ZAOKROŽENO PO KATASTRSKIH OBČINAH Na minuli seji občinske »kupščiiie l-^iško, bila je tik pred novim letonï, so sprejeli pri- spt^vne stopnje za prispevke in davke ob- čanov. Poleg vrste drugih predpisov je občinska skupščina po daljši debati osvojila prispevne stopnje za prispevke in davke od dohodka občanov. Novost brez dvoma je, da je bila ukinjena dosedanja praksa, da so raalično obremenje- ч аИ različne zaselke in področja znotraj ka- rastralnih občin. Po predpisih to ni v redu m svet za finance in družbeni plan je moral od takšne prakse odstopiti. Do pričakovanega znižanja prispevka od kmetijske proizvodnje ni prišlo in če bi tudi, v vprašanju je bila le desetinka odstotka. Precej živa je bila razprava o stopnjah prispevke od dohodka občanov-kmetovalcev. Po cedournem debatiranju je bilo sklenjeno: Ф Zemljišč, ki bi spadali pod prvo stop- njo, v občini ni. Џ Zemljišč, ki spadajo v drugo stopinjo in s tem v grupo z 23 ®/b prispevka je nekaj v katastrakiih občinah Laško in Vrhovo, Ф Največ površin v občini .spada v tretjo skupino, ki pa se deli na dve podskupini. Ker m bilo mogoče osvojiti predlogov, da bi vsa tretja skupdna bila enotno obravnavana, in to po najniži možni lestvici, .so zaiižali obe stopnji. Namesto 12 »'o bo gornja stop- nja 11 »/o, .spodnja pa namesto 9 Vu le 8%. Ф Preostale hribovske katastralne občine pa so razvrščene v četrto skupino z 6 "b pri- spevno stopnjo. Na seji so sprejeli tudi stopnje za ostale kategorije dohodka v občini, obnovili pri- spevek za sklad skupnih rezerv, zagotovili sredstva za dejavnost občkiske organizacije SZDL in določili skupščini vsoto za prora- čimsko trošenje za prvo čet.rtletje, ker pro- račun trenutno še ni znan. J. Kr. tev potrebnega kredita za so- udeležbo pri financiranju preusmeritve ceste Laško— Spodnja Rečica. Ker je želez- niški podvoz pri toplicah pre- ocsek, predvsem pa prenizek, ker težak promet iz rečiške doline vse bolj moti zdravili- ške goste in ker je treba ce- sto usposobiti še za močnejši cestni promet, nameravajo cesto preusmeriti tako, da se bo od ceste Celje—Laško od- cepila približno tam, kjer se odcepi voczaia pot za Debro pri transformatorski postaji Debro. Izdelava projekta je že naročena pri celjskem cestnem podjetju. hy 10 LET TSŠ Ob zaključku lanskega le- ta je bila v prostorih novih delavnic svečana seja šol- skega sveta in družbeno po- litičnih organizacij, s katero so počastili 10-letnico obstoja tehniške srednje šole. Sloves- nosti sta se poleg števihiih gostov, članov kolektiva in dijakov udeležila tudi pred- sednica občinske skupščine Olga Vrabičeva in politični sekretar občinskega komiteja ZKS Štefan Korošec. Ob tej priložnosti je o de- lovanju šole, njenih uspe- hih in težavah govoril ravna- telj ing. Alfonz Urbancl, o delu mladinske organizacije pa njen predstavnik. Oba sta med drugim izrazila željo, da bi v Celju uresničili dol- goletna prizadevanja in bi zgradili novo šolsko poslop. je. Za požrtvovalno in uspeš- no delo je upravni odbor na- gradil 8 članov profesorskega kolektiva, temu pa sta k ju- bileju čestitala - podpredsed- nik Jože Marolt v imenu ob- činske skupščine in Milena štif ter jeva v imenu ravna- teljstev in kolektivov celjskih šol. dhr PADEL NA ŽAREČO PEĆ v obratu nove žveplarne v celjski Cinkarni je prišlo do težje nesreče, ko je tehtalec ZORAN HINČIC, doma z Lise št. 26 pri Celju med epileptičnim napadom omah- nil na vročo peč za ogreva- nje. Ko so ga sodelavci rešili je že dobil hude opekline druge in tretje stopnje. V kritičnem stanju so ga pre- peljali v celjsko