V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Marg&retenplatz 7.
Osi
%£k polIIlMOj, gospodarstvo to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto HI.
D u n a j, 5. septembra 1923.
St. 36.
Koroški Slovenci in vsenem- i ško uradništvo.
I
Ako pogledamo nekoliko nazaj v zgodo- | vino koroških Slovencev, vidimo, da se narodni boj v deželi ni začel med slovenskim In nemškim kmetom, tudi ne med slovenskim in nemškim obrtnikom. Narodni boj ali bolje rečeno preganjenje Slovencev na Koroškem je povzročila druga vrsta ljudi, ki ji ni mar za skrb in trpljenje pridelujočega ljudstva, vrsta ljudi, ki samo vživa in ne proizvaja nič.
To je nemško'uradništvo. Rajni dr. Stein-vvender, priznan finančnik, je dejal, da je bilo nastavljenih že v bivši Avstro-Ogrski 40 odstotkov preveč uradnikov in da so srednje šole tako prenapolnjene, da ne vedo kam s tem na-raščajam inteligence. Kaj naj porečemo še le sedaj, ko imamo v novi državici, ki šteje komaj 6 milijonov ljudi, malodane 1 milijon uradnikov, penzijonistov in njihovih družinskih članov. —
Za nas koroške Slovence te številke nimajo veljave. Mi nimamo svojih političnih u-radnikov, ne svojih sodnikov, ne zdravnikov |
(razven g. dr. Petka, ki rnu pa niti ne priznavajo državljanstva). Tudi nimamo svojih učiteljev. Vsenemško uradništvo si je prisvojilo i vso moč v deželi in vzdržuje potom svojih organizacij, kakor so to: Heimatdienst, Heimat-schutzverband, Sudmarka, Schulverein itd., Slovencem sovražni vladni sistem. Pred vojno so imeli svoj Volksrat. Njihov cilj pa je bil vedno isti: pregnati iz dežele vso slovensko inteligenco in tako podvreči slovenske deželane vplivu nemškega uradništva, ki vodi ves ta brezobzirni narodni boj le vsled nizkotnega kruhoborstva.
Tudi v starejši dobi so živeli med nami Nemci: nemški sodniki, zdravniki, okrajni glavarji in drugi uradniki. Ali ti Slovenca niso sovražili. Prizadevali so si govoriti z ljudstvom kakor jim je pač bilo to mogoče. Zato jih je ljudstvo tudi spoštovalo. Imeli smo tudi uradnike Slovence, katerih nikdo ni preganjal. Zdaj pa je drugače. Z d a j s e ' a n j a Slovenca — domačina — i n im e d nas prihaja tujec, k i nas z a n i č u j e, o r e g a n j a naš r o d i n sramoti n a š j e z i k. Ljudstvo se tujca boji in se mu iz strahu uklone, ker mu ne zaupa. Najboljši dokaz zato nam nudi letošnje ljudsko štetje. Kjer so šteli domačini,
so se vpisali ljudje za Slovence, kamor pa so prihajali tuji komisarji, si marsikateri ni upal potrditi svoje slovenske pripadnosti in se dal raje vpisati za Nemca. Tako je povsod v javnem življenju. Naše ljudstvo je premehko, da bi se zoperstavljalo uspešno terorju vsenem-škega uradništva.
Nemško uradništvo odločuje o tem, ali naj bodo sprejeti v javno službo na Koroškem domačini — Slovenci — ali ne. Imamo od ravnateljstva zveznih železnic v Beljaku črno na belem, da so bili slovenski železničarji pp plebiscitu odslovljeni samo radi tega, ker scPSe izrekli proti njim nemški nastavljena'. Tako torej : d o m a čl n i n a j si gredo iskat kruha p o š v e t u, d a m o r e n a n j i h o v i rodni zemlji gospodovati in udobno ž i v e t i t u j e c. Ali ni to nasilje najgrše vrste?
Kdo dela zgago med drugače mirnim in spravljivim domačim ljudstvom kakor ravno vsenemško uradništvo. Kdo- je kriv škandaloznih razmer pri naših sodiščih, da Slovenec pri njih ne najde pravice? In zopet-moramo odgovoriti: vsenemški uradniki. Oni so tudi tisti, ki nam zabranjujejo šole, v katerih naj bi se pod-učevala naše mladina t »leg nemščine tudi v materinem jeziku. Saj Slovenci ms m o Mi nikdar proti nemščini. Pač pa smo proti tistemu blaznemu sistemu, vsled katerega pridejo otroci iz šole, pa ne znajo pisati nobenega pisma, nimajo veselja do nobene knjige, duševno zaostajajo in gospodarsko propadajo. To je tista „Analfabetenzucht“ kakor jo Nemci sami u-pravičeno imenujejo1. Mi dobro vemo. da je nam nemščina potrebna zlasti ker je državni jezik. Rabili jo pa bomo le tam, kjer s slovenščino ne moremo izhajati. Zahtevamo pa, da naj zdravnik, sodnik in duhovnik razume jezik ljudstva, med katerim deluje. Zdravnikov, sodnikov. ki nas sovražijo, pa ne bomo trpeli.
Nad tisoč let biva na Koroškem naš rod. Tu je slovenski svobodni kmet živel, umeščal vojvode v svojem jeziku, tu je njegova prava domovina. Vsenemško uradništvo naj na se že enkrat izuči, da more nastati v državi red in mir samo tedaj, ako se da vsakemu svoje.
Zbirajte za volilni sklad!
IšAuJLkjrM. jiLrt LPti—HCH i-pì r vtvrsrKi KtJ (i 'V/Z
! Kako Klančnik za nos vodi.
V nedeljo 19. t. m. sem dobil v roke ,.Bauernzeitung'‘ od 16. t. m., v kterih je dolgo poročilo, kaj vse si je upal vovberski Klančnik natveči svojim „nemškamislečim“ Slovencem. Vprašal sem se, ali so v Škocijanu res tako neumni ljudje, da so mogli vse to tako mirno poslušati, ali pa je poročilo drugačno nego je v resnici govoril.
