Haroönina listu: ~
Celo leto . . K10 — gol leta . . . , fr-Catii leta . . , 250 Mesečno. . .	„ 1'—
funaj Avstrije :---
Celo leto
15 —
INssamezne številke — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v poa» deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo,
I Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo. |
-- rirr^i-rfffinnii 1.HI...mm..Tin
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Zmeda inlrazdor na Grškem.
Yenizelos proglasil na Kreti neodvisnost. — Visoki grški častniki na strani upornikov. — Poveljnik grškega brodovja z nekaterimi ladjami pristopil k Venizelosu. — Na bojiščih razun srditega artilerijskega boja ob Sommi nič posebnega. — Četverosporazum bo zahteval od Grčije ali vojno proti Bolgariji ali popolno raz« oroženje. — P-čoln „Bremen“ v Ameriki. — Nemški državni kancelar o položaju.
Naselitev goriških begun-cev na Slov. Staj erjn.
Goriški begunec Ivan Mrmolja, načelnik kmetijskega društva za goriško okolico, nas prosi, da objavimo sledeči oklic:
Slovenski bratje na Štajerskem!
Krvava vojska, ki divja na goriških tleh, je nas in naše družine pregnala z domačih tal. Usoda nas je prisilila, da si moramo drugod iskati domov-ja, vsaj začasnega. Štajerske in goriške Slovence ie že pred vojsko vezala trdna vez, oboji smo živeli pod težavnimi razmerami, Vam je še ohranjen ljubi dom. Bodite Bogu hvaležni za to. Vaši bratje, goriš-ki slovenski begunci, se obračamo do Vas s prošnjo, da delite svoje, domovje z nami, da nas v sili vzamete pod streho, Pozivamo in prosimo štajerske Slovence, posebno posestnike na deželi, da se pri spodaj označenem 'odboru zglasijo, ali bi bili voljni s-prejeti goriške kmetske družine pod streho, bodisi, da bi je sprejeli za pomoč pri delu, bodisi da bi jim oddali kaj posestva v najem.
Na Slovenskem Stajerju se nameravajo naseliti ie premožnejše kmetske družine, ki se morejo same vzdrževati ter imajo večinoma tudi za celo zimo dovolj živeža, Te družine so sedaj nastanjene na Kranjskem, v bližnjem ozadju izpraznjenih goriških krajev. Ker pa so tam ljudje sedaj pregosto naseljeni in ker je tam tudi zelo malo zemljišč na razpohv go, bi bilo prav, da se te poštene slovenske družine preselijo na Štajersko.
Kmetje-begunci so sami pridni poljedelci in bodo povsod, kamor pridejo, le v korist domačinom. —
Zraven polja znajo obdelovati tudi vinograde ter so dobri vrtnarji, kar bi posebno slovenskoštajerskim poljedelcem v bližini Maribora, Ptuja in Celja prav prišlo. Nikomur se ni treba bati, da bi mu bili ti begunci v nadlego.
Posestnike, U ne morejo sprejeti begrün cev n n, delo, a imajo kaj odvišnega zemljišča, prosimo, da jim oddajo nekaj zemlje v najem ter jim prepustijo tudi del prostora v, hiši proti plačilu najemnine. Na Štajerskem je baje praznih mnogo viničarij in drugih koč. Goriški slovenski begunci bi bili z istimi, ako se nam prepustijo v stanovanje, popolnoma zadovoljni.
Rojaki, usmilite se nas v sili in nas sprejmite pod streho, da se nam ne bo treba potikati z našimi nedolžnimi otroci vred po tujem svetu!
Ponudbe je poslati na naslov:	Posredovalni'
za goriške begunce, Ljubljana, Dunajska cesta 38.
Za naše slov. kat« akademike!
Naprošeni smo, da objavimo sledeči poziv : Naši visokošolci odhajajo te dni v vseučiliška mesta. Letos so njih vrste redke. Povečini so na bojnem polju v službi domovine. Žrtve v njih vrstah so velike. Blizu trideset mladih, vrlih akademikov — to je dobra četrtina — članov slovenskih katoliških akademičnih društev »Danica«, »Zarja« in »Dan« je na bojišču v najgloblji zvestobi dalo svoje mlado, nadehud n]o življenje za cesarja in domovino.
OSTIE»
Pavel Perko:
Moj Teme,
(Slika.)
(Dalj..)
Sklenil sem, da pozabim vse, kar jo bdo in začnem takorekoč iznova.
Takrat sem imel na počitnicajh gospodo. Bila je gospa iz mesta s sinom-dijakjom in s hčerko, ki je bila začela tisto leto hoditi v šolo.
Ah, s kakšnim začudenjem so zrli vsi trije na Toneta, ko sem ga 'jim bil prvič predstavil kot bodočega oskrbnika.
„Ta? Pa v tej grozni samoti?“ se je začudila gosp«.
„In sam? In ponoči?“ sta vpraševala dijak in clolri i#a.	i	L
„Bo, bo! faz sem prepričan, da bo“, sem se potegnil za tToneta. To je bilo tedaj, ko sem imel v Toneta še veliko zaupanja.
In tako sem tudi to pot, ko mi j* pogum zraste! na novo, hvalil svojega Toneta in izrekal prepričanje, 'da ima kar najlepše sposobnosti aa ta svoj peldie v . v
„Mi pa stavimo,, da ne bo! Niti en dan in eno noč n« bo vstrajal ! “
„Tone, ali slišiš, kaj pravijo ?“ sem ga podžigal, hoteč mu vzbuditi ponos.
„O, kaj bi ne bil? En dan in eno noč, no, bomo že videli.“
Videti smo imeli kmalu, zakaj vila je bila i.zgo tovljena.
Bilo je krasno poletne jutro, ko je odhajal Tone kot oskrbnik v Graben. Kako smo ga gledali! — Njegova vitka postava, M jo Te ta dan nosil izredno pokonci, je bila res nekaj prikupi] ivega. Puško na rami, za klobukom pa pero: to vam je bil dečko, da ga j« bilo veselje gledati. Gospej je bil tako všeč., da je kar ploskala z rokami. Deklica je strmela za njim kot v neko čudo. Celo dijak Ivan ga je menda zavidal na tihem za njegovo hrabrost in podjetnost. Da, celo naša stara Neža je bila stopila na prag in gledala. zai njim.
„Bo, bo!“ sem ponavljal venomer. Bog ve, bil sem vesel kot še malokdaj, ker to je bil meni triumf nad ljudskim mnenjem.
„Veste kaj!“ se je domislil Ivan, „popoldne ga pojdimo strašit! Bomo le videli, kaj bo storil.“
„Ah, saj res!“ je hitela, deklica.
„Dobro! Pa pojdemo!“ sem odločil.
Načrt je bil čisto preprost. Ob dveh popoldne moramo biti na svojem prostoru na robu gozda. 0-krog vile se namreč razprostira obširen travnik, a travnik pa obkroža gosto leskovo grmovje. Tlako je mogoče priti prav v bližino hiše, ne da bi kdo v hiši mogel to zapaziti. Sicer bo pa Tone ob dveh itak sam prišel iz hiše, ker takrat bo minila ura študija. O prostem času pa — tako mu je balo dovoljeno — sme ležati zunaj pred hišico, ali pa loviti po gozdu kj« v bližini.
Ob dveh torej smo ž« tičali v svojih skrivališ-
Upajmo, da nam jih nekaj ostane zdravih, nekaj jih pa ni vpoklicanih in tem mora biti posvečena skrb domovine tembolj, ker je sedaj življenje v velikih mestih neprimerno drago.
V smislu sklepov slov. kat. shodov poživljamo vse svoje somišljenike za podporo našim akademikom. Tretji katoliški shod posebe poživlja slovenske katoliške kroge, da podpirajo starešinstvo »Leonove družbe«, čigar namen je zbirati darove v podporo slovenskega katoliškega akademičnega di-jaštva.
To starešinstvo »Leonove družbe« je celo vrsto let delovalo v ta namen. Z darežljivo pomočjo svojih somišljenikov je nabralo in izdalo v tem času do SO.OOOKvpodporo slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva kranjskega, štajerskega, koroškega in primorskega. Z malo izjemami so vsi podpirani dovršili svoje izpite in marsikdo je le poiem starešinstva mogel dovršiti svoj akademični študij.
Ker se je pa »Leonova družba« tik pred vojsko preosnovala v strogo znanstveno leposlovno društvo, je prevzelo to nalogo Leonovega starešinstva »Društvo slovenskih katoliških s t a r e š i n«, ki je v smislu svojih pravil v ta namen osnovalo: Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva, ki sedaj sprejema darove v ta namen in jih razdeljuje podpore potrebnim in vrednim našim dijakom.
Ob tej priliki se člani bivšega »Starešinstva Leonove družbe« in podpisani odbor »Podpornega odseka slovenskega katoliškega akademičnega starešinstva« najiskreneje zahvaljujejo vsem blagim podpornikom slov. kat. akademikov, ki so se jih
čih. Kakor smo računali, tako je tudi bilo. 'Točno ob dveh so se odprla vrata in Ton® se je prikazal na pragu s puško na rami. Obšel je hišo in bližnjo o-kolico. Stikal je v potoku za raki in ribami, Opazoval je polet vran in se oziral po smrekah, če se ne bo morda prikazala veverica.
Hipoma je postal pozoren. Dijak Ivan se j.;e bil zasmejal malo preglasno. 'Mislili smo, da- smo izdani ... Pa Tone se je pomiril in legel v travm, rok® pod glavo in puško poleg sebe. Prešlo je nekaj dolgih minut.
„Hop I “
To se ve, da se je dvignil po bliskovo. Zgrabil je puško in obstal kakor vkopan.
Vse tiho . . .
„Kaj, če so cigani?“
Morda mu je prišla misel na cigane, ld so se radi klatili po okolici.
Stal jie še vedno nepremično, držeč puško pripravljeno na strel. Ker je bilo pa vse tiho, je začel oprezno korakati naravnost proti nam. Položaj bi že znal postati nevaren.
„jTone!“ sem mu zaklical.
Spoznal me je takoj po glaisu in povesil puško. Potem smo se pokazali po vrsti iq se smejali in ga dražili in ga — občudovali. Da, tudi občudovali ga smo. 'Moram reči, da sem bil zopet enkrat iz srca vesel svojega Toneta.
To se ve, da smo zvečer premlevali dogodbo na iolgo in široko, sodeč jo z dovtipi in domislicami. Skušali smo se skoraj, kdo bo postavil Tonetovo junaštvo v lepšo luč. Gospa je obetala, Sa pojde prihodnjič tudi on|a, da vidi na lastne oči IToneta-juna-
spominjali z zdatnimi denarnimi darovi, i m e n o ma deželnemu odboru kranjskemu, »Vzajemnemu podpornemu društvu«, »Ljudski posojilnici« in drugim denarnim zavodom kakor tudi vsem po sameznim dobrotnikom ier prosi, da mu oslanejo tudi v bodoče naklonjeni posebno v sedanjih izred nih razmerah, ko so vzgojevalni troški tako nepri memo visoki,
Ljubljana, dne 24. septembra 1916.
Za „Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva“: Prelat Andrej Kalan,	prof. dr. Vinko Šarabon,
predsednik.	blagajnik,
prof. dr. Gregorij Pečjak, prof. Bogumil Remec,
odbornika.
Za „Starešinstvo Leonove družbe“:
Prelat Andrej Kalan,
kanonik dr. Josip Gruden, prof. msg. dr. Aleš Ušeničnik.
Ogrsko-lirvafski državni
mb&r,
Ogrsko-hrvatska zbornica je dne 26. septembra začela razpravljati o poročilu ministrskega predsednika glede izjemnih pooblastil, ki jih je dala vlada za čas vojne.