bolnišnico. OBČNI ZBOR Pretekli tede» зо imeli če- belarji čebelarske družine Polzela svoj redni letni občni zbor. Na njem so razpravlja- li največ o prodaji medu, na- bavi sladkorja za čebele, pre- davanjih in o nadaljnem pro- gramu dela. Pogovarjali so se tudi kako bi med svoje vrste pritegnili čimveč mladih. T. T. DOBIJO NOVO ČRPALKO v Andražu nad Polzelo ni- majo gasilskega društva. Ta- ko se zgodi, da morajo ob ka- kem požaru prihiteti na po- moč gasilci iz Polzele ali Ve- lenja. Občinska gasilska zve- za v Žalcu pa je sklenila in že tudi nakazala denar Kra- jevni skupnosti Andraž, da nabavi motorno brizgalno. Vsekakor so prebivalci tega p>odročja te nove pridobitve veseli. KAJ VEŠ O KMETIJSTVU? Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev pri Kmetijskem kombinatu Žalec bo pripravil 31. januarja v Hmeljarskem domu prireditev pod naslo- vom »Kaj veš o kmetijstvu«. Na njej se bodo pomorili mla- di kmetovalci iz Savinjske doline o i>oljedelstvu, živino- reji in hmeljarstvu. Za pope- stritev oddaje pa bo igral an- sambel Trowa iz šem,petra. T. TAVČAR POŽAR V URARSKI DELAVNICI v urarski delavnici Miro- slava Budne v Žalcu je ob njegovem vstopu v delavnico eksplodirala gorilna peč na olje. Ogenj se je hitro'raz- širil na delovne naprave, opremo in orodje. Tako je še pred prihodom gasilcev zgorelo mnogo opreme in med drugim tudi več ur, ki so jih stranke prinesle v po- pravilo. Komisija UJV iz Celja, ki je vzroke požara raziskovala je mnenja, da je do eksplozije prišlo zaradi vdora svežega zraka v preje neprezračeni prostor. Lastnik je dobil nekaj opeklin po glavi, škode je za 25.000 di- narjev. Delavnica in oprema ni bila zavarovana. EKSPLOZIJA V ŠTEDILNIKU Nevsakdanja nesreča se je pripetila v nedeljo dopoldne na Polzeli, ko je 624etni Mariji Vybihal eksplodiral štedilnik. Eksplozija je bila tako moč- na, da je v strop zagnalo dve plošči, odtrgana vratca pa so Vybihaljevo močno ra- nila v nogo in ji zlomila kost v kolku. Komisija UJV iz Celja je ugotovila, da je eksplozija nastala zaradi eksplozije protiletalskega naboja. Ta bi naj prišel med premog tako, da ga je poneorečenka po- leti, ko je čistila podstrešje s smetmi zanesla na prostor za premog. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišni- co, ix)škodovano pa je tudi stanovanje. ZA IZOBRA- ŽEVANJE Na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sve- ta so v Slovenskih Konjicah izrazili veliko potrebo po izo- braževanju delavcev. V občini konča redno obvezno šolanje le 60 odstotkov otrok, ki se nato zaposlijo v delovnih organizacijah kot nekvalifici- rani delavci, žal pa mnogi med njimi ne kažejo velike želje po tem, da bi dokon- čali svoje šolanje v večerni šoli za odrasle. Prav zato bo to ena izmed glavnih nalog sindikata v prihodnjem ob- dobju, saj je mnogo laže, kot so dejali na zboru, vklju- čevati v samoupravljanje in seznanjati človeka z njegovi- mi pravicami in dolžnostmi, če ima vsaj osnovno izobraz- bo. V dolini ob Lahomnici je vedno več novih hiš. Spodnji del doline takoj za Marija- gradcem se spreminja v str- njeno naselje. Problem stano- valcev v teh novih hišah pa je voda. Enoletni razgovori za zajetje odvišne vode na Lahomšku zaradi nerazume- vanja solastnika zajetja niso uspeli. Ker je zmagal egoi- zem posameznika nad občo koristjo, bo treba izvesti mnogo dražjo rešitev. Vodo- vod bodo napeljevali iz L^- kega in vse do križišča ceste v Breze in na Vrh. Občanom, ki bodo morali seči globoko v žep in tudi trdo pomagati pri gradnji, bo pomagalo komu- nalno podjetje, ki