne more živeti brez vsakega dela. Saj sem vam rekel gospod, da mi prede že nekaj časa trda. Nobenega zaslužka ni. Vrata so pretrdo zaklenjena. Revščina trka na duri. In nocoj sem se klatil žalosten in pobit po Benetkah; kar zagledam to hišo. Splezal sem v vrt, približal se, začul glasove, zapazil luč in se ves razočaran obrnil nazaj. Že sem hotel zopet na ono stran zidu, obečaje si, da se vrnem jutri ... vidite, da sem odkritosrčen do skrajnosti! . . . takrat pa so me popadle klešče vašega korenjaškega tovariša . . . Zdaj veste vse, gospod. Roland je, kakor smo rekli, resnobno poslušal to historijo, in nobeden zunanji znak ni dal Džennaru sklepati, da je napravil neugoden vtis. Policijski načelnik je brez prevelike skrbi pričakoval učinka. To, kar je vedel o Rolandovem značaju, mu je dajalo si- gurnost, ki je v navzočnosti kakega svojega beriča gotovo ne bi bil občutil. V tem trenotku se je na vrtu oglasila rahlo piščalka. Roland in Skalabrino sta se zdrznila; Džennaro je nastavil ušesa. Roland pa je vstal; obračaje se proti vratom, je izpregovoril z mirnim glasom: — Skalabrino, dokler me ne bo nazaj, nadzoruj skrbno gospoda Džennara, načelnika beneške policije, ki nas je blagovolil posetiti. In stopil je ven, puščaje Džennara vsega poraženega, bebastega od osuplosti. Na vrtu se je Roland napotil k cedri. Tam je ponovil znamenje s piščalko, ki ga je bil slišal. Skoraj takoj nato se je postavila k njemu temna postava in dejala: — Gospod, nocoj bo. — Ali naju moreš voditi? — Da, gospod, brez nevarnosti. — Dobro, počakaj me. Roland se je vrnil v hišo. — Gospod, je dejal Džennaru z mrzlim glasom, moj jetnik ste. Policijski načelnik se je trudil v teh par minutah na vse kriplje. da bi našel izhod iz pasti, v katero je bil zašel. Toda to pot ga je držalo trdno, brez upanja rešitve 1 Njegov položaj je bil strašen. — Moj jetnik ste, je ponovil Roland. In ravnati hočem z vami enako, kakor bi bili vi ravnali z menoj, .ako bi. bil slučaj zamenjal najini ulogi. — Nočem se dalje pretvarjati, je zdaj izpregovoril Gvido Džennaro. Res sem tisti, kakor pravite. Zato vas hočem samo vprašati, kakšno ravnanje ste mi namenili? Policijskemu načelniku se je bila vrnila vsa njegova hladnokrvnost. Sklenil se je braniti od koraka do koraka. — Izgubljen sem, je mislil sam pri sebi, toda poginiti ne maram kakor kak navaden bedak. Pokazati se še enkrat v vsej svoji zvitosti in drznosti — to vsaj ni vsakdanja smrt. — Kaj bi bili storili z mano, ako bi me bili zajeli? je vprašal Roland. neha. — Izročil bi vas bil tribunalu. Tam se moja naloga — In kaj bi storil z mano tribunal? — Izročil bi vas krvniku, je odgovoril Džennaro smelo. — In kaj bi storil z mano krvnik? — Odsekal bi vam glavo, razen če bi se zadovoljil s tem, da vas samo oslepi. Toda odkritosrčno sem prepričan, da bi vam odsekal glavo. Zajeti zdajle, bi bili sojeni še nocoj, in 2e jutri zjutraj bi stopili na šafot. Gvido Džennaro je govoril take besede, kakršne so se mu zdele najbolj zmožne proizvesti na Rolanda silen učinek, po podatkih. ki jih je imel o njegovem značaju. Željno je iskal na Rolandovem obličju sledov tega nameravanega učinka. Toda to obličje je ostalo neprozorno, pokrito s takšnim hladom, da je policijski načelnik pogledal stran, čuteč, kako se vzpenja po njegovem hrbtišču prva groza smrtnega strahu. Sam pri sebi je ponovil: — Izgubljen sem. Toda zdaj se mu ni oglasila nobena smela misel, da bi ga potolažila. Molče je čakal besede, ki je imela priti iz Rolandovih ust In ta minuta molčanja je bila polna pretresljive napetosti. Roland je s pozornim očesom zasledoval v Džennarovem. pogledu, kako njegova smelost padaje prehaja iz drznosti v odločnost in stanovitnost, iz stanovitnosti v neodločnost in iz neodločnosti v grozo. Ko ga je zagledal v tej poslednji fazi razpoloženja, je izpregovoril: — Gvido Džennaro, prišli ste me zalezovat sredi nočnega pokoja, dasi vam nisem storil nikdar niti najmanjše krivice. — Hotel sem rešiti državo, kakor mi je velevala dolžnost. — Recite rajši, da ste hoteli stopiti pred Svet Desetorice z mojo glavo v roki in zahtevati za ceno te glave, ki bi mu jo bili