V seji dne 27. septembra je k temu predmetu govoril poslanec grof Mihael Ka.rolyì ! (neodvisna stranka) in izvajal sledeče: 'Ogrska je prava žitnica osrednjih velesil, a vendar ni vlada v stanu, da bi skrbela še celo za potrebščine lastne dežele. Položaj je postal neznosen. Draginja je spremljevalka vojske, toda v Nemčiji so pa umeli pravočasno poskrbeti in prisiliti prebivalstvo do velike skromnosti in ravno temu je pripisati, da je v Nemčiji prehrana za obitelj postala samo za 96% dražja, dočim se je pri nas zvišala za celih 229%. Želeti bi bilo, da se pri nas osredotoči prodaja živil. Vlada bi morala neizprosno postopati proti draženju z živili. Primerno bi tudi bilo, ajko bi vlada obvestila zbornico v tajni seji .o zalogah živil v deželi, V obče je nujna potreba, da se temeljito spremeni ves sistem. iTo je pa možno doseči le tedaj, če se upelje splošna in tajna volilna pravica. (Pritrjevanje na levici.)
Poslanec grof Albert Appony je rekel: Ako so na Ogrskem, ki je vendar agrarna dežela, cene za živila v obče mnogo višje, kakor v Nemčiji, je temu brezpogojno krivo, da se dogajajo veliki pogreški. Vlada se bavi z mislijo, da poveri rešitev vseh vprašanj glede živil eni sami osebi, ki bi imjela. ministrske pravice. Načelno je ta misel popolnoma pravilna. Vse bo od tega odvisno, ako se bo našla za to prava oseba, Ta oseba bo morala postopati nepristransko in neizprosno proti vsem slojem prebivalstva. Nadalje se govornik zavzema za to, da se napove boj do skrajnosti alkoholizmu, da se izdajo odredbo za varstvo mater in da se izdajo posebne odredbe, ki i?i urejevale skrb za dojenčke.
Uporaba masti«
Kakor smo že pisalit stopi s 1. oktobrom v veljavo vladna odredba glede uporabe masti, Na pcji-
lagi namestniškega odloka z dne 16, septembra 1916, dež. zaAr,, št. 106, so izdala okrajna glavarstva podrobnejša določila glede uporabe ma»sti in klart za mast, ‘Mariborsko okrajno glavarstvo je poslalo občinskim uradom dva razglasa, kji se tičeta uravnave uporabe masti. Prvi razglas razpravlja o splošnih določilih glede uporabe masti, drugi pa o podrobni uredbi. Da bo ljudstvo poučeno o tozadevnih vladnih ukrepih, priobčujemo oba razglaista:
Splošna določila. — Dobavnice za mast.
„Od dne 1, oktobra 1916 počenši se sme v smislu namestniškega ukaza z dne 16. septembra 1916, dež. zak, štev, 106, na Štajerskem oddajati mast, izdelke iz masti in jedilnega olja proti plači neposrednim porabnikom le proti predložitvi od c. Kr. namestništva izdane nakaznice v dobavo masti (surovega masla) in proti oddaji zahtevani množini primernega Števila v dotičnem tednu veljavnih odrezkov!
a)	Lastniki gostilničarskih ip krčmarskih obrtnih obratov,
b)	lastniki obratov, ki podedujejo surove masti, pridelke iz masti ali jedilnega olja,
c)	kupčevalci s takimi maščobnimi snovmi (tudi skladišča za živila),
d)	človekoljubni dobrodelni zavodi, samostan5, vojaški zavodi smejo surovo mast, izdelke iz mast ali jedilnega olja dobivati samo proti dobavnicam, ki jih izdaja okrajno glavarstvo.
Kdor zahteva podelitev dobavnice, mora verodostojno dokazati, da njegove» zaloge ne presegajo potrebščine za, 8 tednov. Dobavnice mora pri dobavi kupec izročiti prodajalcu in jih mora slednji priložiti beležni knjigi.
Kdor obrtno izdeluje, podeluje, porablja ali prodaja surovo mast, maščobne izdelke ali jedilna olja, mora od dne 1. oktobra t. 1. počenši spisovati deležno knjigo, kojo ima takoj zahtevati pri okrajnem glavarstvu.
Pridelovalci surove masti, maščobnih izdelkov in jedilnega olja., vštevši podjetnike gospodarskih o-bratov ter kupčevalci s takšnim blagom in drugi o-brtniki so dolžni svoje zaloge teh pridelkov, porazdeljeno po posameznih, navedenih vrstah masti, jdne 2 0. v s a k e g a m e s e c a pismeno naznaniti okrajnemu glavarstvu.
Prvo tozadevno izjavo je torej dne 20. oktobra 1916 oddati pri okrajnem glavarstvu.
Dobavnice za mast,ki se izdajajo pri mariborskem okrajnem glavarstvu v sobi št. 6, I. nadstr., ie ob sredah in sobotah od 9. do 12, ure dopoldne, so neprenosae in jih mora pri dobavi maisiti kupec izročiti prodajalcu. Gora.) navedeni obrtniki morajo spisovati beležno knjigo, iz katere se mora razvideti vsakočasno stanje zalog. Okrajno glavarstvo bo-, od slučaja do slučaja v posameznih vpoŠtevajočih obratih po lastnih kontrolnih činovnikih vršilo pregledovanja (revizije), da popreiskusi istinitost -napoviedb. Zamolčane zaloge bo okrajno glavarstvo spoznalo za zapadle v prid državnega zaklada. Nasprotna, ravnanja se kaznujejo z denarnimi globami do 5000 K, z zaporom do 6 mesecev, vsekakor tudi z izgubo o-brtne pravice,,“
Podrobna določila. — Karte za mast.
Kot dobavni izkazi za mast veljajo:
1.	Splošna karta za mast, obsegajoča 24 odrezkov za odrasle osebe in otroke čez tri letaj stare ter 12 odrezkov za otroke v starosti od 1—8 let.
2.	Karta za mast za težka dela opravljajoče
delavce, obsegajoča 24 odrezkov. Ta karta (izkaznica) je ozn omenjen a s črko S.
3. Karta za surovo maslo, obsegajoča 8 odrezkov za odrasle osebe in otroke čez tri leta stare ter 4 odrezke za otroke v starosti od 1—3 let.
-Za dobavne nakaznice, navedene pod 1. in 2W je minister notranjih zadev do preklica določil naslednje uporabne množine za osebo in teden :
a)	Splošna porabna množina :	120 gramov iz-
delkov iz masti ali jedilnega olja, oziromia 144 gramov surove masti (Špeha).
b)	porabna množina za delavce opravljajoče težka dela: 150 gramov izdelkov, iz masti ali jedilnega olja, oziroma 180 gramov surove masti.
Za otroke od 1 do 3 let velja polovica te pora-bne množine.
Do preklica velja torej vsak odrezek:
a)	splošne karte za mast: 20 gramov izdelkov iz masti ali jedilnega olja, Oziroma, 24 gramov surove masti,
b)	karta za delayce, ki opravljajo težka dela: 2q gramov izdelkov iz masti ali jedilnega olja, oziroma 30 gramov surove masti.
Težna množina, za katero velja nakaznica za surovo maslo, je ista in razvidna na; karti (nakaznici) sami. Nakaznice za mast in nakaznice za surovo maslo izdajajo za izdajo krušnih kart pristojne izdajalnice. Pravico v dobavo karte za mast imajo le ona gospodarstva, katerih zaloge surove masti, maščobnih snovi in jedilnega olja) ne presegajo skupne množine 1 kg za vsako čez tri leta staro osebo in skupno 54 kg za vsakega; otroka v starosti od dovršenega 1. do 3. leta Kdor po prednavodenorn preračunu nima pravice dobiti karto za m as L more, Če nima surovega masla, zahteVati izdajo karte za surovo maslo.
Izdaja, karte za mast, oziroma karte za surovo maslo, je obvezana na oddajo pismene izjave, da zaloge surovih masti, maščobnih snovi in jedilnega o-Ija ne presegajo zgoraj označenih množin, Z a oddajo te izjave so se založili uradni obrazci. Neresnične napovedbe v izjavi se kaznujejo v smislu § 15 min. ukaza z dne 30. avgusta 1916, drž. zak. štev. 276, z denarnimi globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Pri oddaji izjave zamolčane zaloge proglasi okrajno glavarstvo za zapadle v prid države.“
Iz teh uradnih razglasov je razvidno, da morajo vsi, ki prideujejo mast, nadalje trgovci, mesarji itd. vsakega 20. dne v mesecu oblasti naznaniti, kako velike so njih zaloge masti. Ker se bo moralo vsak mesec dne 20. naznanjati, za to nujno pozivljia,-mo ljudi, Ida si zapisujejo, kaj naznanijo.
Mast, Špeh in surovo maslo ter jedilno olje se smejo odslej prodajati edino le, ako kupec predloži dobavnico, ki jo je izdalo okrajno glavarstvo. Vsi tisti, ki morajo kupovati mast za lastno uporabo, morajo pri uradu, ki izdaja krušne karte, podati izjavo, da nimajo dovolj ali pia nič masti za prehrano svoje družine.. Taki dobijo potem karte za mast. Pri tem moramo opetovano povdarjati, da je oblast pozabila za uporabo zasekane zabele določiti večjo množino. Splošno znano je, da je zasekana zabela polovico težja kot spuščena (čista) mast, a da mnogo manj izda kot druga mast. Ker kmetsko prebivalstvo prideluje večinoma zasekano zabelo, naj občine, o-krajni zastopi in kmetijske organizacije vložijo na cesarsko namestništvo prošnjo, da, za uporabo zasekane zabele določi na teden vsaj polovico večjo množino kot za spuščeno mast.
ka. Le Neža se ni dala omajati, da bi bila prešla- iz poslušanja v šalo in pripovedovanje. Držala se je zato modro in učeno, kakor da bi hotela reči : Bomo že Še videli!
In res: danes ti priznavam, Neža, zvesta duša, prav si imela! Kako hitro po tistem je prišlo! Prišlo je kakor katastrofa., ki potere tem bolj. čim višje se je bilo popre1 dvignilo veselo upjanje. A naj pripovedujem :
Travnik poleg vile je bil Tinetovcev. Poleg travnika pa je imel Osredkar svoj spaševnik. In tar ko so se na jesen, Ko se je začela paša, zbirali tu v neposredni bližini moje vile pastirji in pastirini od blizu in daleč. To bi bil moral jaz vedeti, da moj vrli Tone tej preveliki izkušnjavi ne bo kos. In res ii ni bil. Volja je bila sicer dobrfa, a držala, je le dotlej, da je prišla jesen in z njo pastirji, Tiedaj pa je pritisnila želja po druščini in Tone je podlegel . . . Vem in razumem vso stvar danes bolje kot sem jo pa takrat. Zato mi je jasno, da Tone poleg vseh hvjale-vrednih lastnosti venda.rle ni bil rojen za oskrbnika moje vile. Narava mu je pač dala pogum in podjetnost; ni mu pa dala smisla za samotarsko življenje. Ko bi bil jaz dobil človeka s Tonetovim pogumom, a z drugačno družabnostjo in vse bi bilo dobro. To pa je ravno tragika v življenju, da zaman vabiš človeka na neko polje, kamor ga narava ni poklicala . . Danes vem in sem prepričan, da bi se bil dal Tone odvaditi i laži i hinavščine: ker. ka,r vzgoja zakrivi, tc popravi tudi vzgoja.. Drugače pa je s tem, kar je vtisnila narava. To se da pač požlahtniti, ostrgati, opiliti, toda izruvati se ne da„ Jaz pa sem hotel izruvati in to ni šlo.
Pa saj sem vendar rekel, da hočem sedaj pri-po vedo vlati !