bo, upaj- mo, dobilo kredit v višini, ki znaša i>olovico predvidenih stroškov. -ek KREDIT ZA KLAVNICO Laška občinska skupščina je odobrila predlog za po- roštvo pri najetju kredita, za katerega je zaprosil ko- lektiv radeške klavnice. Ta kolektiv namreč namerava v bivši mlekarni adaptirati prostore za novo klavnico in predelovalnico mesa. Na se- ji pa je bilo precej prip>omb, od tistih, da je vprašanje, če je takšna investicija za Ra- deče rentabilna in na mestu, pa do opozorila stokovnjaka za urbanizem, da je lega nove klavnice sredi naselja ne- ustrezna in da bo investitor le moral zadostiti vsem sani- tarnim predpisom. •ek PREUSMERITEV CESTE LAŠKO-REČICA Občinska skupščina je na zadnji seji izglasovala odobri- REGULIRANJE IN ASFALTIRANJE Na zadnji seji krajevne skupnosti v Braslovčah so razpravljali o programu dela za leto 1970. Ena najpomemb- nejših nalog je regulacija po- toka Lagvaj v Gornjih Gor- čah. Potok namreč ob vsa- kem večjem nalivu poplavlja. Poleg tega bi radi asfaltirali odsek ceste od Braslovč do jezera. Skrita želja Braslov- čanov je tudi razsvetljava iz- ven tega, sklenili pa so tudi, da bodo skrbeli za redno po- sipanje krajevnih cest. T. TAVČAR OBČANI SE PRITOŽUJEJO čedalje več je v šentjurški občini občanov, ki ostro kri- tizirajo na raznih sestankih krajevnih skupnostih Avtotu- ristično podjetje Izletnik Ce- lje in to predvsem zaradi prenatrpanih avtobusov in stalnega zamujanja. Tako je v Dob ju. Loki in drugod. Lju- dje zaman čakajo na avto- bus, ki bi moral pripeljati vsak dan, pa se zgodi, da šo- ferji odklonijo vožnjo zaradi vremenskih razmeiv Poleg te- ga pa je nemogoče, da bi nas prevažali kot živali oziroma sardine, saj pošteno plačamo vožnjo, govorijo prebivalci ne- katerih odročnih' naselij. OBVESTILO Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemo- ma sprejemamo naro- čila za male oglase i/ oddaljenih krajev, bi)l- nišnie, zavodov in po dobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja, N. TEDNIK, (KiLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OB- JAV TER ČESTITK Ce- lje, Gregorčičeva 5 — pritličje levo; tel. 31-05. ŠE LANSKE ŽEUE ZA LETOS v lanski zadnji številki nam je zmanjkalo prosto- ra za želje občanov, ka- terih fotografije smo ob- javili na prvih straneh na- šega časnika. Ostalo nam jih je še nekaj in le-te objavljamo tokrat, kajti želje se od silvestrovanja sem gotovo niso spreme- nile. Mimogrede naj še ome- nimo, da smo v svojem hotenju, da pišemo za lju- di in o ljudeh v lanskem letu na naših straneh jredstavili več sto občanov najrazličnejših poklicev, starosti in hotenj, obeh spolov in vseh družbenih plasti: 51 na prvi strani, 51 v rubriki »obraai«, 51 v rubriki »mali intervju« 51-krat po pet v rubriki »mala anketa«, a koliko še v naših razgovorih od pr- ve in tja do zadnje strani. Pisani zbir želja se je razgrnil pred nami zadл njič in danes. Nobena ni neuresničljiva in vsaka je dobrodošla t^udi za soljudi. DA BI SE JIH LE ČIM- VEČ IZPOLNILO! Martin Godec, dijak, štore: želim si, da bi osemletko z uspehom dokončal. Alenka Poteko, dijaki nja, Griže: Želim si da bi bila zdrava in da bi bil mir v svetu. Kar! Bovha, šef sla- darne Pivovarne Laško: Vsekako želim zdravje v družini in da bi si uredil stanovanje. Zvonka Grobelnik, fi- nomehaničarka, Celje: Želim si, da bi uspela v poklicu in da bi v sve- tu bil mir. Metka Lebar, dijaki- nja, Cel,je: želim si zdravja, lep uspeh in smuči. Jože Strupeh, študent, Celje: ob našem zad- njem snidenju je bil mnenja, da bi morali resno zagrabiti — zlasti v gospodarstvu.