Velikanski vpliv morata imeti naša dva slovenska poslanca v celi državi, da sta ta „dva“ kriva, ta	tako slabo gre, da
imamo tako neznosne TTavke itd. Ljubi Bog, mio pa je vedno trobil, kako bo v Avstf Izmetom dobro šlo, kako bodo drago- prodajalivkako • malo- ali celo nekaj let nič davkov imeli, ker so v Avstriji velika mesta, a malo kmetov; ta mesta so lačna, vse bodo' pokupila in kmet bo lahko izhajal. Ali ni pred plebiscitom tako govoril tudi Klančnik? Saj ga poznamo po vsej velikovški okolici. Veliko kmetov je nasedlo na ta lim in so se prostovoljno odločili za Avstrijo. Ni še minulo- tri leta in vse te lepe dobrote občutijo kmetje — v ogromnih davkih, v prisilnem posojilu, ki ga celo rubijo, kakor
.laVuiiCiiG" Včiii	C, Cuii.joxiv- \srtxj.k~. lutifc j"
v nizkih cenah žita in živine, ker je vlada meje odprla. Kolikor jaz vem, vlada še enkrat ni vprašala^ naša poslanca, ali bo tako ali tako prav, pač na je Klančnikov vodja in duševni oče Šumi strašno blizu vlade, je celo prvi podpredsednik deželne vlade na Koroškem. Za želje slovenskih poslancev pa se je vlada toliko brigala kakor mi vsi za lanski sneg.
Rad bi poznal tiste postave, ki so se v Celovcu s pomočjo slovenskih poslancev sklenile zoper kmeta. Razno sem zasledoval zasedanja deželnega zbora, a vedno sem našel, da sta bila naša poslanca vedno na svojem mestu, kadar se je šlo za resnične kmečke koristi. Sramota pa bi bila za naša -poslanca, če bi glasovala za postave, ki bi bile nam Slovencem v škodo-. Nista ni zato hvala njima!
Nekaj resnice ^ je le povedal Klančnik, namreč, da sta naša poslanca -kriva, da nihče ne bo kaznovan, kdor volit ne bo šel. Nemški poslanci, posebno na Šumi so namreč po vsej sili hoteli vsakega prisiliti na volišče. Naša poslanca sta se tega seve ustrašila, ker vesta, kako hudobi potem nemški okra j-n i glavarji kaznovali tiste Slovence. ki bi iz tega ali onega ozira
PODLISTEK
Vesele	ure stare	Mojce.
Stara ženka	sem. Sedem trdih križev no-
sim na hrbtu, le težko krevsam po tej revni zemlji. Hude dni sem videla, le malo, zelo malo veselih uric sem doživela. Najlepše urice sem pa imela pred par dnevi v Št. Jakobu v Rožu. Veste, brala sem v „Koroškem Slovencu" podlistek	o „Miklovi	Zali". Sem	brala, da	bo igra
v	Št.	Jakobu, v	kraju, kjer	je živela	Zala in
kjer je havžval stari Serajnik. Da bodo igrah potomci tistih družin, ki jih poznam iz povesti o Miklovi Zali. Eh, sem rekla, to pa moram iti pogledat. Pa sem zbrala ves svoj drobiž, nabasala boba in kruha v puntele in krevsala z naših hribov doli v Št. Jakob. Cel pot sem srečavala vozove iz Lipe, Gozdanj, Dvora in oa jezera sem. Trakove so imeli konji na komatih bele, rudeče in plave rože, pa so jih orožniki v Št. Jakobu potrgali. No ja, nič ne dé.
Tam v hiši ob farovžu sem sedela, v novi, lepi dvorani, čisto spredaj. Pa sem gledala, kako so se pogovarjali kmetje na Gradišču, kako je tožil Serajnik o slabih časih. Tresoglav je krivil prste in sleparil po odru, da sem čisto gvišno mislila, da je kak žid in kmalu ne bi verjela, da je to Voričev Jozej iz Gorinčič. In Zalo sem videla, lepo ZaJiko. Taka je morala biti v davnih časih -prava Zala, njena prababica. S takimi svetlimi očmi je gledala v svet, z milim glasom je prosila Mirka, naj ostane pri njej, da so me kar začele skeleti moje trudne oči in je padla vroča kaplja na suhe prste. Ko sem videla divjo Almiro-, pa sem imela res strah za Zalo, sem čisto pozabila, da je igra. In Turke sem videla, -prave Turke, v rdečih hlačah in z rujavimi obrazi. A1‘ ko sem gledala rožansk-o oscet, so me zasrbele pete in sem se spomnila svojega rajnega starega, Bog mu daj dobro, kako sva davno enkrat mlada no, pa lepa, sedela med svati -pri najni osceti. Sko-ro tako je bilo, kakor pri igri v Št. Jakobu.
Zdaj je sedel zraven mene debel vdovec in venomer gledal Miklovo mamo-, si brisal kaplje z rudečega obraza in se držal za preglasno srce. Za menoj pa se je suh Podjunčan zagledal v rjušn‘co in barai, kje pelje cesta k O-lanjak-u v Svatne
Pa kaj bom pravila, kako je bilo. Jaz pravim, da lepo, čudno lepo. Rožeški fajmošter pa so rekli, da je bilo nobel. Prav so imeli. Saj pravim to ni bila igra, to je bilo življenje. Naj bo še tako zakrknjena duša, ki ne mara več za besede svoje mame, ko vidi šentjakobsko ,,Miklovo Zalo", se gotovo- spreobrne. Jeseni enkrat bodo spet igrali, še bom šla gledat, če bom le živa. Šentjakobčanom pa bi dala ta svet, naj gredo enkrat doli v Podjuno in spodaj pokažejo, kaj znajo Rožani. Spreobrnili bodejo marsikako grešno podjunsko dušo tam iz okolice pustega Velikovca in to bo najlepši sad dolgega dela in truda.
ostali doma na dan volitve. Pa tudi vsi doma ostali Nemci bi preklinjali naša poslanca, če bi glasovala za tako postavo. In kaj bi se zgodilo, če bi glasovala za postavo? Vsi Nemci po celem Koroškem bi kričali na zborovanjih: „Vi morate iti voliti; vsak, kdor ne gre, bo kaznovan! Če bi slovenska poslanca glasovala proti, bi pa ne imeli te postave, vidite, ta dva sta kriva, če bo vsak kaznovan, kdor brez pravega vzroka na dan volitve doma vstane. Prav sta imela naša poslanca, da nista glasovala, za tako postavo, ki bi jo Slovenci in Nemci preklinjali. Zakaj pa naj naša poslanca priganjata Nemqe k volitvam?! Če so še Nemci, ki imajo toliko šol, tako daleč vzadi, da ne poznajo pomena volitev, mi ne moremo pomagati. Naši volilci so toliko zavedni, da bodo tudi brez strahu pred kaznijo storili svojo dolžnost, v kolikor bodo le mogli. Če se Klančnik tako boji, da Nemci ne bodo šli volit, naj gre med Nemce in jih poučuje!