Pride ani Tinetovec nekoč ter reče:
„Gospod, v svojo vilo me boste morali peljajti, da tudi jaz \idim tisto«lepo opravo in preproge in knjige in ne vem, kaj še vse. Pastirji pravijo, daje notri kakor v kaki grajščini — “
„Kateri pastirji?“
„I! Naš in Kašnikov in Kovačev in ne vem. kateri še.“
„In kako to vedo?“
„I! Ali jim ne razkazuje Tone vsega,- po vrsti, kadar Vas ni doli?“
„Tone da bi jim razkazoval ? To ni res! To ni mogoče! Kolikokrat sem prišel čisto nepričakovano, in to popoldne, ko so pastirji na paši: pa so bili pastirji za-se in Tone za-se!“
v,Seveda!“ se je nasmehnil Tinetovec, „zato so pa potem stopili skupaj, ko ste odšli . . . Saj to sem hotel reči, da, boste vedeli . . . zal volj o fanta — veste — da ga boste vzeli v roke . . . Tako sem hotel reči i .
To je bil hud udarec za mene! Hvala Bogu — bil je zadnji!
Se tisti večer sem dal poklicati Toneta iz vile in sem mu zaukazal:
„Spravi svoje stvari, ker jutri pojdeš!“ „Kam?“
„Domov!“
Za Hip se je stresel, ker novica je prišla le — preveč nepričakovano. Lovil je sapo in iskal besede, pa je ni našel. Potem je pa, povesil glavo in rekel, kakor je bil že navajen vselej, kadar mu je bilo kaj
ukazano:
„Bom pa.“
Ko se je še obotavljal, sem zapovedal :
„Hod) ! “
In šel je.
Kako čudno tiho in pusto je bilo tisti večer po vsej hiši. Gospoda iz Ljubljane je bila že itak odšla. Drugekrati je vsaj Neža ropotala, ko je po kuhinji pospravljala; ta večer pa je mirovalo zgoraj in spodaj. Le moji koraki, ki sem jih v razburjenosti meril po sobi, so doneli od preproge skozi odprto o-kno ven v jesenski večer.
Nekdo je potrkal na vrata.
„Noter ! “
Bil je Tone, Prinesel je puško in patrone. Pri-državal je lično orožje v, roki, kot da ga božla v slovo in je vprašal, med upom in strahom:
„Ali bom moral tudi puško pustiti?“
„Tudi!“ sem odločil in mu vize! orožje.
Povesil je gla-vo in videl sem, kako sta se mu posvetili dve solzi: v vsakem očesu ena . „ .
Tiho, kakor je prišel, je odšel skozi vrata. Čudno mi je bilo pri srcu. Iz kota sobe, kamor sem bil postavil puško, se je bliščajo, ker se je večerna luč odbijala na kovini. In bilo mi je„ kot da sta, to tisti dve solzi, ki sem jih videl ravtnokar v Tonetovih očeh , , . Rečem: storilo se mi je enako!
! Bil sem na, tem, da pokličem Toneta in izpremenim svoj ukaz . . . Toda v tistem trenotku se odpro vrata. in v sobo stopi Neža, da pogrne za večerjo, Kakor Vselej. In to mi je bilo dovolj, da je izginila vsa sentimentalnost in da sem začutil v sren čuden odpor ■ * *	(Konec prihodnjič.)
Grčiia. j
' Grška leze počasi v vrtinec svetovne vojske. Da se bo to zgodilo, smo vedeli, a kako, nismo vedeli, Sedaj je pot, po kateri bo prišla Grška do udeležbe v svetovni vojski, že'nekoliko jas eiša, Venize-los vstaja kot voditelj na novi poti. Glavno sredstvo, katero uspešno uporablja pri svolli rojakih, je sovraštvo proti Bolgarom. To sovraštvo je posebno sedai veliko, odkar so Bolgari začeli prodirati proti Solunu, kjer se uspešno ustavljajo ofenzivnim sunkom francoskega, angleškega, srbskega in laškega vojaštva,
Kralj še je vedno nevtralen in noče nič vedeti o vojski. Gotovo je ž njim za mir' tudi grško delavsko in kmetsko prebivalstvo. Dokler je lilo kralju zraven teh dveh stanov še tudi vojaštvo zvesto, se ni bilo bati ne za kralja, ne za Grško. Sedaj je začelo stopati vojaštvo na Venizelosovo stran, ker hoče vojsko proti Bolgarom. In s tem je postala situacija za kralja in za nevtralnost zelo opasna. Ali bo kralj zdržal do zadnjega trenotka. pri nevtralnosti ali pa se bo udal velikemu toku, je vprašanje bodočih dni. Treba je seveda pomniti, da kralj ne odločuje več sam o svoji usodi, ampak sedaj tudi Venizelos. Za to se lahko reče, da je tudi vprašanje samo nekaterih dni, ali bo Venizelos zapovedal svojemu vojaštvu korakati samo proti Bolgarom, ali tudi proti kralju.
Najbolj tragično se nam zdi, da grškega kralja zapušča soldateska. To je znak velike demoralizacije med grškim častništvom, kajti najgrša lastnost častnikova je nezvestoba proti vladarju. Grški častniki ne bodo sicer v zgodovini prvi, ki bodo zakrivili tako nizkotno lumparijo, toda vedno se je v zgodovina še vsak tak čin obsojal z gnjusom. Tako se nam tudi sedaj, ko se odigrava na Grškem velika zgodovinska drama, najbolj gnjusi iškarijotstvo grške sol-idateske.
V enizelos.
Kakor poročajo ententini listi, je zapustil Venizelos Atene ter se podal na Kreto. Tam bo baje objavil proklamacijo, da stopa na čelo narodnega gibanja. ki se hoče boriti ob strani entente. S Krete bo Venizelos čez Kios in Mitilene odpotoval v Solun, kjer bo baje proklamiral avtonomijo Macedonie in Egejskih otokov, ker upa na ta način ohraniti Grški posest teh pokrajin. Pehotni in mornariški častniki se pridružujejo Venizelosu, ker si želijo odločne akcije proti Bolgarom.
Kaj pravi Venizelos.
Predno je odpotoval Venizelos na Kreto, je rekel poročevalcu londonskega lista sledeče:
Odpotujem na grške otoke, da prevzamem tam vodstvo svojih rojakov proti bolgarskemu nasilstvu. Bolgari opustošajo našo Maeedonijo in grdo ravpajo z našimi roiaki, ne da bi jih ščitilo grško vojaštvo. Popolnoma je jasno, da bi se bila morala Grčija že vreči na četverosporazumovo stran v trenotku, ko se je Bolgarija pridružila osrednjima velesilama. Grčija bi bila morala storiti to v lastnem interesu. Pozneje je storila, Rumunija svojo dolžnost. Izključena je misel, da bi mi ne podpirali Rumunije v boju zoper skupnega sovražnika.
Ker so Bolgari zasedli Kavalo., utrdbe Rupel in Drama, je postala usoda Grčije tako kritična, da ne morem imeti še nadalje gluhih ušes za klice na pomoč svojih rojakov. Ponudil sem svojo pomoč vsakemu ministrstvu, ki bi imelo vloljo, zasledovati politiko, ki bi bila za Grčijo edino pravilna in ki bi združevala prave interese Grčije, da namreč poseže Grčija v svetovno vojsko ob četverosporazumovi strašni. S posredovanjem četverosporazumovili poslanikov sem zadnjič rotil kralja, da ne trati dragocenega časa ter da reši deželo. Nameraval sem se popolnoma umakniti, ako bi to bilo za kralja olajševalno in iako bi mu bilo pom io spolniti svoje dolžnosti napram deželi. Bilo je vse zastonj, sedaj sem pa primoran, da sledim klicu svojih rojakov, katere zatira dedni sovražnik ter da prevzamem vodstvo svojih rojakov v bojih za svobodo.
Odločil sem se do tega koraka, ker sem prepričan, da osebe, ki imajo v rokah vodstvo dežela ] nimajo nobenega namena, da bi odredile mobilizaci- j jo ter pregnale sovražnika iz zasedeneigla igrškega o- j zemlja. Ne smete misliti, da se postavljam na čelo ! navadne revolucije. Gibanje ni naperjeno proti via- ] darski hiši, marveč ima zgolj namen zabraniti, cH Bolgarija ne uniči Grčije. Je to zadnji poskus, da se prisili kralja, da spolni svojo dolžnost kot voditelj Grkov. Ako stori kralj svojo dolžnost, bomo sledili kot zvesti državljani njegovim zastavam. Admiral Konduriotis, vrhovni povelljnik grškega vojnega brodovja, se je združil z menoj, da rešimo Grčijo.
Na Kreti,
j
Listu „Secolo“ se poroča iz Aten:
Dne 25. sept. zjutraj je odpotoval Venizelos v mesto Kanca, ki jie glavno-' mesto grškjega otoka Kreta in zbirališče grških vstašev. Vstaši so zasedli mesto Kaneo. Z Venizelosom so še tudi odpotovali gt nera! 'Miliotis ter polkovniki Fikhori, Prandaina, Ca-rifirion in Spiliadis. Istotako se je pridružil Vende losu general Mathiopulos in 30 častnikov njegove divizije. Za vsem se do sedaj nahaja na Venizelosovi strani čez 400 guških častnikov. Skupina teh častnikov se je vkrcala na ladjo „Ajtromitos“, ki je odplula proti Solunu. Nadalje se poroča, da sta se pridružila Venizelosu poveljujoči admiral grškega, vojnega brodovja, Konduriotis in bivši grški mornariški minister Mi auli s. Da sta se ta dva častnika izneverila kralju, vzbuja velikansko senzacijo, kajti admiral Konduriotis je bil najpopularnejši mornariški častnik in je veljal kot hud Venize,lesov nasprotnik.
Kreta v rokah upornikov.
Pariški list „Journal“ poroča iz Aten, da, je 7000 Krečanov brez odpora udrlo v mesto Kanea, se polastilo javnih poslopij, pregnalo iz njih orbasti in imenovalo začasni odbor, ja 'oskrbuje državne posle. V Kaneji zbrane grške čete so se razun 1 polkovnika, 25' častnikov in nekaj vojakov, pridružile vstaš-kemu gibanju. Pod orožjem je sedaj 30.000 Krečanov. ki so popolni gospodarji cele Krete.
Kako je v Atenah.
Iz Haaga se dne 27. sept. poroča:
Poročilo iz angleškega vira, ki je dospelo dne 21. sept, iz Aten, opisuje izvanredne razmere v grškem glavnem mestu, Atene so razdeljene v dva oborožena tabora in sicer v tabor, kjer se zbirajo kralju zvesti Grki, in tabor upornikov. Oboji izzivajo drug drugega in čakajo, da nasprotni tabor udari. Iz strahu pred nasilnostmi so se znamenitejši gršk; politiki in pdslanci zakopali v svoje hiše in uposta-vili telesne straže, ki so mnogokrajt močne do 100 mož. Tako so zastražene skoro vse vile in hiše bogatejših Atenčanov. Mestna posadka je še vedno zvesta kralju ter je noč in dan pripravljena. Zvečer korakajo po mestnih ulicah močne vojačke patrulje. Liliče so polne razburjene ljudske množice. Venizelov-ci neprestano nabijajo po ulicah prekucuške oklice, katere pa vojaki takoj zopet odstranjujejo.
Grški bojni ladji se pridružili
upornikom
Londonski list „Daily Telegraph“ poroča dne 26 sept. iz Aten:
„Torpedni lovec „Lonchi“ je zapustil grško vojno brodovje, da se pridruži nacionalistom. Poveljnik grške garnicije na Krfu in mnogo častnikov je odpotovalo v Solun.“
Novejša poročila pravijo, da se je tudi grška križarka „Hydra“ pridružila, nacioìnailistom ter se w-vrstila. med četverosporazumove bojne ladje.