vrgli pred noge, nedvomno kako novo ugodnost. Ali se motim? ________________________________ (Dalje.) rodnjakov, ki imajo večjo pravico do tega mesta, to je pa malo preveč! In zakaj vse to? Ker se je tako prav zdelo nekemu „feldveblu“, ki je s Heldom v istem oddelku in ki se mu hoče s tem prilizniti. Cujte! Naroden, političen dnevnik slovenski je v stanu čestitati pangermanistu, slovanožrcu pri avanziranju samo zato ker tako želi komisni klečeplaznik! Tu, tu bi, da rabim priljubljeno frazo »Edinosti”, stopile človeku res solze v oči! Edinost, Edinost, tolikokrat si menjala črke, kedaj, kedaj boš vendar enkrat menjala pamet?! Cu-uk. glede na politične razmere in ne glede na zahvalo, ki jo žanjejo za svoje žrtve, saj ne delujejo za to, da bi želi zahvalo, ampak da koristijo slovenstvu. — Torej ne čez cilj streljati! Nikar čez cilj! Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji »Slov. Narod* članek, ki ga priobčujemo po njem in podpisujemo tudi mi v polnem obsegu. Članek se glasi: Postopanje primorskih poslancev je v vseh narodno-naprednih krogih na Kranjskem — in menda tudi drugod — obudilo vihar in ogorčenja. Ta nevolja je opravičena, vendar pa moramo dvigniti glas in resno svariti : nikar čez cilj! Od vseh strani se namreč čuje in dobivamo tudi take dopise, da ljudje ne bodo več dajali za družbo sv. Cirila in Metoda. Nikar čez cilj 1 Resnica je, da naprednjaki vzdržujemo družbo sv. Cirila in Metoda. Napredni tisočaki gredo na Koroško, napredni tisočaki vzdržujejo slovensko šolstvo v Trstu. Resnica je, da ima družba sv. Cirila in Metoda večinoma napredni denar s Kranjskega na razpolaganje, kakor je tudi resnica, da bi bila narodno-napredna stranka na Kranjskem vse kaj drugega, če bi bila vse tiste tisočake in tisočake, ki so že šli na Koroško in v Trst, porabila za svojo strankarsko organizacijo. Zahvala za te trajne in velike žrtve ni izostala, ne iz Koroške, ne iz Trsta. AH to vse nas ne sme zadrževati, da bi ne ostali zvesti družbi sv. Cirila in Metoda in ji posvečali svoje moči kakor doslej. Politične razmere se menjavajo, družba sv. Cirila in Metoda pa ni ustanovljena, da bi delala samo za trenotek in z ozirom na trenotne razmere. Prosimo torej in apeliramo na vse slovenske napredne rodoljubkinje in rodoljube, da ohra-. nljo družbi sv. Cirila In Metoda svojo naklonjenost In jo podpirajo kakor doslej. Družba ne sme trpeti zaradi politike gg. Grafenauerja, dr. Gregorina, profesorja Mandiča in dr. Ry-bdra. Sicer pa bi gg. dr. Gregorin in dr. Rybšr sedaj lahko ,prav izdatno olajšala družbi sv. Cirila in Metoda izpolnjevanje njenih naiog. Od vseh strani kličejo družbo na pomoč, iz vseh ogroženih krajev se obračajo na družbo, naj pomaga, a njena sredstva ne zadostujejo, da bi vsem ustregla. Naj bi gg. dr. Gregorin in dr. Rybaf zastavila svoj vpliv, da bo .Slovenska straža" prevzela vse kar vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda z denarjem slovenskih naprednjakov v Trstu in da bo »Slovenska straža* povrnila, kar je ta investirala. Tako bi bilo družbi zelo olajšano njeno delovanje, ne da bi slovenska stvar v Trstu trpela. Upamo zanesljivo, da bodo gg. dr. Gregorin, prof. Mandič in dr. Rybaf to stvar srečno uredili in da bo „Slov. straža* dobila lepo polje koristnega delovanja v Trstu, Ciril Metodova družba pa svoj denar. Na vsak način pa je častna dolžnost slovenskih naprednjakov, da kakor doslej podpirajo še dalje družbo sv. Cirila in Metoda, ne DNEVNE VESTI. Glasovi Iz Trsta. Iz Trsta dobivamo vsak dan več pisem, v katerih izražajo volilci svoje ogorčenje radi vstopa dr. Rybara in dr. Gregorina v Šusteršičevem klubu. Tržaški volilci zlasti ne morejo razumeti tega, kako moreta dr. Rybaf in dr. Gregorin sedeti skupaj s Šušteršičem in Krekom, ki sta najhujša nasprotnika Ciril-Me-todove družbe, ki vzdržuje tržaško Slovenstvo. Tudi mi smo tega mnenja. Kako moreta biti dr. Rybar in dr. Gregorin tako kratkovidna, da mislita, da bodo klerikalci podpirali njih narodne težnje, če so proglasili najskrajnejši bojkot celo Ciril-Metodovi družbi, ki je naše edino obrambno društvo, od katerega ima Trst največji dobiček. S takimi