Še eno budalost so morali poslušalci pri Čuku, a res pri „Tschuck“ požreti, namreč, da je Poljanec Slovencem — nemško špraho vzel. Naša šola je tako neumno urejena, da se otroci ne naučijo ne materinega in ne nemškega jezika. Kriv je tega seve Poljanec. On je kriv, da Slovenci ne morejo hoditi na nemške kmetijske šole, na nemške shode itd. Oh, gotovo je tudi Poljanec kriv, da Lahi ne hodijo v nemške šole, ampak v laške, da Francozi ne poslušajo nemških kmetijskih govorov, ampak le francoske. Brihtna glavca Klicni kova jo je pogrun-tala,^da jž izmed vseh narodov celega svettj,^ samo. Slovenec zato rojen, da se mora nemško naučil če hoče uživati to, kar mu že itak po pravici gre. Vsak narod ima pravico do svojih šol in, ko je Zepeju in bratcem voda v grlo tekla, so to tudi vedeli in nam to celo najbolj ko mogoče slovesno obljubili tik pred in po plebiscitu. Klančnik. Šumi itd. dajte nam naših kmetijskih šol, dajte nam take ljudske šole, da se bomo zraven materinega tudi nemškega jezika pravilno naučili, pa boste videli, da je koroški Slovenec nrebrKaue glave! Pa tega se ravno bojijo naši slovensko rojeuj NemcL ___
Nekaj ipa Klančnik ni povedal svojim poslušalcem: namreč da je bil in je še z dušo in telesom za .,Anschluss“. Kako srečne čase bi sedaj imeli, če bi lani prišli pod Nemčijo: Za kilo pufra bi dobli kar 4 milijone mark, za kilo svinjskega dva do 3 milii'"”'' ;td., da kmetom m treba na trg voziti, ampak da se mestm lindi, kar na kmetijah spipljejo za blago. O. kako srečni bi bili, pa bogati še le! Oh Klančnik, zakaj nisi povedal, da ie tudi tega — se razume — kriv slovenski zapeljivec Pni km ec. Če bi to povedal, potem bi se še le vsem, kar jih je bilo pod Čukovo streho, oči odprle in bi videli, kako dober prijatelj kmetov da si. In če bi tvoji poslušalci imeli le malo šoli v glavi, bi gotovo še moral — pete brusiti. Seve tega se Zepej ni bal, ker pač pozna ,,te svoje“. saj gliha vkup štriha. Toliko v pojasnilo, če si je naš Zepej res upal tam pri DravcLh to govoriti, kar pišejo „Bauemzeitung“.
[&) Priprave za volitve. Ul
Pozor volilnim imenikom!
Najkasneje s 5. septembrom morajo biti volilni imeniki vsakomur na vpogled razpoloženi in sicer do 19. septembra.
Dolžnost vsakega našega volilca je, v teku tega roka volilne imenike pregledati in se prepričati, so li on in njegovi znanci — pristaši naše stranke vpisani ali ne ozir. ako se v njem nahajajo tudi taki nasprotniki, ki v občini nimajo volilne pravice. Za vpis upravičenih ali izbris neupravičenih volilcev ima vsakdor pravico, ustmeno ali boljše pismeno, vložiti pri županstvu ugovor. Za vsako osebo naj se napravi posebna vloga. Zupan mora v teku 3 dni (najkasneje do 22. septembra) ugovor rešiti in stranko, ki je rekamacije vložila, obvestiti, ali se je vreklamirani ozir. izreklamirani vnisal odnosno izbrisal. Nadalje je vsaki volilcc upravičen, zoper razsodbo župana v teku 3 dni no dostavitvi razsodbe, vložiti priziv na pri-
zivno komisijo (Berufungskommission) pri okrajni volilni oblasti. Prizivna komisija odločuje končnoveljavno.
Prepise prizivov, vloženih na prizivno komisijo je takoj vposlati ..Vodstvu Koroške slovenske stranke41 v Celovcu.
V objemu. Nemške stranke:	vsenemci,
bauernbundlarji in krščanski socijalci so se združili v „Einheitsfront“, to se pravi, volili bodo skupno eno in isto listo. Ni še dolgo ko so vsenemci ustanavljali podružnice „Freie Schule“ in vpili ..Proč od Rima!“. Zopet ,,bau-ernbiindlarji" imenovali kršč. socijalce edino le ..die Scbwarzen“ in tudi kršč. soc. so udrihali po vsenemcih in bauernbundlarjih, da m bilo več krščansko. Sovražili so se bolj, kakor pes in mačka. A danes se družijo, objemajo in hvalijo. „Pročodrimovci“ bodo volili duhovnike in ti zopet odpadnike od vere. Hinavci, poznamo jih, sedijo pri koritih, mastne plače imajo. bojijo se za službe, katere so si lepo porazdelili med seboj, edino zaio so se združili. Slovenski kmet in delavec, vabili bodo tudi tebe, da jim daš svoj glas, obetali ti bodo vsemogoče. ko pa bodo minule volitve, nakladali ti bodo zopet nove. visoke davke, zatirali te, sami pa sedeli pri polni mizi. Z istim glasom, kot so vpili še nedavno vsenemci: ..Proč od Rima?1 kličemo mi Slovenci: „Proč od Einheits-fron%, proč od celovških uradnikov in bankirjev !“ Volimo 21. oktobra vsi našo ,.Koroško slovensko stranko!"
>,Einheitsliste“ za volitve v deželni zbor in narodno skupščino so sklenile postaviti koroške meščanske stranke. Koroški Landbund (Bauernbund). krščanski socijalci in vsenemci bodo tedaj marširali skupno kot ena fronta v volilni boj in glasovali.za eno in isto kandidatno listo. Kar je vsem trem strankam skupno, je edino to. da stoje na stališču Seipelnove sanacije. da so predvsem nacijonalne in kot take za ndruženje vseh nemških plemen — torej za priklenitev k Nemčiji -, - in končno so se združile meščanske stranke iz nasprotstva proti so- j cijahrim demokratom. Zato na si nikakor ne moremo predstavljati, kako bo mogor'° zadovoljiti v gospodarskem in verskem oziru vso to mešano družbo, ki obstoji iz b^kiH^v, tovarnarjev, veleposestnikov, obrtnikov, uradnikov in kmetov (!). iz konzumen tov in producentov, katolikov in protestantov, vernih katoličanov in največjih svobodomislecev. Interesi vseh teh slojev so oač tako različni, da bo ostala za nje enotna edinole - lista. Naše stališče nasproti „Einheitslvste“ je tedaj popolnoma jasno. Kjer so vsenemci. bankirji, veleposestniki in uradniki, tam slovenski km^t delavec. obrtnik, trgovec ničesar ne more iskati niti oričakovati. Kdor hoče dobrokoro-š k c m u slovenskemu 1 j u d s t v u. t a b o g 1 a s o v a 1 e d i n o 1 e za ..Koroško s 1 o v e n s k o s t r a n k n“. ki je stranka slovenskega delavnega >n vernega ljudstva.