Torpedni lovec „Lonchi“, ki je.biil zgrajen leta 1907, vozi s hitrostjo 23 morskih milj na uro, je oborožen z 2 brzostrelnima topovoma 7.6 cm kalibra, in 4 topovi kalibra 5.7 cm. „Lonchi“ ima tudi 2 cevi za spuščanje torpedov.
Italijansko bojišče.
Na. K r a s u srdit ogenj italijanske artilerije. Vojni poročevalci sodijo, da to pomeni nadaljevanje italijanske ofenzive. Pričakovati torej smemo novih hudih bojev na, primorski fronti. Cilj Italijanov je Trst. Toda sami nimajo veliko upanja, ker nekateri italijanski listi izjavljajo, da je pot v Trst močno zagrajena. — Na južnotirolski fronti nobenih posebnih dogodkov.. Lahi srdito obstreljujejo vrh gore Cimone, kjer so se naši utrdili. Na stotine italijanskih ranjencev od zadnje razstrelim je moralo po razpoki in ali. okrog gore žalostno umreti, ker Italijani niso ustavili svojega artilerijskega ognja, da bi se rešilo ranjence.
Razvrščanje italijanske armade.
Zadnja naša uradna poročila naznanjajo samo artilerijsko delovanje sovražnika od časa do časa. Na primorski fronti se vrši razvrščanje italijanskih sil in, ojačevanje in general d’Aosta razmišlja, kako bi si osvojil pot v Trst, ki je takorekbč zagrajena, in razbil obrambo, napravljeno z žilaVostjo in drznostjo, kateri ni primere, kakor pišejo italijanski listi. Ves čas odmora se naša obramba še krepi , m ojačuje, tako, da bo mogla še čvrstejše odbijati v-se prihddnje italijanske navale.	>
Slabouspela ofenziva.	j
Sedmo ofenzivo so pričeli Italijani dne 14. sep- 1 tembra v lepih nadah, ki pa so kmalu izpuhtele in !
1 sedaj tožijo en dan radi slabega vremena, drugi 'dan ■ radi prvovrstnih avstro-ogrskih čet,
», katere poznajo že iz do-! berdobskih odsekov, tretji dan zav|račajo krijvde na • Rumune, ki baje premalo izrabljajo svoje sedmogra-ške uspehe, med tem pa prestavljajo svoje oddelke, j in dovažajo ojačenj,a, na kar bodo zopetj naskočili j naše pozicije. Sedanje živahnejše sovražnikovo arti-! lerijsko delovanje pripravlja pot novim navalom, ka-I terih težišče ostane seveda Kras, kajti čez Kras hočejo zavojevati Trst.
Trojeva pot.
List „Messaggero“ prinaša članek, ki je vzbudil v Italiji pozornost in skrb, kajti o položaju na i-tahjanski primorski fronti pravi, da je p o t v Trst ta-korekoč zagrajena,. Artilerijska koncentracija in sila avstrijskih čet je ogromna.
„Secolo“ slika hrabrost avstro-ogrskih čet, katero priznavajo soglasno tudi drugi italijanski listi. „Secolo“ pravi, da je sovražna obramba na Krasu napravljena z žilavost jo in 'drznostjo, kateri ni primere. Poleg tega treba vpoštevajti kakovost bojnega ozemlja. Listi opisujejo nečuven odpor vsakega posameznega sovražnega vojaka. Dobijo se možje, ki so kakor vzrastli s . pozicijo, katero treba br|aniti, in so se upirali še potem, ko so bili že razoroženi. Ti posnetki iz italijajnskiji listov nam zadostno pričajo o trdosti in vstrajnosti naših kraških pozicij, ki branijo Italijanom prihod v Trst. Pot v Trst je trnjeva p o t z a 11 a 1 i j aiin e !
Zimska vojna.
Iz Rima se poroča:	Velike skupine vojaških
delavcev odhajajo na fronto, da zgradijo najnujnejše potrebna zimska bivališča za tamošnje italijanske čete.
Rusko bojišče.
Na celi ruski fronti od rumunske meje do Pin-ska so v teku hudi boji. Najhujši sovražni pirifiskje med Dornovatro in Kirlibabo, med Dolno-Lipnico in Kalužem ter zahodno od Lučka med rekama Turija in Stohod. Rusi so bili zajdnje dni na celi črti odbiti. Listi poročajo, da bo baje ministrstvo Stürmer odstopilo. Kot kapdidat za ministrsko predsedstvo se imenuje bivši finančni minister grof Kokovcev, ki je pristaš tiste ruske struje, ki želi. da se vojska čim-prej konča.
Ruski načrti v Galiciji in Voliniji.
Na gališki fronti je sovražnik splošno v ofenzivi, vendar se pa napram prejšnjemu tednu more v več odsekih spoznati ublažitev te ofenzive. Kakor se zdi, je general Brusilov oddal znatne čete v svrho sestave „podonavske armade,“ Mogoče je, da mu ta primanjkljaj nadomeste z novimi formacijami ali 'dopolnilnimi četami iz zaledja. Da bi popolnoma uplahnili boji na severovzhodni fronti, ni misliti. Rusko vodstvo mora že samo zato, da prepreči odpotegnitev naših čet v svrho njih uporabe na drugih krajih, nadaljevati ofenzivo, vsaj v, glavnih smereh, Ker so bili na Ruskem meseca, julija poklicani pod orožje novi letniki in so se vršili novi pregledi, bi bilo sedaj vodstvu carjeve armade vsekakor na razpolag i nekaj stotisoč, četudi manj izvežbanih, a vendar v postojanškem boju uporabnih vojakov, s čimur pač moramo računati v najbližjem času.
mm Mmmmmmemtirnrnrnämmmmmmmm Brusilovo deloyanje
Vojaški kritik Stegemann piše v, listu „Bund“, da se ruski zbori v Galiciji in Voliniji še vedno valijo z veliko silo proti avstrijskim postojankam. Na vsak način hoče Brusilov prodreti proti Kovlu, Vladimir-Volinskemu, Lvovu in v ogrske nižave. Ruske izgube so izredno velike. DasiraVno ruska ofenziva zadnje tedne ni dosegla skoro nobenega uspeha, se bo baje ista prihodnje dni nadaljevala z enako srditostjo.
Ofenziva generala Rešickega.
Brezdvomno se zdi, da bo general Lešicki zopet nadaljeval svojo le začasno prekinjeno ofenzivo na južnem krilu armade generala Brusilova med Žabjem in Dornovatro:	boji zadnjih dni kažejo na to
namero.
Ruske izgube.
Ruske izgube v bojih od 1, junija 1916 naprej cenijo na 901.500 mož in 74.425 častnikov.
Romunsko bojišče.
Na sedmo graškem bojišču so se razvili srditi boji pri mestu Sibinj, ki leži med obema boj-
nima Črtama. Rjumuni dobivajo na ta prostor velika ojačenja,. Naši so se pred pretečo obkolitvijo umaknili raz prelat Surduk in Vulkan. — V Dob-r u č i se pripravljajo na obeh straneh na odločilno bitko. Bolgarski in nemški topovi že baje dosezajo mesto Crnovodo in tamošnji sloviti most čez Donavo. Vrhovnim poveljnikom rumunsko-ruskje armade v Do-bmči je imenovan general Avarescu.
Rumimi se utrjujejo.
Vojni poročevalec angleškega lista „Times“ poroča, da obračajo Rumuni svojo glavno pozornost sedaj na to, kako bi do dobra utrdili ozemlje, ki so ga dosedaj zasedli na Sedmograjškem, Na celi črti delajo velike obrambne priprave, Iz tega je razvidno, da so rumunske sile na Sedmograškem že močno izčrpane.
General Avarescu - vrhovni poveljnik v Dobruèi.
Ruski listi poročajo, da je rumunskà general Avarescu imenovan za vrhovnega poveljnika rusko-rumunske armade v Dobruči, Podpoveljnik za. ruske čete v Dobruči je general Ivan Sajonckovski, ki se je posebno odlikoval v rusko-japonski vojski kot poveljnik kozaškega polka.
Naš bukareškl poslanik se vrnil na Dunaj.
Gro! Cernin, naš bivši posla'nik v Bukarešti, se je dne 25. sept. s 127 avst'ro-ogrškimi državljani j povrnil na Dunaj. Vozil se je preko Švedske, kjer so ga zelo prijazno sprejeli, veliko bolj, kakor se je bil nadejal. Deseti dan po napovedi vojne je mogel za-pustiti Bukarešto. Ruske oblasti so lepo ravnale ž njimi, ko so se vozili s,koz Rusijo, pred vsem so bili vstrežljivi prideljeni jim častniki. Prevozili so več kot 5000 km.
Macedoosko bojišče.
Srbi so se zadnji čas silno trudili, da bi južr novzhodno od Bitolja predrli bolgarsko fronto in tar ko dosegli srbska tla, V desetdnevni bitki pri gori KajmakČailan (severovzhodno od Plorine) so jih Bolgari dne 25. septembra močno porazili in vrgli nazaj* Italijani pa so bili tepeni od Bolgarov zahodno od jezera Prespa na albanskih tleb. Ob Vardarju in S trumi manjši boji.	i
Bolgarska zmaga pri Kaimakdalanu.
Po desetdnevnih krvavih bojih so Bolgark dne
25.	sept. pri Kajmakčalanu srbsko drinsko divizijo premagali in jo na celi črti vrgli naimaj. Srbi so se borili z izredno ljutostjo. Videlo se je, da hočejo po zasedenju kajmakčalanskih višin prodreti proti Bi-tolju.
Pred veliko bitko pri Bitolju?
Poročevalec lista „Central News“ poroča iz-macedonskega bojišča, da se bo v kratkem pred Bi-toljem bila velika, bitka med bolgatrsko-avstrijsikimi-nemškimi in srbsko-četverosporaizumovimi četami.. Cete osrednjih sil se pred Bitoljem že več tednov pripravljajo na odločilno bitko, ki utegne biti silno krvava, ker bodo Srbi gotovo napeli vse sile, da se polastijo Bitoljat.
„ .Jii~ ■	' .J t« -J
Italijani tepeni.
Na macedonskem bojišču so bili Italijani zahodno od Presparjezera po večdnevnih bitkah končno dne 21. sept. vrženi nazaj. Uspehi, ki so jih Itali]a-ni prvotno dosegli, so se sedaj izgubili v nič. Umikanje Italijanov se vrši na celi črti.
Francosko uradno poročilo o macedonskih bojih.
26.	septembra:	Na levem bregu Strame se je
posrečil Angležem pri izvidnem pohodu napad na; Jeni 'Man jugo-zapadno od Ormanlija, Francoski oddelek, ki je operiral na desni strani angleškega oddelka, je vzel z bajonetom en strelski jarek ter vjel tu nekiaj mož. Od Dojranskega jezera do Vardarja je bila naša artilerija zelo živahna. Bombardiranje Doj-rana je povzročilo požare. Napredovanje na našem levem krilu traja na celi črti. V bližini Broda, so se približali Srbi obmejnemu grebenn severno od Kru-šegrada. Severovzhodno od Fiorine je vzela francoska infanteria prve hiše v Petoraku pa živahnem boju ter prodrla severno odi Fiorine. Zapadno od tega m,està so Rusi v naskoku zavzeli od sovraižnika močno utrjeno višino 916. V tej pokrajini je naš artilerijski ogenj zadržal bolgarski protinapad) ter so ga Francozi in Rusi vrgli nazaj. Jugozapadno od Fiorine je imel francoski varstveni oddelek južno od Prespanskega jezera živahne boje z bolgarskimi četami, ki so bite prišle iz BikUste.
Francosko bojišče.