ljudmi je delovanje na narodnem polju sploh nemogoče. Dr. Šušteršič in njegovi tovariši preskrbe Tržačanom lahko samo še drugega slovenskega škofa, da bosta oba veliko lažje razvijala klerikalno propa- fando v Trstu in raznarodovala tržaške lovence. Majorltetnl princip. Dr. Ryba? navaja v včerajšnji »Edinosti* pogoje, pod katetimi so vstopili primorski poslanci v Šušteršičev klub. Debelo črtano povdarja. da si primorski poslanci pridržujejo avtonomno postopanje v vprašanjih, ki se tičejo izključno njihovih volilnih okrajev. Toda v vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog »Hrvatsko-slovenskega kluba* odločuje, kar je sicer samo po sebi umevno, ma-jorltetni princip. Vsled majoritetnega vprašanja se bodo morali torej primorski poslanci kar se tiče slovenskega vseučilišča, ki bi bilo za nas eminentne važnosti, ravnati po klerikalni večini. Klerikalci so pa kakor znano, principijelni nasprotniki slovenskega včeučilišča, ker so sploh nasprotniki vsakega napredka. Primorski poslanci ne bodo Smeli podpirati dr. Ravniharja, če spravi v parlament zadevo ljubljanskega občinskega sveta, če pokliče vlado na odgovor radi germanizirarija kranjskih sodišč (slučaji Elsner, Trenz, Luschan itd.), kajti tega jim ne bo dopuščal majoritetni princip. Že danes je jasno torej, da primorski poslanci od Šusteršičevega kluba ne bodo imeli nikake koristi, dobiček bodo imeli le kranjski klerikalci, katere bodo prisiljeni podpirati tudi primorski poslanci. „Dr. Gregorin ni kandidiral na naprednem programu*, tako trdi »Edinost*, kakor bi hotela reči, da dr. Gregorin ni odgovoren za svoja dejanja napredni slovenski javnosti. Dobro, to si bomo zapomnili, posebno pa se spomnimo na to — pri prihodnjih volitvah. Politično društvo »Edinost* bo imelo povodom sklepanja zvize »Narodnega kluba* s Šusteršičevim klti-bom odborovo sejo, na kateri se zavzame »stališče* napram koraku dr. Rybafa in dr. Gregorina in društveni predsednik dr. Wilfan že pledira v »Edinosti* za to, da se izreče imenovanima gospodoma popolna zaupnica ter našteva vse zasluge članOv *Na rodnega kluba*, da bi s tem prepa riral odbornike za zaupnico. Po našem mnenju bi mogli izreči dr. Rybafu zaupnico ali nezaupnicb samo njegovi volilci na javnem shodu, ne pa par gospodov med štirimi Stenami. Želje za senzacijami nam še vedno očita »Edinost*, mesto da bi izjavila, kako stališče zavzema napram političnemu bojkotu, ki so ga proglasili in ga tudi z vso brezobzirnostjo izvajajo nad naprednjaki zavezniki njenih šefov dr. Gregorina in dr. Rybara in nam povedala, kako se morejo poslanci, ki so izvoljeni na narodnem programu, zvezati s stranko, katere edini cilj je: boj na nož z lastnimi brati 1 Slab izgovor je trditev »Edinosti*, da se člani »Narodnega kluba* niso mogli združiti s slovenskimi naprednjaki, ker teh na Dunaju ni, neokusno je pa, ko svetuje »Edinost* kranjskim in štajerskim naprednjakom, naj raje delajo in ne samo kriče, da bo na Dunaju več naprednih poslancev. »Edinost* ne pomišlja, da je naš položaj težak že za to, ker imamo proti sebi klerikalno-vladno-nemško zvezo, še težji pa postaja naš položaj, ako podpirajo to zvezo narodni, samo in Izključno narodni krogi na Primorskem. Dr. Šušteršičev! črnovojnikl so prisegli. Včeraj se je na odru kazenskega sodišča odigral prvi akt dr. Šu-steršičeve zgornješišenske polomije. V tem aktu so nastopili dr. Šusteršičevi črnobojniki: naš prijatelj Franc Orehek, uradnik ar. Schweitzerjevega Vzajemnega podpornega društva; Janko Babnik, asistent c. kr. tobačne tovarne in c. in kr. kadet v rezervi; Ivan Piš, čevljar v Zgornji Šiški, Josip Arhar, posestnik v Vižmarjih in Martin Jekovec, delavec v c. kr. tobačni tovarni. Vlogo glavnega in pobitega junaka je igral g. Orehek. Iz njegove vloge se da posneti, da jih je na tistem ponesrečenem shodu dobil od vseh strani na vse strani svojega nekdaj liberalnega sedaj klerikalnega telesa. Glavni udarec pa mu je prizadel na glavo g. Franc Kavčič, klepar na dr. železnici. V dr. Šusteršičevi pisarni so poleg tega udarca pristavili še Orehkov trdi klobuk, ki je tudi zado-bil rano, za katere bolečine so zahtevali 9 