Nacijonalsocijdlisti se razven na Koroškem ne bodo udeležili jesenskih volitev! Pred nedavnim so imeli nacijonalsoc, v Salcpurku svoj strankini shod, na katerem so soglasno sklenili, da se volitev v državni zbor ne bodo udeležili. Vsenemci. ki se smatrajo za bolj prebrisane, pa so jo takoj pogodili in m-rHasili ta sklep za veleizdajstvo na nemški stvari. Kajti „Freie Stimmen" pravijo: Ako bi se nacijonal-sneijalisti na Koroškem nc udeležili vnutev. se lahko pripeti, da bi mogli dobiti koroški Slovenci 4 deželnozborske mandate in en mandat za državni zbor. To bi pomenilo seve zopet novo ..nevarnost" za Koroško. Vsenemcem sc je baje posrečilo pripraviti vodstvo nacijonal-socijalistične stranke do tega, da je dovolilo njenim koroškim članom udeležiti se volitev. Slovensko 1 iu'.L'tv0 ’iaì nn [z tega razvidi, kakšen strah imajo pred njim vsenemci, ki zastopajo ..Einheitsfront" in kako zelo se boje resnice in pravice. N a d a n 21. o k t o h r a j i m b o m o dali primeren odgovor.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■I
Inserirajte v Koroškem Slovencu!
■ ■■■■■o
EŽ POLITIČNI PREGLED a
Italijansko-grški spor.
Pretekli teden so neznani Grki umorili italijansko razmejitveno komisijo v Albaniji, skupaj 5 oseb.. Grška vlada je izrekla takoj svoje sožalje nad umorom. Ko ^ - 'vozil avto z albansko razmejitveno komisijo določeno mesto, so vrgli napadalci čez cesto drevo, da se je moral avto z italijanskimi člani ustaviti, in streljali tako dolgo na nje. dokler niso bili vsi mrtvi. Napadalci so zbežali. Italijanskega prebivalstva se je polastilo zbog tega veliko razburjenje. V večjih mestili so uprizorili žalne manifestacije, v Milanu pa sneli grški konzularni grb, ga onesnažili in odnesli. Kakor ob-čajno pri fašistih, so tudi tukaj zaključili manifestacijo z bombo, ki k sreči ni napravila nobene škode. Fašiste drže na vladi samo bombe in revolverji, ki jih uporabljajo ob vsaki najmanjši priliki
Mussolini je poslal takoj grški vladi ultimat v tonu, ki v kultuirnih državah ni več običajen. Italijanski ultimat je ostrejši in mniže-valnejši nego avstro-ogrsfei ultimat Srbiji leta 1914. Mussolini obtožuje grško vlado, da je ona kriva umora, ker je morilce podpirala denarno in moralno. Mussolini zahteva, da se mora grška vlada javno opravičiti, odrediti svečano žalno mašo, katere se morajo udeležiti vsi člani vlade, brodovje mora z razvito italijansko zastavo defilirati pred italijansko vojno flotilo in izstreliti 21 pozdravnih strelov, k preiskavi, ki se mora zaključiti v petih dneh, se mora pripustiti italijanski vojaški ataše, vsi udeleženci na umoru se morajo kaznovati s smrtjo, v teku petih dni se mora Italiji izplačati odškod-nina 50 milijonov lir in žrtvam umora se mora izkazati vojaška čast.
Tako poniževalne zahteve staviti je zmožen pač le Mussolini Kdo more pozitivno trditi, da niso .Italijani umor saimi naročili, da bi dobili povod za novo vojno, da bi dobili v svo-ie roke vse važne otoke in tako zagospodovali nad morjem? Zmožni so vsega. Grška vlada je na italijansko noto takoj odgovorila, da vseh zahtev ne more sprejeti, ker posegajo v notranje razmere Grčije. S smrtjo ne more kaznovati napadalcev, ker še sploh ni dokazano, da so bili to Grki, in tudi odškodnine ne more izplačati. Italijanska vlada se z grškim odgo-vorom ni zadovoljila in nasilno zasedla otok Krf, ki se nahaja v Jonskem morju ob albanski meji z glavnim mestom Krf, ki ima 28.000 pre-bivalcev ter je važna obmorska pos^:"'Va. Ker grške oblasti niso pravočasno razobesile bele zastave, je padlo v mesto par strelov, ki so sežgali šolo in policijsko vojašnico ter usmrtili 15 oseb. Posadka šteje do 20.000 mož. Uprava je prešla v italijanske roke.'»
Še nismo pozabili svetovne vojne in že smrdi zopet po smodniku. Grška smatra početje Italijanov za pričetek sovražnosti. Spor so predložili takoj Društvu narodov in če to ne razsodi, bodo prisiljeni se braniti, kar pa pomeni voino nevarnost za cel Balkan. Jugoslavija ostane v vsakem slučaju nevtralna.
*
Dr. Beneš pri Mussoliniju. Po izjavi dr. Beneša samega se je razgovarial z Mussolinijev predvsem o političnih vprašanjih, ki se tičejo tako Italije kakor Čeh os! o vaške z ozirom na srednjeevropski položaj in o splošni politiki. Oba državnika sta zato, da se morajo mirovne pogodbe izpolniti. Pogovarjala sta se tudi o zasedanju Zveze narodov v teh dneh. Beneš je poizkusil odstraniti nekatera ncsporazitmljenja glede ciljev male antante. Glavne točke razgovorov pa je tvorilo madžarsko mednarodno posojilo: prošnja Madžarske se bo podpirala, ako bo Madžarska pripravljena izpolniti v polnem obsegu mirovno pogodbo. Obravnavala so se tudi gospodarska in pravna vprašanja in pripravljala pot za novo trgovsko pogodbo. Madžarski listi pripominjajo ktemu. da bo Madžarska spremenila dosedanje postopanje napram mali antanti, ako jo bo ona pri Društvu narodov podpirala, da doseže mednarodno posojilo kot pred letom Avstrija. Tako bo prišla tudi Madžarska pod kuratelo in dobi svojega generalu ega kom isar ja.