Ob Sommi divja tako srdita bitka, kot še nikdar dosedaj. Artilerijski ogenj je na obeh straneh grozovit. Francozom in Angležem se je zadnje dni posrečilo, da so odvzeli Nemcem 7 vasi, med njimi tudi vas Thiepval (severno od Somme), za katero je divjal krvav boj cele tri tedne. Nemci se le polagoma umikajo pred francosko-angleišjko silo.
Francosko-angleški uspehi ob Sommi.
Od zadnjega našega poročila so Francozi in Angleži zavzeli zopet sedem vasi. Nemci se sovražni ofenzivi' krčevito ustavljajo.
Dardanele morajo pasti«
Francoski vojaški pisatelj Berve piše: Cetverosporazum mora združiti in zastaviti vse svoje sile na Balkanu. Dardanele morajo pasti za v-sako ceno. Švedski ni mogoče priti do živfega in jo prisiliti, da dovolij Rusiji prosto pot skozi Švedsko za uvoz in izvoz ruskega, blaga in dragih valžnih potrebščin. Rusija, se popolnoma zaduši, če ne dobi zraka na jugu.
„Bremen“ v Ameriki.
Dne 25. septembra je dragi nemški trgovski P-čoln, „Bremen“, priplul v Ameriko. Zasidral se je pred pristaniščem severnoameriškega mesta NaVi-London. Ladjica, ki je bila, močno naložena z barvili in zdravili, je rabila za pot v Ameriko celih 35 dni. „Bremenu“ poveljuje kapitan Schwartzkopf.
Boji med Kitajci in Japonci.
Pariški „Temps“ poroča, da so se v Vzhodni Kitajski razvili srditi boji med kitajskimi in japonskimi četami.
Tedenske novice
Vojne; procesije. Prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra, se bo po vseh cerkvah cele škofije vršila 15. vojna pobožnost, združena s procesijami, V Mariboru se ta pobožnost začne ob 3. uri popoldne v stolnici, odkoder gre procesija v baziliko Matere Milosti, kjer bo pridigoval! prevzv. g. knezoškof.
Novi kardinali. Po poročilu lista »Štampa« bo imenoval papež v prihodnjem konsistoriju za kar dinale nadškofa v Genovi, Cavotti, kurijskega prelata Sili in prelata Ranuzzi de Bianchi. Imenovani so tem že obveščeni.
Nov papežev nuncij na Dunaju- List »Italia« piše, da bo prišel na Dunaj, novoimenovani papežev nuncij koncem meseca oktobra.
Cerkvenopevski preporod. Naš dopis g. dr. M. Slaviča v zadnji petkovi »Straži«, dne 22. sept. t. J. pod naslovom »Cerkvenopevski preporod na Dunaju«, je vzbudil občno zanimanje. Od neke strani smo dobili poročilo, da mislijo takoj začeti uvajati občno cerkveno petje v smislu tega dopisa. Poro čilo pravi, da bodo uvedli zopet staro melodijo »Očenaša« pred pridigo ter stare »Slomšekove« blagoslovne pesmi. Poročilo pa želi nasvet, katere mašne pesmi bi bile primerne za tako cerkveno petje. Poudarja se posebno okolnost, da tam ni zdaj organista, ker je na vojski. Zato se tem bolj občuti pomanjkanje pravega občno-cerkvenega petja, ko imajo namesto tega samo slabo čivkanje dveh ali treh pevk, ki pojejo po navadni okroglo-otožni melodiji pesmi brez vsake pevske vsebine. — Vabimo torej strokovnjake, da se oglasijo v tem oziru !
Odlično priznanje 87. pešpolku. Polkovnik c in kr. pešpolka štev. 87. Hossner, je pisal dne 24. sept. t. 1. g. dr. M. Slaviču med drugim sledeče : »Jako me je veselil topel spomin našega častnega dneva pri Lokvici. Srčno zahvalo! Vrli 87ti so prvi vojaki na svetu, domovina je lahko ponosna na svoje sinove, jaz sem srečen, da jim poveljujem.«
Istrski Slovani do pravic. Deželni upravni odbor v Istriji je prevzel v deželno oskrbo vse ljudske šole na otokih Crez in Lušinj, katere je dosedaj vzdrževala družba sv. Cirila in Metoda za Istro.
Dekliška in deška meščanska šola v Celju. Deželni odbor je v zadnji seji sklenil, ustanoviti posebno mesto na teh dveh šolah za učitelja, ki bode poučeval na obeh zavodih slovenščino.
Dijaški kuhinji v Mariboru je podelil v zadnji seji deželni odbor izjemoma visoko podporo 1600 kron. Dež. odbornik dr. Verstovšek je v seji posebno poročal o žalostnih razmerah slovenskega dijaštva v Mariboru, ki niti za najvišjo ceno ne dobi hrane.
Kako se skrbi za šole evakuirancev iz Istre? V puljskem okraju so imeli Hrvatje pred vojno 30 javnih in 24 Družbinih učiteljev. Človek bi mislil, da se je poskrbelo za to, da bodo imeli Hrvatje tudi v tujini isto število učiteljev in ako že ne istega števila, vendar primerno. Nameščenih pa je med istrskimi evakuiranci 9 učiteljev in učiteljic iz puljskega okraja in to v Steinklamu 4, v Neudorfu 1, v Pribramu 1, v Šildbergu 1, v Horželicah 1, v Moravski Pribavi je bil eden.
Črnogorski pisatelj umrl. Umrl je v Cetinju Ilija Hajdukovič, črnogorski pisatelj in bivši črnogorski upravitelj vojaških delavnic za orožje in arzenala.
Odlikovan učitelj. S častno kolajno za 401etno vestno službovanje je bil odlikovan Josip Dobnik nadučitelj na Ponikvi.
Koroški slovenski poročnik padel. Na italijanskem bojišču je dne 17. septembra padel resemi poročnik Karol O v č j a k, edini sin klobučarja Janeza Ovčjaka v Pliberbu. Pokopan je v Novi vasi pri Sežani. Svečana lani je napravil vojno maturo v Celovcu, nato je stopil v vojaško službo in je bil
1.	avgusta t. 1. povišan za poročnika.
Društvo za krščansko sociologijo na Dunaju. Dne 27. septembra se je na Dunaju vršila volitev društva za krščansko sociologijo. Za predsednika je bil izvoljen deželni maršal nižjeavstrijski princ Lichtenstein. Za častnega društvenega predsednika je pa bil izvoljen dunajski knezonadškof kardinal dr. Piffl. Na predlog štajerskega deželnega odbornika Hagenhoferja je bilo izvoljenih pet podpredsednikov in sicer bivši minister dr. Geßmann, nižjeavstrijski deželni odbornik Kunschak, dr. Mataja, profesor dr. Schöpfer in dr. Svoboda.
Znamenje časa. V knjigi Alberta E speva »Der Sämann« je čitati: Was nützt uns Shakespeare, Kant und Luther? — dem Eiend dünkt ein Stückchen Butter — Erhabner als der ganze Faust.
Bolgari v Zagrebu. V zagrebški okolici so že mnogo let naseljeni Bolgari, ki se bavijo z vrtnarstvom in preskrbujejo ves Zagreb s sočivjem. Zdaj pa so zagrebške gospodinje doživele veliko razočaranje. Prišedši 26. t. m. na trg, so se zaman ozirale po Bolgarih in njih scčivju ter na svoje začudenje izvedele, da so bili Bolgari brzojavno poklicani na vojaško službo v svojo domovino.
Varaždinske novice. Cesar je načelnika varaždinske mestne uprave, dr. Petra Magdiča odlikoval v znak priznanja za uspešno službovanje za časa vojske s komturnim križcem Franc Josipovega reda. — Zadnji petek se je ob izvanredno obilni udeležbi vršil pogreb kapucina o. Avguština Duj-mušiča. — Odličnemu pravašu Antonu Cmerečki je dne 14 t. m preminula po kratki a težki bolezni 49ietna soproga Terezija. — »Prva hrvatska štedionica« je radi preobilih vlog znižala obrestno mero od 4% na 36/10%-
Zadnja „Mladost“ objavlja za slovensko mladino povelja pri vojaški predpripravi.
V Gradcu je umrl dne 25. septembra Jurij Prašiček, vojak 87. pešpolka. Umrl je za boleznijo, ki si jo je nakopal na italijanskem bojišču.
Ranjene vojake v bolnišnice v zaledju. Vojaška uprava razglaša, da se od sedaj naprej ne bo oziralo na prošnje, da bi se spravili ranjeni ali bolni vojaki iz fronte v kako bolnišnico v zaledju,, za katero prosijo svojci ranjenega ali bolnega vojaka. Tozadevne prošnje so odslej naprej nedopustne in se na nje ne bo oziralo.
Vzdrževalnina za družine zasebni h uradnikov. Pri veleposestniku grofu Colloredo Mansfeld je bil pred vojsko uslužben kot nadlogar sedanji poročnik Jožef Kraus. Krausova žena dobiva od države vzdrževalno podporo. Grofov blagajnik je to izvedel in je od Krausove mesečne plače, katero je kot zasebni uradnik dobival od grofa tudi za časa svolga vojaškega službovanja, odtegnil toliko, kolikor ,e žena dobivala državne vzdrževalnine. Kraus je ožil grofa za vrnitev 1000 K prikrajšane plače. )ne 26. septembra se je na Dunaju vršila obravnava, pri kateri je sodnik razsodil, da službodaja-ec nima pravice svojim uslužbencem ali uradni-tom od plače kaj odtegniti, četudi dobivajo njih družine državno podporo. Službodajalec ima edina pravico, da sme v slučaju, ako noče več plačevati
svojim vzpoklicanim uradnikom popolne plače, doličnim četrt leta naprej odpovedati službo.
Vojaški dopusti za praznike. Vojaške oblasti so odredile, da se mora vojakom, v kolikor dopuščajo službene razmere, dati na prosto (dopusti) sledeče praznike : Za rimske katolike, protestante, uni-tarce in starokatolike popoldan 24. decembra, potem 25. iu 26. december 1916 ter 6. januar 1917 po novem koledarju. Za grško-katoliške vojake, za pravoslavne popoldan 6. januarja, 7. 8. in 19. januar 1917 po novem koledarju ter popoldan 6. in in 7. oktober 1916. Za jude 8., 9., 10. in 11. oktober 1916 in 6. januar 1917. Ta odločila veljajo tudi za vojno-vjetniška taborišča in delovne prostore izven taborišč.
Izvanredna državna loterija za vojnooskrbovalne namene. Generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju priredi izvanredno državno loterijo za vojnooskrbovalne namene. Žrebanje se vrši dne 5. oktobra 1916. Dobitkov je 21.146, kojih celokupni znesek znaša 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 K, več dobitkov po 50.000 K, po
30.000	K, po 20.000 K itd. Srečka stane 4 K Več o tem v današnjem inseratu.
Trganje dvekronskih bankovcev. Avstro ogrska banka razpošilja naslednje sporočilo -.Nihče ni dolžan v splošnem plačilnem prometu sprejemati polovičnih inčetrtinskih dvekronskihban k o v c e v. Vendar pa se uporabljajo brez ugovora na vseh trgih (denarnih, kakor razume mo, torej v bankah in drugih denarnih zavodih; — prip. ured.) monarhije in se morajo vsak čas izročati Avstro ogrski banki, ki sprejema polovice in četrtinke dvekronskih bankovcev po eni kroni, oziroma 50 vinarjev. Pripomba uredništva: Stvar je torej taka: Nihče ni dolžan sprejemati polovic in četrtink dvekronskih bankovcev! Kdor pa spreme, gre lahko v kako podružnico »Avstro-ogrske banke«, kjer mu morajo zamenjati takšne kose dvekronskih bankovcev za cele bankovce, ali pa drobiž.