K. Orehek pa je bil toliko previden, pa je med razpravo to klobučjo pritiklino umaknil, kot pomoto seveda. Priče gg.: Babnik, Piš, Arhar in Jekovec so prisegle in izpovedale, da niso videle, da bi bil; Kavčič udaril Orehka. Pač pa so videle, da je Orehku zmečkal zapisnik pripravljen za shod po § 2. Arhar pravi, da je sjal na cesti ter slišal vpitje: fej, vun črni, vun! Tudi je videl, da so po Orehku ter c. in kr. kadetu in državnemu uradniku Babniku padale batine. Toženčev zagovornik predlaga zaslišanje novih prič, ki bodo potrdile, da je Kavčič takrat stal 10 korako\ od Orehka oddaljen, in da Orehka ni udaril, pač pa so videle, kako je c. i. kr. kadet in c. kr. državni uradnik Babnik g. Josipa Seidla za lase vun vlekel. Sodnik ta predlog odkloni, pa pusti glavnega junaka Orehka samega zapriseči. Orelcek pod prisego odločno obdolži Kavčiča, da ga je res on udaril s palico po glavi. Kavčič pravi, da to ni res, marveč res je, da so Orehka za lase privlekli vun in da je še njega vprašal, kdo ga je udaril. Kavčičev zagovornik ugotavlja, da Orehkovi izpovedbi ne gre verodo stojnost, ker je bil sam preveč udeležen pretepa. Sodnik pa je Orehku verjel ter Kavčiči obsodi na 2 dni zapora, 10 K za bolečine ter 4 krone za zdravniško izpričevalo. Kavčič po svojem zagovorniku takoj vloži vzklic; drugi akt se torej nadaljuje pri deželnem sodišču, Orehek kot dober katoličan je bil te obsodbe strašno vesel; menda bolj zato, ker si je na lahek način zaslužil 14 krone, kot pa ža to, da je kot krščanski demokrat spravil najbrže nedolžnega delavca v obsodbo na 2 dnevni zapor. Klerikalci odgovarjajo z gospodarskim bojkotom. Klerikalci začenjajo sistematično izvajati gospodarski bojkot proti posameznim naprednjakom. Sedaj se hočejo maščevati nad lastnikom hiše, v kateri je nastanjena šišenska podružnica »Jutra*. Kakor znano, je lastnik hiše g. L. Tomažič, ki ima svojo zalogo piva ter vina. Da-siravno bi morali klerikalci ravno iz te dobe naše podružnice vedeti da se naš list ni prav nič brigal za Tomažičeva podjetja in sicer — to danes lahko povemo — namenoma ne, ker nismo hoteli klerikalce izzvati h kake-mn bojkotu g. Tomažiča zaradi nas. Mi smo se, kot vsaka druga stranka v hiši, smatrali le kot stranka in bi bil g. Tomažič radi nas Uhko liberalec ali klerikalec, ali kar bi bil hotel biti. Klerikalci pa so ravno nad tem možem, ki je pred leti, ko so celo slovenske pivovarne kapitulirale pred nemškim kartelom, osamljen vztrajal pri nizki ceni piva, najprvo izlili žolč svojega maščevanja. Prav satansko preraču-njeno po ustnih in pismenih hujskanjih so pričeli bojkot proti njemu. Duhovniki in razni posvetni klerikalni veljaki so začeli pritiskati na gostilničarje, ki so doslej jemali pivo od g. Tomažiča, ter jim na svoj način prepovedali, da Tomažiča ne smejo več podpirati, in sicer za to ne, ker jev njegovi hiši podružni.-ca »Jutra* nastanjena. Kolikor doslej znano, se je nekaj klerikalnih gostilničarjev te grožnje res ustrašilo. Pa delo bojkota se nadaljuje tiho dalje. Zgodilo se je, da soprogi gosp. Tomažiča v neki trgovini niti za denar niso hoteli dati, kar je želela, in to zopet le zato, ker je »Jutro* v hiši. Ker nočemo biti še nadaljni vzrok tega satanskega maščevanja, smo sklenili, da se podružnica preseli iz gosp. Tomažičeve hiše. Apeliramo pa tudi na narodno zavedne gostilničarje posebno v Šiški in okolici, da po možnosti podpirajo g. Tomažiča! Klerikalcem pa bo ta način in razlog bojkota prišel prav in tam, kjer najmanj slutijo! Protestni shod glede osebne dohodarine je mestni magistrat kot prva instanca obrtne oblasti deželni zvezi obrtnih zadrug prepovedal, češ, da prirejanje takih shodov ne spada v delokrog zveze. Če je ta sklep obrtne oblasti pravilen ali ne, to se bode dokazalo šele po rešitvi ugovora zveze. Če so enake zveze smele take shode sklicati v Gradcu in v drugih mestih, mislimo, da bi jih smela sklicati tudi zveza v Ljubljani. Protestni shod se bode pa kljub tej prepovedi vršil, ker ga je nemudoma slicalo »Slovensko obrtno društvo* pod svojo firmo. Dobrega gradiva imamo dovolj nabranega in dolžnost ljubljanskih obrtnikov je, da se shoda, ki