MI IN ONI	S
Dejstva. Koroški Nemoi kaj radi farbajo svet, kako zatirajo v Jugoslaviji njihove brate; v resnici pa uživajo tam Nemci vse pravice in se počutijo prav dobro. Ko se je raznesla vest, da bo pripadlo jugosl. mesto Sombolj na rumunski meji Romuniji — meja med Jugoslavijo in Rumunijo še ni definitivno določena — so priredili Nemci zadnje tedne več manifesta-cijskih in protestnih shodov. Nemški poslanec dr. Kraft je obiskal pomočnika zunanjnega ministra Nešiča ter mu predložil protestno spomenico nemške narodne manjšine v Sombolju. Nemci izjavljajo, da raje ostanejo v kraljevini SHS in prosijo zunanje ministerstvo, naj ne odstopi Sombotja Rumuniji. Dokler bodo vladali pri nas renegati in heimatdienstlarji pač ne bomo mogli posnemati koroški Slovenci Nemcev v Sombolju. 21. oktobra morajo izginiti naši tlačitelji!
Koroški policajrežim. Celovški listi, posebno „štimce“, kaj rade napadajo Slovence in ob vsaki, še tako nedolžni stvari 'poživljajo deželno vlado na nevarnost, katera preti naši ungeteilt Koroški, da celo avstr, republiki. Gospod „hofrat“ Spitzer in različni „policaj-inšpehtarji“ so takoj na nogah in na vsak miglaj „štimc“ urnih korakov hitijo tja, kjer obvoha prenapeti „heimatdienstlar“ Slovenca-iredentarja. Z dolgim nosom in kislih obrazov se vrnejo v Celovec, kjer se jim menda že sam „lintwurm“ posmehuje, ker še niso mogli Slovence ugnati v kozji rog. Slovenci! 21. oktobra pokažimo, da ne maramo več židovskega policajrežima in volimo vsi našo „Kor. sl, stranko".
H DOMAČE NOVICE B
Bekštanj. (Tako skrbijo za kmeta!) Pri nas na Koroškem obstaja postava od 10. marca 1920, ki določa, da se morajo gozdarske in pašne pravice na tujih zemljiščih načeloma (grundsàtzlich) odkupiti, oziroma ako to ni mogoče, na novo uredit. Namen te postave je predvsem, da se pašne pravice odkupijo z zemljiščem vred od veleposestnikov, ker je edino na ta načim mogoče urediti pašnike tako, da bodo imeli kmetje koristi od njih. Po dosedanjih postavah niso smeli niti kmetje take pašnike trebiti, niti se ni moglo v to prisiliti veleposestnikov, na kojih zemljiščih obstajajo pašni servituti. Posledica tega je, da so pašniki večinoma zarasli in je število živine le še na papirju, ki bi morala najti na njih potrebno pašo. Na Zgornjem Koroškem, tako na pr. v Belski dolini je bila ureditev pašnih pravic na podlagi te postave — v več slučajih tudi z odkupom zemljišč — za kmete ugodno izvršena. Tudi v naši občini je mnogo vasi, ki imajo na veleposestvu L. Wittgensteina pašne servitutc. Toda do danes se za nas še nihče ni zmenil. Vršile so se sicer nekake predpriprave za regulacijo pašnih pravic na Velikovi planini, toda, kakor slišimo, nam hočejo celo še to odvzeti, kar smo imeli doslej. Kajti namerava se na novo izmeriti pašnike, na katerih obstajajo pašne pravice — ki so pa večinoma itak zaraščeni — in na podlagi tega znižati servitut-nim upravičencem število pašne živine. Tako skrbijo za nas in naše koristi. Vprašati se moramo vendar, kje ostaja v tem slučaju Bauern-bund, kojega pristaši pri vsaki priliki tako radi povdarjajo, da moramo „pavri“ vkup držati. Dozdaj vemo samo to, da nam je treba plačevati visoke davke, bremena, ki jih kmečki stan za stalno ne bo mogel nositi. Kadar pa bi tre-balo zastopati kmečke koristi nasproti veleposestnikom, tedaj pa se vsi bauerbundlarji potuhnejo. ker se nočejo zameriti „heršofti“ s ka-I tero so si politično in gospodarsko zelo blizu v sorodu. Tem mani pa bo gpvoriti z njimi sedaj, ko bodo volili skupno z veleposestniki in ..beamtarji" ene in iste deželne in državne poslance. Za nas slovenske kmete pa velja izrek: Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog!
Šmarjeta v Rožu. 40.000 kron kazni bo mo ral plačati 831etni starček, ker je delal tu-
kajšnjemu posestniku žago brez tesarske obrti. Pridnemu starčku naložiti tako visoko kazen, je pač zmožen le koroški uradnik, ki nima srca za ubogega delavca.
Gradec. (Razno.) Dne 10. majnika je pel prvo sv. mašo v samostanski kapelici č. brat Evgen Miller. Skrbnemu duhovniku in zavednemu Slovencu žele obilo sreče vsi graški Slovenci. — Pred krakem se ie vršil tu sestanek nemških pevskih zborov ..Sangerbunda". Pri sprevodu smo opazili tudi jugoslovanske nem-čurje z gorečimi bakljami, ruihovskimi znaki in žalnimi pajčolani preko ramen. Mi nosimo pajčolan le pri pogrebih. Bog daj večni mir in pokoj tistemu, za katerim so žalovali! Mnogoštevilni pijanci so svečanost zelo 'Povzdignili. -.
Znanstveni odsek ..Prosveta" društva „Kres“ je poslal 15. julija t. 1. enega svojih članov na Gosposvetsko polje, da na licu mesta opiše vojvodski prestol in zbere med narodom ostale tradicije. Uspeh je zadovoljiv. — V nedeljo
2.	septembra t. 1. so neznani zlikovci metali proti oknam društva ..Kres" kamenje, ki ni napravilo nobene škode. Tamburaši pod vodstvom g. Našiča vrlo dobro uspevajo. Sploh se je začela v zadnjem času slovanska misel po-volneje razvijati. Ob priliki zopet kaj (bi nas zelo veselilo. Op. ured.).