Ali se sme nad pi*emože;njem v vojaško službo vpoklicanega otvoriti konkurs? Nađsođišče v Gradcu je v nasprotju z razsodbo neke druge instance izreklo, da se dovoli konkurs nad premoženjem neke tvrdke, katere lastnik je v- vojaški službi. Ta je vložil revizijski priziv na najvišje sodišče, kaltero je pa priziv zavrnilo in razsodbo graškega nadsodišča potrdilo. V utemeljitvi se glasi:	Cesarska naredba z
dne 29. julija. 1914 govori samo o izvršbenih dejanjih, začasnih odredbah in o „eksekuciji za izterjanje denarnih terjatev!“, se nanaša torej izključno na čine prisilne izvršbe v smislu eksekucije. Odredba izvršbe je sicer v svojem gospodarskem učinku istovetna z eksekucijo za celo premoženje, vendar še ta okolnost ne opravičuje, smatrati otvoritev konkursa v smislu navedene odredbe za nedopustno. Že besedilo izključuje uvrstitev otvorjenja konkursa pod pojem prisilne izvršbe v smislu izvršilnega reda. Taka raz-širjalna razlaga je zaradi tega nedopustna,, ker ta odredba, kakor jasno kaže cela: vsebina in njen naslov, vsebuje „izjemne določbe na polju postopanja v civilnih pravnih zadevah za vojaške in njim enake osebe“ in kot izjemna določba ne trpi razširjalne razlage. Temeljna misel odredbe, da se imajo vojaške osebe med dobo vojne obvarovati gospodarske škode, se ne sme izrabiti za nasprotni nazor, dokler odredba sama ne omejuje tega varstva na izvršbena dejanja.
Zopetna upeljava rednega časa na železnicah. V noči od 30. septembra na 1. oktobra se bo zopet upeljal star srednje-evropski čas. Po noči ob 1. uri se bodo vse ure uravnale nazaj na 12. uro. Osebni vlaki, ki vozijo med 12. in 1. uro bodo na po stajah, kamor privozijo okrog polnoči, eno uro de’j čakali in tako vozili že po srednjeevropskem času. Odhod vlakov se bo pri osebnih blagajnah na postajah označil s posebnimi tablami.
Pegasti legar. V občini Meretinci pri Ptuju je obolelo od 20. do 25. septembra 12 beguncev na pegastem legarju.
Nove postne pristojbine.
Izdali sta se dve naredbi, s katerima se razglaša napovedana izprememba poštnih hr brzojavnih pristojbin, ki stopi v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1. Enaka tarifa, ki bo od 1. oktobra t. 1. dalje veljala v notranjeavstrijskem prometu, bo bistveno veljala tudi za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Glavne izpremembe so naslednje :	Pristoj-
bina za pismo najmanjše teže se je določila na 13 v i n a k j e v. Za težka pisma se uvede v prometu z inozemstvom veljavno stopnjevanje teže od 20 do 20 g in sicer s pristojbino 5 v za vsakih 20 g. Za dopisaioe, M jih bo poštna uprava opremila z vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 vinarjev,
za vse druge v celokupnem prometu z inozemstvom (izvzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskovinah se odmeri pristojbina s 3 v za vsakih 50 g. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odpravijo hitro, mora pri oddaji potom posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 v brez ozira na težo pošiljatve. 'Pristojbine za ča,sopise se ne izpremene. Za blagovne vzorce se določa pristojbina na 5 v za vsakih 50 gramov, najmanj pa na 10 v. Obenem se povlišuje dopustna teža za, blagovne vzorce na 500 g. Pristojbina za vrednostna pisma se bo sestavljala iz pristojbine za e-nako težko priporočeno pismo in Iz vrednostne pristojbine, ki znaša za tuzemski promet 5 v, za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo z 10 v za vsakih 50 g. Pristojbina za vrednostna pismo znaša 60 v. Obveza za navedbo polne vrednosti pri pismih, ki vsebujejo bankovce ali denar v gotovini, v bodoče odpade. Pri zavojih se. pasovni sistem popolnoma odpravi ter se določa stopnjevanje teže od 5 do 5 kg, razen tega, se najvišja teža znižuje na 20 kg, Pristojbine znašajo za tuzemski promet in za promet' z Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 5 kg 80 v, do 10 kg 2 K, do 15 kg 3 K in do 20 k!g 4 K. Ta pristojbinska postavka velja tudi za promet z večino ozemelj nemške države. Za oddaljenejše kraje nemške države je pristojbina povišana. Za promet z O-grsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo se kakor v vsem poštnem prometu z inozemstvom uvaja zra, zavoje prisilno frankiranje. Za tuzemski promet se dopušča sicer še možnost nefrankiranja,. vendar se določa pristojbinski dodatek 20 v in sicer za vse zavo’ je brez ozira na težo Pristojbine za poštne nakaznice bodo za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino znašale za zneske do 50 K ri v, pri zneskih preko 50 K 50 v, za vsakih naidali-nih 50 K. Za promet z Nemčijo veljajo pristojbinske postavke svetovnega poštnega društva, t. j. 25 v za vsakih 50 K. ----- Nadalje se uvajajo nove določbe za promet po povzetju. — Povišanje pristojbin za brzojavke obstoja v povišanju dosedanje pristojbino za posamezne besede od 6 na 8 v, obenem se določa še najmanjša pristojbina, 1 K za brzojavko. Tudi povišana. pristojbina za brzojavke velja enol.no tako za tuzemski promet, kakor za promet z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in z Nemčijo, Temu povišanju pristojbin primerno se je pristojbina za posamezno besedo pri dosedaj v avstrijskem, ogrskem in bosanskem prometu dopustnem prometu v časopisnimi brzojavkami določila na 4 v. Pristojbina zai časopisno pavšalno korespondenco, ki je dopustna v tej zvezi, se je določila za, 15 K za prvih 5Ò0 bösted in na 3 K za vsakih nadaljnih 100 besed.
Gospodarske novico.
Vsak dan dvanajst odredb. Listi v Nemčiji poročajo: Odkar se je pričela vojska, je izšlo 400 odredb zveznega sveta, vlada je izdala nad 3000 odredb; nešteto odredb so izdale občine, okrožja, dežele in podrejene oblasti. Na dan je prišlo povprečno dvanajst odredb. Toda lahko se reče, da imajo te odredbe glavo in možgane.
Kaj je z mlini? Mnogi kmetski mlini, kjer je komisija že pregledala zaloge žita, še sedaj niso pričeli mleti. Kje je vzrok? Na uradnem mestu se nam je povedalo, da mlini ne smejo prej začeti svojega obratovanja, dokler mlinar žita, ki ga je komisija določila za oddajo, ne odda vojno-žitno-prometnemu zavodu. Ako je zEseženo tudi žito ubogih, se lahko zanje prosi pri namestnijl Ponekod so ljudomili glavarji sami odredili, da se ubogim vrne vse žito. Radi kart za mlin pa ni treba nikomur hoditi osebno na glavarstvo, ampak naj občine karte za posestnike uradno pošljejo na okrajno glavarstvo. S tem se prihrani mnogo nepotrebnih potov.
Bakrena galica proti plesnjivosti semenskega žita. V glasilu »Hrvatsko slavonskega gospodarske ga društva«, »Gospodarskem Listu« čitamo, da je ta organizacija poskrbela za galico zoper žitno plesen. Letos sta posebno pšenica in ječmen zelo plesniva. Če se vseje tako semensko žito, bo prihodnje leto plesnjivost še večja. Najboljše sredstvo zoper žitno plesen je tekočina čiste modre galice. Na dva litra vode se vzame četrt kilograma galice.
S to tekočino se lahko namoči 100 kg pšenice ali ječmena. Zrnje se pusti kake pol ure namočeno, nakar se vseje.
Splošna trgatev na Spodnjem Štajerskem. Na Bizeljskem, v Halozah in v Slovenskih goricah so pričeli že prve dni tekočega tedna s 'trgatvijo. Je sicer še zgodaj, pa vinogradnike sili k trgatvi vedno deževje, ki dela pri grozdju veliko škofde. Star pregovor, da september grozdje peče, se letos ni uresničil, Vreme je bilo hladno in skoraj neprestano deževno. Ako bi ne bilo tega, bi dosegel letošnji pridelek morda kakovost letnikov 1890 in 1908. Upati je pa tudi letos na dober pridelek.
Vsak račun mora biti kolekovan. Cesarska naredba določa, da mora biti od sedaj naprej kolekovan vsak račun, torej tudi računi do 20 K. Pristojbina ali kolekovina za. račune do 20 K znaša 2 vin., za raičune od 20 K do 100 K 10 v, od 100 K do 1000 K 20 v in za račune, ki znašajo več kakor 1000 K, Znaša kolekovina 50 v.
Domača kava. Stara slovenska gospodinja nam svetuje, naj priporočamo kavopivcem, da si letos shranijo grozdne peške za kavo. Peške se morajo dobro posušiti in shraniti na suhem kraju, da ne splesnijo. Pražiti se morajo peške ravno tako kot navadna surova kava. Peške baje dajo dobro in zdravo kavo. Druge gospodinje zopet rabijo kot kavin nadomestek pšenico in ječmen, tretje zmešajo pravo kavo, ječmen in peške za dobrookusno pijačo.
Razne novice.
Tridesettisoč kron v kleti pod drvmi. Bivši sodni svetnik in sedaj odvetnik v Zadru, Vekoslav Salvi, je prijavil redarstvu, da mu je ukradena škatlja s
30.000	K v denarju in papirjih, ki jih je bil radi varnosti hranil v kleti pod drvmi. Redarstvo je takoj prijelo neko Ivano Pokrajac, ki je bila po-strežnica pri Salviju in ki je, razun gospodarja, edina zahajala v klet. In res se je prestrašila, priznala tatvino in povedala, da je škatljo izročila svoji sestri Mariji Bessan, ki jo je odnesla v Banj. Redarstvo je nemudoma odšlo z motornim čolnom v Banj in je res našlo škatljo v hiši staršev Ivane Pokrajac, skrito za neko skrinjo. Škatlja je bila sicer s silo odprta, toda denar je bil ves v njej. Obe se-irt ste zapiti.
To so dobički! Praška železarska družba je i-mela v kupčijskem letu 1915—1916 čistega dobička 15,767,348 K, to je za 4,954.435 K več, kot v predido-čem letu. Na vsako delnico bo plačala 190 K; to se pravi, da dobe delničarji za vsakih. 100 K kapitala 38 K obresti ! ! !
, Dopisi«
Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra, bo nauk za tretji red sv, Frančiška izjemno ob dveh popoldne in ne ob pol treh, kakor navadno. Po nauku se začne vojna pobožnost. Iz bazilike Matere Milosti gre procesija v cerkev sv. Alojzija in tam bodo večernice.
Maribor. Krušne karte, se bodo oddajale dne 30. septembra. Kart za mast in za sirovo maslo še mestni magistrat dosedaj ni dobil, torej jih še tudi stranke ne morejo dobith Stranke, ki so do dne 27. septembra oddale izjave o zalogah masti, bodo bržčas dobile že dne 4. oktobra karte za mast, vse druge stranke pa še le v soboto, dne 8. oktobra.
Maribor. Dne 26. septembra je umrl 7Sletni J. Sachs, bivši okrajni zastopnik graške vzajemne za-varovaJnice.