se bode vršil v pondeljek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma*, polnoštevilno udeleže. Shod, ki se vrši v interesu obrtnikov mora biti od prizadetih krogov dobro obiskan, da s svojim obiskom protestirajo proti krivičnim postopanjem davčne administracije, ki se največkrat ne ozira na resnično napoved dohodkov in ki se ne ozira na utemeljitev napovedi. Zatorej obrtniki vsi v pondeljek na protestni shod v Mestni dom. Afera Seidl na dr. Šusteršičevem shodu v Zgornji Šiški se je preložila rta poznejšo razpravo najbrže meseca avgusta. Dr. Zajec hudo obsojen Naš ljubitelj g. dr. Zajec najbrže še ne ve, da je bil včeraj v Orehkovi zadevi prav hudo obsojeo. Orehku je namreč napravil zdravniško izpričevalo, ki potrjuje da je bil Orehek udarjen na glavi. Za to izpričevalo je dr. Zajec računal 10 K, sodišče pa je teh 10 K reduciralo na 4 K. To je menda ja huda obsodba; ali za dr. Zajca ali za dr. Zajčevo izpričevalo ali za Orehkovo resnicoljubje ali pa za vse skupaj. Še enkfat požar v Starem trgu pri Ložu. K tozadevni včerajšnji notici o požaru v Kazariščah je treba če marsikaj pripomniti. Kakor smo torej poročali že včeraj, je zadela naj-večja nesreča vdovo M. Uletovo, ki ji je zgorelo popolnoma vse; hiša, hlev in skedenj, razen malega pohištva, ki so ga še o pravem času rešili. — Ydova je zdaj brez vsake pomoči, če se je ne usmilijo njeni sosedje. Dalje ima veliko škodo M. Baraga, kateremu je zgorel kozolec, skedenj z vso opravo in hlev. V skednju je imel spravljenih kaka 2 vagona žaganec, ki so vse zgorele. Goreti je bila začela tudi že hiša pri hlevu, a vrli starotržki ognje-gasci, ki so večkrat postavljali lastno življenje v nevarnost, so delali neumorno in tako se jim je posrečilo rešiti vsaj hišo. S tem je bila tudi glavna nevarnost odstranjena. — Zdaj naj se odprejo vsem tistim možem njihove zaslepljene oči, ki ne znajo drugega kot zabavljati čez našo požarno brambo in jo imajo za nepotrebno društvo, dočim kujejo naše čuke v deveta nebesa. Kaj bi se bilo lahko zgodilo, ko ne bi bilo požarne brambe! Morda bi bili prišli Orli v kroju korporativno gasit? — Največja tež-koča pri gašenju pa je bila, ker ni bilo takoj pri rokah vode. Sicer imajo nekaj vodnjakov, a so jih radi pieve-like suše kmalu izčrpali. Tedaj so jo začeli voziti in nositi iz bližnjega potoka. Največ hvale zaslužijo dekleta, ki so neumorno doprinašala v škafih vodo, da so zamogle brizgalne neprenehoma delovati in dušiti strašni element. Tudi g. kaplan Kenduč zasluži po vsej pravici našo pohvalo s svojim doprinašanjem vode. Sicer pa je bilo opaziti zelo veliko starotrške in ložke inteligence, poleg že včeraj omenjenega uradništva schneeberške grajščine, ki je neustrašeno letela med gorečimi poslopji in tudi veliko pripomogla k omejitvi in pogasitvi požara. Skoda se ceni približno 20 tisoč kron ki pa je krita deloma s zavarovalnino. O vzroku požara se čuje različno. Eni trdijo, da je padla iskra iz dimnika na slamnato streho skednja, drugi zopet, da se je vnela os pri ne-namazanem senenem vozu, ki so ga bili pred kake pol ure, predno je izbruhnil požar, v sedenj pripeljali in ondi pustili. Nekateri zopet, kar je najbolj verjetno, da so zažgali otroci 1 Zato h koncu še en svet vsem sta-rišem, ki imajo svoje otroke! Ne pustite svojim malim priti nikjer do ognja, skrijte pred njimi vsako vžigalico, kajti glejte, ravno letošnje leto se sliši vedno in vedno o požarih, ki jih povzročajo večinoma otroci! Pazite torej na svoje male! V Hribarjev gaj k Sokolu II. bodi geslo v nedeljo 23. t. m. vsakemu, ki hoče koristiti dobri stvari in se bratsko zabavati. Dolg čas ne bo nikomur, še manj pa žal, da je prišel. Na vsporedu je telovadba, veselica in ples. Sodeluje celotna Slovenska Fil- Tolstovrško slatin« ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstorrska slatina, pošta GuštanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočlšCe. Svoji k svojim I Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo MALI LISTEK. M. GREGORIČEVA. Za samostanskim obzidjem. Ko sva stopila v mali park pri kolodvoru, sredi katerega se dviga mojstrski monument Krištofa Kolumba, sem mu pokazal na klop med grmičevjem, kjer sem često posedal z Almo. Nato sem stopil v električni tramvaj, ga odvedel na obširno in živahno Piazza Caricamento ter stopil v gostilno, da se okrepčava. Odpočivši se od pouličnega hrupa, vstanem in rečem; Dalje ne morem vztrajat^ brat Renato. Sedaj je čas, ko je ona na svojem balkonu in zre smejoče na ulico ali pa zaliva dehtečim gardenijam. Ah, kako sem nestrpen. Komaj pričakujem trenotka, ko se zagledam v njen obraz, da spoznam lahko takoj, kako sem ji dobrodošel.