Borovlje. (Razno.) Včasih se je vršilo pri nas žegnanje 12. avgusta tako slovesno kot malo kje, toda kakor vse kaže, s časom sploh ne bomo imeli več ^anganja. Kar niti stari ljudje ne pomnijo, se letos zgodilo. Pri procesiji ni bilo niti enega nevca. Imeli smo kaplana, g. Trabesingerja, ki je spravil skupaj ter podučeval slovensko in* nemško petje in si pridobil v kratkem času zaupanje pri vseh, a bil je žal prestavljen. Lahko si mislimo zakaj. — Imamo nemškega veroučitelja, kateremu pa je menda za Ruhrland več kot za katekizem, kajti med veroukom čita baje šolarjem nemške časopise oz. novice iz Porurja, kjer je menda tudi on doma. — Na prižnici je bil slovenski napis, star, ali sedai je izginil in na njegovo mesto prišel nemški. Sliši sc, da ga je darovala neka Nemka, katere prei nikdar nismo videli v cerkvi. Vidi se nač -7o^ai se gre. Da je pobožno ljudstvo pri nas le slovensko, ve pač vsak in se ni čuditi, da	cerkev vsled tega vsak
dan bolj prazna.
Kotmara vas. (Nova zvona.) Slovesen dan so imeli 19. t. m. v Kotmari vasi. Blagoslavljali so dva težka jeklena zvonova. Pridiga čg. dvornega kaplana Trupeja je vidno segala globoko v srca številnega ljudstva. Blagoslavljal je preč. g. stolni korar Jan. Vidovič, ki je bil pred 50 leti tu kaplan. Nato sta lepo pela dva pevska zbora. rrmUd in slovenski. Ker v Kot-mari vasi ni pravih Nemcev, mislim, da nemško petje ni bilo primerno za cerkveno opravilo. ker cerkev ne pozna politike, ampak samo narode. Med igranjem godbe se je nato začel dvigati večji skor^ 1600 kg težki zvon. a še žal do večera ni pel. ko sem odhajal proti domu.	' T
Zahomc na Žili (Smrt). Kruta smrt nam je ugrabila 21. avgusta Rudolfa Schnablna. pd. Štolerja. Na zadnji poti ga je spremljala domača požarna brarnba in mnogobrojno občinstvo. Pokojni je bil tudi član našega izobraževalnega društva „Zila“ in vedno vnet za narodno stvar. Počivaj v miru, ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Smrt.) V nedeljo dne 26./VII!. je spremljala velika množica ljudi k zadnjemu počitku pd. Skrajnicó v Mrzli vodi. Hujša nesreča že skoraj ni mogla zadeti Skraj-nikove, kakor jih je zadela s tem, da je izgubila hiša mlado, pridno in skrbno gospodinjo, dva majhna otročička, eden še v v povojih, svojo drago mamico, mož pa svojo ljubljeno ženo. Umrla je po kratki, mučni bolezni v sanatoriju v Celovcu, od koder so jo 'prepeljali na domače pokopališče. Bodi jim zemljica lahka! Skrajno žalostnemu in potrtemu možu izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
Borovlje. (Samomor.) V Dolih se je 15. t. m. ustrelil 201etni „pilij" Kopajnik, ker nikjer ni mogel najti dela in zaslužka. Borovljska puškarska obrt mora iti pod Avstrijo bolj slabo, da se odpuščajo delavci.
Št. Jakob v Rožu. Dne 8. in 9. seotembra se uprizori v novi dvorani v župnišču zopet igra. Onim, ki bodo prišli 8. t. m. k Mariji v Podgorje, se nudi prilika ogledati si krasno igro „Goslarica naše ljube Gospe".
H
ZENSKI VESTNIK
Kongres krščanske ženske zveze.
Povodom katoliškega shoda v Ljubljani je imela krščanska ženska zveza dne 25. avg. t. 1. svoj kongres, ki je sprejel sledečo resolucijo:
1.	Slovensko ženstvo zahteva, da se slovenska deca v ljudskih, meščanskih ih srednjih šolah krščansko vzgaja, da mora zato vse debatiranje o vprašanju, če se naj verski pouk ohrani ali odstrani, prenehati, in da morajo merodajni činitelji pozvati kakor v krajevni, tako tudi v okrajni in višji šolski svet zastopnice krščansko mislečega ženstva.
2.	Slovenska žena stoji glede zakona na strogo krščanskem stališču in zato zahteva:
a)	da se svetost zakona varuje in uvažuje:
b)	da kakor cerkev, tako tudi civilna oblast naj ne priznava veljavnosti novega zakona ločenih oseb, dokler je prvi zakonski drug živ;
c)	da se iz naših novih zakonikov, katerih paragrafi se objavljajo v uradnih listih, iztrebi pojem in beseda ..nezakonita žena". Slovenska žena prizna možu samo eno družico, in ta je njegova zakonita zakonska žena; d) >da nam pošilja vlada na vodilna mesta osebeš ki so nravstveno neoporečne.
3.	Slovenska žena zahteva, da smatrata civilna in cerkvena oblast pri nezakonskemu očetu nezakonskega otroka za zakonski zadržek in varujeta s tem ženo pred izkorišča-njem od strani brezvestnih zapeljivcev in ob-liubiteliev zakona.
4.	Slovenska žena zahteva, da naj nosi zakonski kakor tudi nezakonski otrok očetovo ime. da je pristojen v očetovo občino, in da skrbi oče za njega v ravno isti meri, kakor mora skrbeti zakonski oče za zakonskega otroka.
5.	Ta točka zahteva, da prejmejo uradniki in delavci človeka vredno plačo, da ženam in otrokom ne bo treba stradati.
b.točka zahteva za ženske aktivno in pasivno volilno pravico.
Kongresa sta se udeležila tudi ljublanski škof dr. Jeglič in apostolski nuncij msgr. PeJle-grinetti. Predsedovala naša rojakinja dr. Angela Piskernik	-,
Št. Janž v Rožu. (Ženski shod.) Dne 5. avg. je bil tu shod kršč. ženske zveze. Žal shod ni bil razglašen, .zato ie bila udeležba razmeroma majhna, a kljub temu nolna soba. V lepih besedah je Rožam k e navduševala k značajmosti gdč. predsednica kršč. ženske zveze Micka Linhartova. Nato je govoril blagajnik S. K. S. Z. o ženskih čednostih v družinskem življenju. Po govorih se je zapelo nekaj domačih pesmi. S splošno željo, da bi taki shodi bili večkrat, smo se razšli.