Jareniiia. Cesarska svečanost povodom 86. roj-stvenega dne Njegovega Veličanstva se je pri nas letos izvanredno sijajno obnesla. Pritličje šolskega poslopja je bilo napolnjeno poleg učencev z odličnimi gosti do zadnjega kotička. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo domoljubnim deklamacijam, ki so se vršile po nadučiteljevem slavnostnem govoru. Prozaični sestavek:	„Dom je najljubši in na.jlepši kraj“,
nato je zapel pevski zbor „Oj hišica očetova, Bog živi te!“, prilika: „Dom gori, pomagajmo!“ in pesmice: „Cesarju 18. 8. 1916“, „Vojno slovo očeta“ ter: „Krvavi Soči“ so napravile globok utis. Učitelj g. Crnko je z vidnim čustvovanjem prednašal Gregorčičevo proroško plešem: „Soči“, v kateri nam je naš priljubljeni pesnik že naprej naslikal grozne laške vojne nevihte. G. nadučitelj je navzoče opominjal, naj varujejo in radi čitajo Gregorčičeve „Poezije“, ki jih je izdala pred leti Mohorjeva družba in jim pojasnil važnost čitanja dobrih knjig. Knjiga je mrtev učitelj, dokler leži zaprta v knjižnici; kakor hitro jo pa odpreš in čitaš, začne govoriti in učiti. Zelo živo-izrazno je povedala, belo oblečena učenka! sredi dveh sovrstnic pesmico:	„Molitev ««*» •«’
e*®*»*1 «M IÄ tssm* Celo možje „trdne skorje“ so si morali oči z robcem sušiti, ko je med petjem te pesmice ziaglaisil „veliki zvon“ ter njegov doneči glas spremljal naše prošnje v nebeške višave. „In zvon se je zamajal in njegov, glas ponese našo skupno prošnjo v nebeške višajve! Da bi jo ljubi Bog uslišal!“ Ker bo „veliki zvon“,, ponos ihareninčanov, bržčas^ podelan v obrambno orožje, kmalu pel na bojišču domovini rešilno, a sovražniku smrtno pesem, zadobi ta cesarska slavnost nekak lo-kalno-Zgodovinski pomen za. jareninsko župnijo. Doma je zvon zapel znabiti zadnjič pozdrav cesarju in domovini, v bojni črti bo glasil domovju reŠenje, sovragu pogftfc Cesarska pesem je zaključila to vojno
slavnosti 9
. ........	Šolsko
vodstvo izreka iskreno zahvalo vsem, ki so mu šli pri tej prireditvi blagovoljno na roke: g. ratvnatelju Kosiju, da je tako ljubko hannotniziral napev dotične pesmice, p. n. učiteljicam, ki so kaj okusno okrasile slavnostni prostor in g. dekanu, da je pripustil .zamajati „veliki zvon.“
Št. Ilj v Slov. gor. Mladeniška Marijina druž ba priredi v dne 24. oktobra skupno romanje na Ptujsko goro.
Št. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 8. oktobra v proslavo cesarjevega godu v Slovenskem domu večjo prireditev v korist zb r ke za vojne potrebe. Vabimo na obilen obisk.
Konjice. Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti za cesarja in domovino v 26. letu svoje starosti ing. Viktor Starovašnik, c. kr. gozdni komisar v Šibeniku in kadet-aspiraut, sin tukajšnjega g. gostiliüiöarja Starovašnika. Slovenskemu junaku bodi zemljica lahka!
Celje. Dne 27. septembra t. 1. je umrla v starosti 58 let tukajšnja zasebnica vdova Karolina Ferk.
Celje. Mestni magistrat izplačuje od 23. sept. nadalje ob delavnikih od 9. do 12. ure predpoldne zneske ozir. odškodnino za vojaški upravi oddane kovine in kovinaste predmete.
Gradec. Slovenci-begunci in drugi so imeli v nedeljo, dne 24. sept., popoldne v cerkvi usmiljenih bratov zopet pridigo, pete litanije s cesarsko pesmijo in eno 'Marijino, da bi že kanalu konec bil bede beguncev. Prihodnja slovenska pobožnost se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra, v imenovani cerkvi. Mariji pobožne pesmi pevati je že nam Slovencem prirojeno, torej le goreče in pobožno vzdignimo svoj glas, ko se orgije oglasijo ter s svojim krepko-natvdušenim petjem počastimo trojedinega Boga in našo nebeško mater priprošnjico Marijo Devico, zlasti sedaj v rožno-venskem mesecu oktobru. Slovenci! Zbirajte se krog Marije, naše Pomočnice!
Gradec. Dne 24. septembra 1916 se je na poziv prevzvišenega knezoškofa sekovškega razvila sijajna vojna procesija iz stolne cerkve v romarsko cerkev Marija Trošt pri Gradcu. Lahko se trdi, da se je s knežjim nadpastirjem ob asistenci polnoštevilnega kapitelja ter graške duhovščine udeležilo t’e vojno-pobožne prireditve okroglo 10.000 vernikov, ki so z glasno molitvijo sv. rožnega venca ter pevanjem litanij Vseh svetnikov goreče prosili ljubega Boga in Marijp Tolažnico, koje praznik z naslovom „Rešiteljica vjetnikov“ je sv. cerkev ravno ta dan obhajala,
V globoko prevdarjenih, poučljivih govorih sta govorila v cerkvi Njega Prevzvišenost knezoškol Leopold, zunaj cerkve pa duhoviti č. o. Kamilo iz reda; Jezusovega. Nato je sledila v romarski cerkvi pontiiikaJna sv. maša in zunaj romarske cerkve pa tiha, sv. maša. Razven teh so se vrstili v procesiji čč, usmiljeni bratje v velikem številu iz svojih zavodov v Gradcu, v Egenbergu in Kainbachu. za njimi čč. oo. frančiškani, dominikanci, karmeliti ter lazaristi. Procesijo so otvorili učenci in učenke tukajšnjih zavodov usmiljenih sester ter uršulink. Za Prevzvišenim so se vrstile plemenite gospe zavoda plemstva in druga Marijina, društva s svojimi zastavami, kojih je bilo gotovo nad 20. Ljubi Bog in Kraljica miru, uslišita to pobožno molitev
Zadnja poročila dalia v pity dne Z9. septembra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 28. septembra.
Uradno se razglaša:
Rnnmnsko bojišče.
Zahodno od P e t r o vie g a na. gorskem grebenu T u 1 i s i u i srditi boji. Položaj pri S i b i n j u ugoden. Kumunski protisunki so ostali brezuspešni. Na;, sedmograški vzhodni fronti in sicer v prostoru Szekely-Udvarhely (Olderkellen) in južno od višine Bystri ciora se nadaljujejo boji prednjih straž
Rusko bojišče.
Fronta, generala kavalerije nadvojvode Karola: Južno-vzhodno od vogla meje treh dežel, severno od K i r ki b a b e. naj ozemlju L u jd o v e in severno od T a t a r s k e g a p r e l a z a je sovražnik naDravil vnovič brezuspešne napade.
Južno od L i p n i c e - D o 1 n e so napravile nemške čete uspešen sunek. V jeti h je bilo 130 Rusov
in vplenjene štiri strojne puške. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Terstyansky so v srditih bojih zavzele čete generala pl. Marwitz zadnji del naših, v sovražni roki se nahajajočih postojank, katere smo pred tednom izgubili. Sovražnik je imel izvanredno težke izgube. Izgubil je 44 vjetih častnikov in 2800 mož, 1 top in 17 strojnih pušic.
italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
v Albaniji nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Dogodki na morju.
Dne 26. septembra je vrglo 5 sovražnih letal številno bomb na D r a č, rie da bi bila povzročila pomembne škode.. Dva naša letala sta se v obrambo takoj dvignila v zrak. Eno naših letal, opazovalec ladijski kadet Rartha, vodja zrakoplovni ktvartirmoj-ster Haschke, je v zračnem boju prisililo eno sovrar žno pomorsko letalo, da, se je moralo spustiti na površino morja, kjer je bilo spravljeno na varno od nekega italijanskega torpednega rušilca, je nato zasledovalo drugo v smeri proti Brindiziju bežeče sovra-žno letalo, isto sestrelilo 40 km proč od obali in se spustilo tik razbitega sovražnega: letala na morsko gladino Opazovalec razbitega sovražnega Setola, i-talijanski mornariški častnik, ]© bil mrtev, vodja pa vsled strela v glavo težko ranjen. Poslednjega je spravilo naše letalo iz potapljajočega se sovražnega letala na krov in ga odvedlo v Djrač.
Mornariško poveljstvo.
Najnovepe nemško uradno poročilo.
Berolin, 28. septembra.
Francosko bojišče.
Med A n ere in Sommo so Angleži in Francozi po artilerijski pripravi, ki še celo prekjaša dosedanje izkušnje, ponovili svoje močne napafde. Na največjem delu bojne črte je naša neomahljiva infanteria, katero je uspešno podpirala artilerija, pod poveljstvom generalov Bixta pl. Armins, pl. Huegel, in pl.. Schenek, sovražnika zmagonosno odbila. Pri T i e p v a 1 u in , vzhodno od E-a u court'— L a b 1 a y e še ni zaključena srdita borba. Posebno hudi so bili sovražni napadi iz črte Morva li — B o u c h a v e s n e s, katere je sovražniki proti večeru ponavljal, ne ozirajoč se na krvatve izgube, katere je imel pri prvem sijajno odbitem navalu, Oddelki, ki so vdrli, so bili iz naše črte takoj vrženi nazaj.
Rusko bojišče.
Fronta generalar-feldmaršaJa princa Leopolda bavarskega: Slabejši ruski sunki ob reki A a r (zahodno dd Rige), kjakor tudi med M i a z i -ol —jezero Naroš, so bili lahko odbiti. Dne
22.	septembra izgubljene dele naših postojank pri Koritnici so čete generala pl, Marwitz v protinapadu in po hudem boju zopet zavzele in še pridobile več drugih uspehov. Vsi sovražni poskusi, nas zopet vreči nazaj, so bili izjalovljeni. Ruski četrti sibirski armadni zbor je imel po poročilu naših čet tako velike izgube, ki so skoro istovetne z uničenjem celega armadnega zbora. 41 častnikov, 2800 mož je bilo vjetih, vpllenjen 1 top in 17 strojnih pušk.
Fronta generala kavalerije n a’d vojvod e Karola:	Da zboljšamo postojanko, smo zahodno
od F o '1 v - K r a s n o 1 e s j e (medi Zloto Lipo in Na-rajovko) potisnili naše črte naprej, vjeli 130 Rusov in vplenili 4 strojne puške. Protisunki so bili brezuspešni. V Karpatih je sovražnik napadal na raznih mestih in je bil deloma še le v bo|ju z bližine odbit. Severno od Ki rii babe 'se vrše protisunki.
Sedmograško bojišče.
Pri S i b i n j n se vrše za nas uspešni, toda srditi boji,
Balkansko bojišče.
Na frontah nobenih posebnih dogodkov. Naši zrakoplovci so vrgli vnovič veliko bomb na Bukarešto, ki še od zadnjega zračnega, napada gori na več mesffih.
B hmann-Hollweg gov url.
Dne 28. t. m. se je sestal nemški državni zbor. Prvi je govoril državni kancelar Bethmann-Hollweg. Najprej je govoril o tem, kako je prišlo do vojske z Italijo. Potem je podal sliko, kako se je zadržala
Riuriuinja,
Itredno se je pridružila ententi. Avstro-Ogrska je i-mela pogodbo z Rumunijo, da. si morata z orožjem pomagali pri vsakem neprovociranem sovražnem nar ijadu. K tej pogodbi sta pristopili pozneje Nemčija in Italija, Ko se je začela vojska, je rajni kralj Karol
zastopal mnenje, da mora Rumunija svojim zaveznicam pomagati. Ministrski predsednik Brali an u je u-spešno zastopal nasprotno mnenje in v kronskem svetu zmagal.