- — Žensko lice je varljivo, dragi moj in ga ne umem niti jaz, ki si vendar domišljam, da sem ga zado<-stno proučil in se nekoliko razumem na to, Kje pa vas počakam, Giudo? — V cerkvi sv. Annuziate! To pa zato, ker je tista blizu njenega stano- vanja, ker mi je tista cerkev najdražja. — Najdražja bržbone zato, ker jo je nekdaj posečala ona. — Vi vse uganete 1 Na stopnicah pred mramornatimi stebri sva si podala desnico. — Bodi vam ta korak v zadovoljnost in srčni miri mi je voščil Renatoj Molče sem se mu zahvalil. Četrt ure kasneje sem se bližal ulici, v kateri je domovala oseba, ki me je edino zanimala v rojstnem kraju, ona oseba, zaradi katere sem preplul dolgo potovanje. V meni so vstajale misli tople radosti s sladko domišljijo, da bode ona morda bolestno zadrhtela, ko me bo zagledala in zagledala istočasno vso mojo nesrečo, ki jo prizadevam skriti z meniško haljo. Končno pa sem odstranil to; češ, morda se je v teku dolgih let njena ljubezen Ohladila in ne bo čutila ob pogledu name požrtvovalnega trpljenja, ki ga trpim. Ob vsakem novertl koraku so pohajali mimo mene znani obraz!, prijateljske osebe, ki so me pa prešinjale le ravnodušnim pogledom, ker niso slutile v menihu nikak ga dobroznanega so-rojaka. Melanholično sem jih motrival, saj so bili vsi, vsi srečnejši od mene, ali pa so bili vsaj izmed onih, ki po*-zabijajo kmalu bridkostne hipe |in se spominjajo nezgod s prezimim na- mehorn in Še to le, ko so slabo razpoloženi. Stopil sem v vrtič, posajen z nekolikimi grmiči, par platanami in skromnim vodometom. Približal sem se klopici in sedel nanjo. Sedel sem nasproti poslopiu onkraj ulice, v kateri je prebivala alma. Ozrl sem se skrivaj na balkon, ki je bil ozaljšan z dolgovejhatimi rastlinicami. Toda le tisto zelenje je nudilo življenje, vsa ostdla okria in kamniti prizidki so bili zaprti, kakor da je nekdo ravnokar umrl za onimi nepremakljivimi žaluzijami. Od nikoder ni prihajalo ni najmanjše znamenje, da bi za zidovjem tiste starinske palače prebivalo mlado dekle, polno zlatih upov in brezskrbja. Zaman sem čakal, da se odpro vrata na stebrastem prizidku ali pa, da se med cvetjem in zelenjem na okroglem balkonu prikaže kodrasti glavica ljubljene Alme. Starinsko poslopje se mi je dozdevalo tovarna s tujinfii ljudmi, ki so vgloblieni v svoja opravila. Čakal seni tako dolgo, da se me je polotila neka izredna tesnoba, ko da je napolrijetiO srče slabih slutenj. Najslabše razpoložen in žalosten sem se vrtičat ptoti cerkvi sv. Ahnuziate, ne da bi si znal svetovati, kaj bi moral učlniti. Naj H potricam na njena vrata? Odprla bode stara postrežnica in rti povedala, ka- kor nekdaj, da smem vstopiti ... da gospodarja ni doma . . . Oh, vse telo mi je zadrgetalo pri tej misli, ko da se moram reven državljan pokloniti mogočni vladarici. Da, pojdem, ampak ne sam, Renata poprosim za druščino, pred njim se bodem premagoval, da ne zdvajam v njeni navzočnosti. S takimi mislimi sem se približal širokim stopnicam pred pOrtal sv. Annunziate, ki se naslanja na osem stebrov. Zamišljen sem bil v svoj odlok, da ništerh niti opazil ljudi, ki so stali v gručah ob strani. »Aha, pogreb*, si mislim in stopim urnejše v Cerkev, da ne srečam sprevoda na f>ragu. V cerkvi je bilo mračno, dasi je izza vijoličastih, višnjevih in smaragdnih oken seval dijamantni solnčni soj. Mračno je bilo na prvi mah vsaj zame, ki sem stopal iz jasne dnevne svetlobe v svetišče. Na glavnem oltarju so bile prižgane sveče in površno sem opazil, da je tam množica ljudi. Kaj se vrši tamkaj, me ni brigalo, iskal sem Renata. Polagoma so se rtoje oči p»vadile cerkvenemu svitu in