Hodiše. (Ženska zveza.) Dne 19. t. m. je dobrodelni ženski odsek društva uprizoril lepo igro „Junaške Blejke". Pred igro je domači župnik govoril o dvojnem poklicu žensk: o ženi v družini in o ženi dobrotnici ubogih. Nato je lepo deklamirala Falačnikova Urška pravljico o potopljenem blejskem zvončku. Pravi u-žitek pa je bil gledati igro, ki so jo dekleta tako dobro in glasno igrale, da je vsak mogel razumeti kljub temu. da je oder na nmstem. Odmore med dejani" m ze]0 pridno in dobro izpolnil moški pevski zbor. Igra se je ponovila na 2. septembra.
II!GOSPODARSKI VESTNIK®
Sadjarska opravila v septembru.
Ob sedanjem občutnem pomanjkanju delavcev ne kaže drugače, da moramo marsika-ko sadje tudi otresati. Na ta način pa spravljajmo z drevja samo tisto sadje, ki je popolnoma zrelo in bo v kratkem za uporabo.
Vse namizno sadje pa moramo obrati ali obtrgati. Koliko se pri nas v tem oziru greši, ve tisti, ki ima priliko opazovati sadjarje pri spravljanju sadja. Prepričan sem, da zavržejo
vsako leto težke tisočake s tem, da sicer lepo namizmo sadje otresajo ali prav površno trgajo in pretresajo iz posode v posodo.
Razen primernih lestvic, obiračev in raznega posodja je neobigno potrebno, da imamo za trganje namiznega sadja odznotraj obšite košare, ki imajo močan locenj z železnim kavljem in močno vrvico. Po drevju ne hodimo z okovanimi čevlji, ampak bosi ali pa v nogavicah. Pri trganju moramo strogo saziti da sadu ne izderemo peclja, ker brez njega je najlepši sad malo vreden. Istotako moramo pa tudi gledati, da s sadom vred ue odtrgamo sadne če-šulje, ki itna zarodek za drugo leto. Jabolko pri trganju malo zasučimo, hruško pa nagnimo navzgor.
Namiznega sad L ne smemo pretresati iz posode v posodo, ker dobi obtiske, ki se pozneje poznajo in sadju močno zmanjšajo vrednost. Zlasti jabolka s tanko, rumeno kožo in z rahlim mesom so zelo občutljiva. Posoda, kamor znašamo obtrgano sadje, naj ne stoji pod drevjem, ki z njega sadje obiramo, ker se pri največji pazljivosti zgodi, da se nam tu in tam vendarle izmuzne kak sad, ki oade lahko med natrgano sadje in okvari po več sadov. Zimsko sadje moramo trgati ob pravem času. ako hočemo, da bo v shramb' """-olino dozorelo in ne preveč izgubilo teže. Zimske hruške in posebno tista jabolka, ki [maio robato kožo, naj bodo na drevju čim dalje mogoče. Pred oktobrom nikakor niso godna za spravilo.
V drevesnici se okulpf'';'1 konča. Okulira-ne divjake večkrat pregledaimo in kar se ni prijelo, še lahko izpolnimo. Konec avvista in začetek septembra prerežimo vezi, ki posebno pri divjakih, ki imajo bujno rast in se proti jeseni jako zdebele. Vsekakor je tudi dobro, da drevesnico še enkrat temeljito oplevemo in o-kopljemo.	Praktični sadjar.
(Konec.)
Borza. Dunaj, 3./IX. Dolar 70.560, nemška marka 0,57, poljska 0.26. funt šterling 320.600, francoski frank 3940. švicarski 12.680, lira 2950, dinar 749, češka krona 2075, ogrska 2 avstr, kroni.
C u r i b. 3./IX. Avstr, krona 0,0078, nemška marka 0,00005, francoski frank 31,40, lira 23.60, češka krona 16.40, ogrska 0,03, dinar 5,90, poljska marka 0,0023 cent.
S RAZNE VEST! S
Kratke vesti iz sveta. V Madridu je razsajal 21. avg. 1.1. strašm’ '"kar, ki je mnogo hiš težko poškodoval. Ceste so pokrite s strešno opeko in prekucnjenimi dimniki. Pri neki novi zrgadbi se je podrl stolp, ki je enega delavca ubil, 3 pa težko ranil. — Francoski letalec Bar-hot je v 6 urah 41 minut preletel z zrakoplovom brez motorja 211 kilometrov. — V teku 10 dneh se je prodalo na Dunaju 5483 rejemh in 2361 mladih svinj jugoslovanskega izvora. — Na Dunaju je prijavljenih 20.000 društev. — Angleži zapuščajo Carigrad. — Prva dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije, ga Danica Hrističeva, je na Bledu umrla. - - V Ameriki se izvrši povprečno v vsakih štirih minutah pa ena sodnijska ločitev zakona. V New Yotku je 12.000 žen, ki še niso dosegle 15 leta in 10.000, ki so pod 17 let stare. — Od 17. januarja do 31. julija se je v dunajskem krematoriju sežgalo '428 mrličev; 254 moških in 174 žensk, med njimi 250 rimskih katolikov, torej nad 50%. — V Trstu je bil umorjen tajnik fašistovske stranke Morara. — Na Kitajskem so banditi u-morili dva angleška misijonarja. — Uvoz je presegel pri nas v drugem četrtletju izvoz za 129.2 milijonov zlatih kron proti 149 milijonom v prvem četrtletju. — Angleški strokovnjak za naše železnice (pravi, da se bodo mogle avstrijske železnice v ugodnem slučaju po dveh letih že same vzdrževati. — Jugoslovanska 'dada se pogaja z rusko o vzpostavitvi trgovskih in di-plomatičnih odnošajev. — Dunajsko sodišče je razsodilo, da rabi dojenček na Dunaiu za življenje mesečno najmanj 120.000 K. Toliko mora plačati na podlagi -razsodbe en vojak za nezakonskega otroka.
Jokohama in Tokio razdejani. Še ni dolgo tega, odkar je nas razburil izbruh ognjenika Etne v Siciliji im že imamo zaznamovati drug
silen potres na Japonskem, enega največjih kar jih pomni svet. Glavno mesto Japonske, Tokio, ki šteje 2% milijona prebivalcev (večji nego Dunaj), in drugo glavno mesto Jokohama, ki ima 430.000 prebivalcev, je potres v 6 minutah skoro nopolnoma razdejal. Kar ni uničil potres, je uničil požar in poplavilo morje, ki je stopilo vsled preveliga sunka čez bregove. Kratkomalo vse je uničeno: mostovi porušeni, železnice, brzojavne zveze, mnogo ladii. vodovod, da sta mesti brez vode in hrane itd. Novi potresni sunki se ponavljajo. V dolžini 350 km (Dunaj -Celovec) je vse uničeno. Dva otoka sta se pogreznila v morje. Kolikor se 'a doslej ugotovilo, je našlo pod razvalinami 200.000 ljudi smrt. 200.000 jih je pa brez hrane in strehe. Več ognjenikov je odprlo svoja žrela, ki neprenehoma bruhajo lavo na dan. Amerika je uvedla takoj rešilno akcijo. Podrobnosti o potresu še manjkajo, ker so potrgane vse brzojavne zveze
Velika železniška nesreča. Na postaji Ros-hanka proge Vilna—Mosti se je pripetila strašna železniška nesreča. Polnočni vlak je skočil s tira in padel v reko. 50 ljudi je bilo mrtvih in okrog 100 ranjenih. V vlaku so se nahajali povečini izseljenci v Ameriko.