zasledile v klopi sedečega frančiškana. Dotaknil sem se njegove rame, da mi odstopi nekoliko prostora. V istem trenotju je vesela, glasno se pOrnertkujoča dru-ščina stopala brezbrižno preko pred-oltkrske ograje nifcdolu po cerkvi. Po- roka je bila končana. Joj! Resnica ali sanja? Prvi med vsemi je stopal moj nekdanji sošolec in prijatelj. In tesno ob njem nevesta, belooblečena in t angelskim obrazom. Ko so pa njene mile oči obstale na meni, nisem videl ničesar več. — —-------------------------- Aprila meseca 1884. * Kakor se pokaže spomladanskega jutra veselo smejoče solnce, ki nam vzbuja najprijetnejše občutke, ko da doživimo pred njegovim zatonom nekaj izredno lepega, pravtako radostno zadovoljna je bila moja duša pred odhodom iz Sv. Lovrenza v Genovo. Usodepolne povrnitve niti slutila ni. In zato sem še bolj molčeč in bolj otožen od onega najbridkejšega dne, ko me je kruti slučaj brezobzirno zapeljal naravnost pred Almin obraz, pred belo nevesto, ki je bila nekoč moja z dušo in telesom. Morem li drugače nego preklinjati trenutek, ki me je zvabil ravno onega dne v roj-stveno mesto, ko mi je edini in vro-čespoštovani prijatelj dokazal na naj-krutejši način svojo nezvestobo? Zdi se ml, da opazim in čutim, kako po-gaša polagoma luč mojega življenja. Ničesar me več ne navduši, vse mi je nadležno — zoprno. (Dalje.) harmonija. Ravnotako ne bo manjkalo drugih razvedril. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Upati je sicer, da bo vreme lepo, vendar pa prosimo slavno občinstvo in bratska društva, da se udeleže prireditve kljub temu, ako bi morda dopoldne deževalo. Vsem na veselo svidenje I Na zddrl Telovadno društvo Sokol v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 23. julija 1. 1911. v Sokolskem domu javno telovadbo spojeno z ljudsko veselico, pri kateri sodeluje slavna Zagorska godba. Vabimo bratska društva, da se prireditve najštevilneje udeleže, ker nam tako ob obletnici odkar je bil otvorjen naš Sokolski dom iznova osvedočijo bratsko ljubav. Visokošolec, izvrsten stenograf in domači učitelj, ki je zdaj brez sredstev, prosi za kako primerno »nesto. Ponudbe naj se blagovolijo poslati našemu uredništvu. Za Ciril-Metodov obrambni Sklad so se nadalje prijavili: Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Cerkije-Čatež, 100 K; podružnica sv. Cirila in Metoda v Starem trgu; Slovenski zaplotniki v Opatiji, 200 K- Umetniški razstavi. Pomladanska razstava v paviljonu R. Jakopiča se zaključi v nedeljo 23. t. m. ob 6. uri zvečer. Prodale so se še sledeče slike: R- Marčič „Adrija“, Ivan Vavpotič »Bor“ in „V maju“, S. Magolič star. »Iz stare Ljubljane”. V nedeljo, dne 16. t. m. je obiskal ravnatelj moderne galerije g. dr. Dornhdffer blejsko razstavo in v pondeljek 17. t. m. ljubljansko ter se v obeh prireditvah jako pohvalno izrazil. Po njegovem posredovanju bo ministrstvo za uk in bogočastje nakupilo nekaj umotvorov. Moravško pevsko društvo priredi dne 20. avgusta t. 1. ob priliki društvene 20 letnice v prijaznih Moravčah veliko pevsko slavnost združeno z 10 letnico gasilnega društva. Obenem se vrši otvoritev »Zadružnega doma", ki je kras moravškega trga. Vsa bratska društva in vsi. ki čutite v sebi narodno zavest, prihitite ta dan v Moravče. Tako bo naše napredno društvo pokazalo, da ni osamljeno, da živi v1 bratstvu naprednih društev, da dela za napredek in narod. S tem, da pridete v obilnem številu, hočemo pokazati našim klerikalnim nasprotnikom, da bodo tudi Moravčanom in naši lepi dolini vedno lepše sijali dnevi zavednosti. Rdečica In cepljenje prašičev. Ena najnevarnejših kužnih bolezni pri adn prašičih je rdečica (Rotlauf). Navadno nastanejo na koži rdeče lise in žival pogine v kratkem času. Edino sredstvo, katero imamo zoper rdečico je cepljenje prašičev. Ker tudi v Ljubljani posebno v Trnovskem okraju kaj radi obole prašiči na rdečici, je magistrat odredil, da se bode cepljenfe prašičev v Ljubljani in na Barji vršilo prve dni prihodnjega meseca. Kdor hoče imeti svoje prašiče cepljene, naj se zglasi do 29. t. m. na magistratu pri mestnem komisarju ali pa pri mestnem živinozdravniku y klavnici. Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem priredi v nedeljo, dne 23. julija vrtno veselico pri g. županu Jos. Zupančiču v Dolskem. Spored: Srečo lov, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Slovenska Filharmonija koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika »Talicha* v hotelu Tivoli. Spored: Lortzing: uvertura »Car in tesar*. 2. Čajkowsky: „Chant sans parolis". 3- Delibes: intermezzo iz baleta »Naila“. Nedbal: »Pravljica o Janezu", pot-P°Uri. 5. Rubinstein: »Svatbeni pohod". Čajkowsky: .Trnuljčica", valček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Danes In jutri zvečer je tambu-raški koncert na vrtu pri Novem Svetu na Marije Terezije cesti. Vstop prost. Opozarjamo na popoldansko predstavo cirkus Strassburger danes in jutri ob 4. uri popoldne. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek ža gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Elektroradiograf „Ideal“- Spored zA soboto 22., nedeljo 23. in pondeljek ■H julija: Potovanje po Ogrskem. (Naravfen posnetek.) Lopata. (Komično.) B6ttifdCjj VIII. (Prekrasna drama v barvah.) Pobegli avtomobil (Komično.) °°j plamenom! (Naraven posnetek.) Sugestija poljuba. (Jako komičen prizor, igta Prince.) Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8'/2 in od 8 /2 do 10. ure, ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu: Orožje ljubezni. Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda I Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Položaj v Maroku In Slovenci. Dunaj, 21. julija. Delovanje novega »Hrvatsko-slovenskega kluba" v katerem sedijo kakor znano tudi primorski slovenski poslanci, se je že pričelo. In sicer to pot z visoko politiko. Dr. Šušteršič kot načelnik kluba je namreč prišel do prepričanja, da smo Slovenci sedaj že v tako srečnem položaju, da je za nas najvažnejša rešitev visoke politike. Prva stvar, za katero se je pričel zanimati novi »Hrvatsko-slovenski konglomerat" je položaj v Maroku. Dr. Šušteršič je namreč radi situacije v Maroku v tako silnih skrbeh, da je Čutil potrebo, vložiti na vlado interpelacijo, v kateri jo poživlja, naj odgovori, kako stališče namerava zavzeti v maroškem vprašanju. (Maroško vprašanje je za nas Slovence v resnici tako velikanske važnosti, da ga ne smemo prezreti. Op. ured.) Državni zbor. Dunaj, 21. julija. Na današnji seji državnega zbora je bil izvoljen predsednikom zbornice dr. Sylvester, član nemškega »Nationalverbanda", podpredsednikom pa Juckel (kršč. socijal.), Pernerstorfer (soc. dem.), German (Poljak). Zdžrsky (Ceh), Conci (Ital.), Romančuk (Rusin) in Pogačnik (Slovenec) Koncem seje je prišlo do velikih nemirov. Predsednik Sylvester je hotel dati kot prvo točko na dnevni red bančno predlogo, socijalni demokrati pa so zahtevali, da pridejo najprej na vrsto nujnejši predlogi. Radi tega je prišlo med nemškimi nacijo nalci in socijalnimi demokrati do hudih spopadov, ki bi kmalu dobili dejansko obliko. Pri glasovanju je predlog so-cijalistov propadel. Proti je glasoval tudi „Hrvatsko-slovenski klub". Kolera v Trstu. Trst, 21. julija. Danes je obolel nenadoma za kolero prižigalec latern, Vatovec. Vatovca in še štiri osebe, ki so stanovale v njegovi bližini so takoj odpeljali v bolnico. Ogrska zbornica. Dunaj, 21. julija. Obstrukcija opozicije se nadaljuje z vso silo. Danes sploh ni prišlo do debate o brambni reformi. Opozicijo je obstrukcija tako imenitno izvedla, da so se izvršila samo 3 poimenska glasovanja, 2 glasovanji pa prideta šele jutri na vrsto. Khuen je pozval vladno večino, naj vstraja v boju. Situacija v Perziji. Petrograd, 21. julija. Iz Perzije prihajajo vedno bolj obupna pOročila. Bivši šah Mohamed Ali koraka s svojo armado v hitrih marših proti Teheranu. Vlada nima niti toliko časa, da bi zbrala zadostno število vojakov in jih poslala proti Mohamedu Aliju. Med prebivalstvom Vlada veliko ražbtirjenje proti Rusiji, ker se splošno dortirieVa, da jg bivši šah le z dovoljenih Rusije vdrl v Perzijo. Rusija je kdh-centrirala svoje vojaštvo V Tebrisu: MlkMo Ifl kitajski cesar. PetrogTril4j 21. julija. SpteŠho pozornost vzfiujit tattaj vest, da’japonski cesar še to p6leij