Evharistični kongres v Zagrebu. Dne 19.
t. m. se je vršila svečana procesija, katere se je udeležilo nad 60.000 oseb. Procesije se je u-delcžil tudi minister ver dr. Janjič, pokrajinski namestnik Cimič, župan zagrebški in drugi dostojanstveniki. Dopoldne se je vršilo slavnostno zborovanje. Predsednik zborovanja dr. De-želič je pozdravil papeževega nuncija in delegacije iz Francije, Anglije, Belgije !n Šumije ter Slovence. Ljubljanski škof dr. Jeglič je govoril v imenu Slovencev. Delegati posameznih narodov so se zahvalili. Zvečer je priredi! župan povabljenim gostom nojedino.
V. katoliški shod v Ljubljani se je vršil od 25. do 28. avgusta ob ogromni udeležbi katolikov iz Jugoslavije in tudi drugih držav. Katoliški shod je posetil razen drugih cerkvenih dostojanstvenikov tudi sam kralj Aleksander. Na slavnostnem zborovanju se je spomnil naš rojak univ. prof. dr. Lambert Ehrlich tudi koroških Slovencev in rekel med drugim: Apeliramo na velik nemški narod. Vse narode j<" vam Bog vzel, ker niste znali ravnati v njimi. Dal vam je samo še eno, namreč koroške Slovence. da se izkažete, če ste se poboljšali. Kai more vam Nemcem, ki štejete 70 milijonov ljudi, škodovati, če govori ob Karavankah ne’ deset tisoč Slovencev svojo govorico, če se tam poje slovenska pesem, če je tam ljudska šola slovenska? Vi hodite s palicami in orožjem med te bore Slovence in jih pretepate: Eno je gotovo, krščanska kultura to ni. Taka narodnost, ki obožuje svoj narod in potepta druge narode, ie herezija in želimo samo, da bi jo Rim kmalu kot tako obsodil. Dr. Ehrlichov govor je bil viharno odobravan.
mmwmwwwMm.
Puškama v Kranju
sprejme takoj :
1 kopitarja,	1 graverja,
1 baskulerja
1 strojnika za povrtanje cevi. Reflektira se le na prvovrstne moči.

Za volilni sklad so darovali:
Loga ves: Peter Schneider 10.000, Arnold Černič 20.000: Alojz Stular. Št. Peter, 12.000, nekdo v Hudem'kraju 15.800; Slovenec iz Celovca 100.000; dar iz Žrelca 40.000; Fran Spek, Podgora 10.000; neimenovan iz Loke 5000; neimenovan 1000; Kristina Dobernik 8000; neimenovan iz Sel 100.000; Jakob Mošic 5000; Ludovik Gojer 5000; Ivan Kuster 5000; Ivan Lasnik 5000; Aleš Toplič 5000; Josip Vedenik 5000; Martin Waste 5000; Josip in Mat"" nik 10.000; Pasterk iz Bele 10.00:0 Kuchling 5000; Josip Sekal 3000: Val. Zunder 4000; Ja-
nez Sovak 3000; Matija Praprotnik 5000; Ši-men Eberwein 500° •	PnHinn»v\ poslanec,
10.000; Andrej Sinčnik 5000; Miče Edi 3000 K. Darovalcem srčna hvala.
Listnica uredništva.
Scharftnacher. Za to številko prepozno. Oglasite se še!
mmmm
Vabilo.
Slovensko katoliško izobraževalno društvo za Šmihel in okolico priredi v nedeljo dne 9. septembra ob 3. uri pop. v Šercarjevi dvorani v Šmihelu ljudsko igro s petjem :
Mala Pevka
Poleg igre je na sporedu tudi deklamacija, govor in petje.
K obilni udeležbi vabi odbor. 93


Otrto laneno i konopeno
PREDIVO
zamenjam ze različne prtenine za hišno rabo. — Cenik brezplačno na razpolago. — Kupujem lečo po najvišjih dnevnih cenah, kakor tudi gozdne pridelke, brusnice, gobe itd.
Franc Mory, Šmihel pri Pliberku 24. tik cerkve
IliiiilllliiiiillliiiilliiiiiiillliiiillliiinilliuiiiniimiillHiilllimiiilliiiilllliiiiillliiiiiiliiiiiilllHiililiiiiiilllimlllliiiiil Hiša s 7 sobami in 13 jutrov sveta
v Mahovniku pri Kočevju se zamenja za slično posestvo ali vilo z vrtom kje na Koroškem (Nem. Avstrija). Ponudbe pod „Zamenjava“, na Aloma Campany, anončna družba Ljubljana, Kongresni trg 3.	91
|niMi|iniiiii|iiMii|iiiiiiii|iiiiii||iiiiii||iiiiii||iiiiii||iiiiii||iiNii||iiiiii||iiiiii||imiiiiiiiiiii|iiiiii|iiiiiii|iiiiiii||ifini|
ij^^Edektrično inštalacijsko podjetje^^^
I. Kumer z, Velikovec,
Glavni trg 143.
se priporoča kot domača tvrdka za
3 izpeljavo
II vseh električnih napeljav ter inštalacij, posebno pa manjše poljedelske naprave z vodno silo.
Zaloga in prodaja
HMtUllliluilWlllpuillillliiliillliilllniiilliiiniiiiiiiililliiiiiiiiHliiHllliiuiillliillllimiliniuui vsakovrstnega električnega materijala,
žarnic itd.	^1
ik
Posebno ceno skladišče elektromotorjev vseh vrst. ^
Najboljša In najcenejša izvršitev vseh v to stroko spadajočih del.
4?
Jjastna elektromehanična popravljainica !
Sl Lasi
Lastnik : PoL in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-
reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna (Ant. Macliàt In družba), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.