Ko je padel Lvov, je sklenil Brattami že z Rusijo nevtralitetno pogodbo. Ko je padel Przemys'l, je hotel skleniti naravnost sovražno pogodbo proti nam. Toda za Judeževo plačilo se niso mogli poravnati. Rusija je hotela imeti Bukovino, Srbija je zahtevala Banat, Rumunija Bukovino in celo vzhodno Ogrsko do Tise. Vsled tega je ostalo pri nevtraiitetni pogodbi
Ko je bila Srbija uničena, je postalo barantanje med Rumunijo in Rusijo lažje. Letos avgustu pa sta se zedinili za plačilo.
Se šest dni pred vojskino napovedjo je kralj zatrjeval, da ostane nevtralen in da ne podpiše mobilizacijskega povelja. In avstrijskemu poslaniku še je dne 26. avgusta zatrjeval, da noče vojske. Toda dne 28. avgusta je bilo mobilizacijsko povelje pddpi-sano in vojska napovedana).
Vojni cilji naših nasprotnikov so:	Strast po
zemlji in uničenje; Carigrad za Ruse, Alzacija-Lo-tajrinška za Francijo, Trentin in Trst za Italijo, Sedmogralško za Rumunijo. Anglija išče svoj plen v Mali Aziji.
Mi smo že dne 9. decembra lanskega leta celemu svetu naznanili, da smo za mir. Sovražniki so odklonili, Za to je samo eno geslo: Zdržati in zmagati, Zmagali bom». i • ; | I U j H
Ogrsko-brvatski državni zbor.
Poslanec Barabas je v seji dne 27. septembra vprašal honvednega ministra, ali je voljan starejše črnovojnike, ki so že prekoračili 50. leto, odpoklicati iz armade in ali je res, da se namerava črnovojniiš-ka dolžnosi razširiti čez 50. leto, Minister Hazai je poslanca zavrnil, da vlada ne namerava ne enega, ne drugega. Poslanec Nagy se je pritoževal, da se od ogrskih najdomestnih oddelkov pošlje razmeroma več vojakov na fronto kot dd avstrijskih, da so ogrske honvedne čete podrejene avstrijskim poveljnikom in da se je pri ogrskih honvednih polkih uvedel sedaj nemški službeni in poveljevalni jezik. Tisza i0 odgovoril, da je to le prazno sumničenje, in da se v obeh državnih polovicah v jednaki meri pošiljajo vojaki na fronto. Karolyjeva stranka je vložila predlog, v katerem se zahteva, naj zbornica kliče vladarja kot sodnika zaradi nasilnega postopanja vlade proti ljudstvu. V adresi na kralja se naj povdarja, ali se naj vladni sistem žrtvuje za narod ali narod za sistem. V seji dne 29. septembra bo državni zbor zaključen za nedoločen čas.
Ultimat Grčiji.
Atenski list „Neon Astri“ poroča, da namerava četverosporazum staviti Grški ultimat, v katerem bo zahteval, da Grška, takoj napove* Bolgariji vojsko ali pa naj razoroži celo armado ter izroči vse železnice čet verosporazumu.
Ranjeni, padli in ujeti*
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Ramut Jurij, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Raniti Alojzij, Radgona (Merv, Rusija); Raniti Fr., Radgona (Kara-Kalla, Rusija); Repina Franc. Sv.: Peter, Maribor (Penza, Rusija); Resman Janez. Maribor (Pereslav-Zaleski, Rusija); Riedl Avg., Radgona (K ar ko v., Rusija); Rop. Anton, desetnik, Maribor (Moskva, Rusija); Rošker Konrad, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Rožič 'Jernej, Maribor (Slrivjano-srbsk, Rusija);
Sagadin Franc, Maribor (Vladimir, Rusija);. Šauperl Janez, Radgona (Sengilej, Simbirsk, Rusija); Scheucber Karol, desetnik, Radgona (Semgjlej, Simbirsk, Rušila) ; ' Schober Franc, Radgona (Leped-jany Tambov, Rusija); Schuster Franc II, Radgona (Tjumen, Rusija); Schwinger Franc, Radgona (Tjumen. Rusija); Sedinšek Franc, Spoidnja Polskava, (Rusija); Semlič Franc, Radgona (Moskva, Rusija); Senekovič Janez, Maribor (Cermupor, Tobolsk, Rusija); Seušek! Frane, Gornja Bistrica (Skobelev, Rusija); Smeh Jožef, Radvanje (Rušila); Spurej Jožef, Skoke, Maribor (Pereslav, Vladimir, Rusija); Spury Janez, poddesetnik, Leitersberg, Maribor, (Italija); Štern Anton, Maribor (Sudogda, Vladimir, Rusija); Sternad Jurij (Rusija); Stopajnšek Jožef, Rudeč-breg, Maribor (Arzanas, Nižni-Novgorod, Rusija); Stradner Alojz, Radgona (Kara-Kalla, Rusija); Šuta Franc, desetnik (Rusija);
Taučer Alojzij, Studenci (Nikolsk-Usurijsk v Rusiji); Tonhauser Franc, Radgona (Kaluga, Rusija); Turin Anton, Maribor (Kara-Kalla, Rusija);
Uhi Janez, Boč (Kara-Kalla, Rusija); Urlep J., Maribor (Irbit, Perm, Rusija) ;
Vacanvirh Anton (Moskva, Rusija); Valentan Leopold, Srednji Gasteraj (Penza, Rusija); Veigl Stefan, desetnik, Maribor (Lebedjan, Tambov, Rusija); Verlič Rudolf, Maribor (Skobelev, Rusija); Visočnik Anton, Pohorje, Maribor (Rusija); Vizjak ‘Janez, Sv. Miklavž. Maribor (Rusija);. Vogrin Ferdo, Maribor (Starysoskol. Kursk, Rusiju); Vuk Stefan, Maribor (Skobelev. Rusija); Vaši Ljudovik. Maribor (Merv. Rusija);
Brzojavni naslov
Cirilova tiskarna Maribor
Tiskarna sv. Cirila
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za riè. župnijske urade sporedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade • uradne zavitke, oznanila, napis«, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, veliko in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in so.idna.
Pionirski bataljon štev. 3:
Ujeto moštvo;
Kainenšek Janez, častniški sluga, Ptuj (Rusija,
Samarkand) ;
Domobranski pešpolk štev. 2(i‘ Ujeto moštvo:
Gartner Jožef, desetnik, 'Maribor (Piečanka, Rusija); Glagovjšek Matevž, Brežice (Penza, Rusija); Glušič Jožef, Rečica (Nižni-Novgorod); Golob Janez, Ptuj (Aimasnaja, Rusija); Gorjup Franc, celjska o-kolica (Rusija(; Grobelnik Franc, stotnijski trobentač, Maribor (Rusija); Grobin Frane, Brežice (Jeka-lerinovgrad, Rusija);
Haas Anton, Radgona (Moskva, Rusija); Hader dOžef, Radgona (Simbirsk, Rusija); Haložan F., Ljutomer (Zaryzyn, Rusija); Hasl Alojzij, Sv. Jiakob (Rusija); Heričko Kajetan, Maribor; Hernah Ferdo, Tezno (Tjumen, Rusija); Horvat F. II., Ljutomer, (Penza, Rusija); Hrtis Jožef, ptujska okolica (Vjat-ka, Jaransk, Rusija); Hrusti Franc (Rusija); Huber Janez, Maribor (Rusija);
Ivanič Alojzij, Ljutomer (Rusija); Ivanoša A., okolica Ptuj (Cistopol, Rusija);
'Janežič Janez (Srbija); Jeza Janez- Ptuj (Rusija, Cardčuj); Jug Franc, Sv. Ema (Penza, Rusija); Jurak Franc, Vojnik, Celje (Orel, Rusija); Jur-gec Janez, ptujska okolica (Aimasnaja, Rusija); Ju-ričko Mihael, Sv. Peter, Brežice (Rusija);
Kačur Alojzij, desetnik, Sv, Krištof; Kajba Matevž, Sv, Ema, Celje (Rusija); Kajbič Jurij, Celje, Šmarje (Orel, Rusija); Kaučevič Anton, poddesetnik, ptujska okolica (Orel, Rusija); K an tu že r Jakob, Brežice (Vladimir, Rusija); Kapun Janez, Ljutomer (Rusija); Kartin Martin, Slatina (Berezovka, Rusija); Kostanjevec Jožef, Ptuj (Rusija); Katz K., Razvina (Penza, Rusija); Kernel! Matija, Ljutomer, (Orel, Rusija); Kes Jožef (Rusija); Kikec Anton, iz Ljutomera (Rusija); Kirbiš Franc, Ptuj (Aimasnaja, Rusija); Kleinošek Jožef, Loka (Rusija);; Klemenčič Franc, Ptuj (Voroneš, Rusija); Klopčič Martin, Tr-bovlje (Rusija); Kolar Alojz, Maribor (Rusija); Kolar Andrej, četo vodja, Brežice (Penza, Rusija); Kolar Anton, Brežice (Vjasniki, Rusija); Kolar Jurij, Slivnica (Rjusija); Kolarič Jožef, četo vodja, Ptuj, (Rusija); Koler Janez, celjska okolica (Penza, Rusija); Kolarič Jakob, Ptuj (Krasno-Ufimsk, Rusija); Konečnik Jožef, Mozirje (Orel, Rusija); Koren Pr., Radgona (Rusija); Koren Jožef, Sv. Peter, Brežice, (Rusija); Kos Anton, Celje (Penza, Rusija); Kos Rudolf, desetnik, Sv, Trojica (Rusija); Kovač Janez, Celje (Cistopol, Rusija); Kovačič Franc, Ptuj (Cisto-pbl, Rusija); Krajnc Vinko, Ptuj (Penza, Rusija); Krajnc Janez, poddesetnik, Maribor, Boč (Jaransk, Vjatka, Rusija); Krajnc Jožef, Pobrež (Rusija); J. Krajj, Sv. Peter, Celje (Rusija); Kramberger Fran, Ptuj (Penza, Rusija); Kramer Janez, Sv. Peter, Brežice (Penza, Rusija); Kraner Janez, Sv. Janez, Maribor (Pokrovsk, Samara, Rusija); Krajno Jožef, Slivnica (Rusija); Krebs Anton, Mozirje (Nikolajev, Samara, Rusija); Kren Franc, Četovodja, Maribor, Sv. Lovrenc (Tjumen, Rusija); Kreutz Avgust, Ormož (Rusija); Krivec Vinko, Maribor (Rusija); Križanič Jožef, Ljutomer (Rusija); K.ruhar Martin, Konjice (Tatarsk, Mohilev, Rusija); Kveder Janez, Celje (Penza, Rusija); Kubik Jožef (Krasnojarsk, Rusija); Kürbos Franc, Maribor (Cistopol, Rusija); F. Kurnik (Rusija); Kurnik Janez, Trbovlje (Rusija); Kurnik Jožef, Sv. Krištof, Celje (Rusija); Kužmann
Jernej, Konjice (Rusija); Kužnar Franc, Golje fAl-masnaja, Rusija); Klapšek Konrad, ptujski okolica (Rusija);
Preselitev.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št. 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
A^Oif Situl®!, fotograf.
614
O- ob®.
G-ob«,
Kupim
vsako množino 1©Ü@ p^sMistiih gob banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav še ali prave globanje, potem püsyi©üfl torke, brezovke, Zemljariče, jelenovke, bodièarlce ali romene ježovke, medvedove tace, laške lesiéke, navadne rumene (žolte) lesicke, sivke, pečenice, golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi S8 zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst #70
im sestrelit
SsJfta ielega n>, Srepsi-ssstU srebpoias ša ggfei h61 pa vss&i ssaL
Tađi ss obrok*. - Kosir. eeafe saatesj. - Grmmcfoal 20—290 K
Nälasta remaat^ar* E MO Prieta» grobnu an	K	T—
Origiaal omega an K 24 — Kuhinjska on	K id-—
Budilka, niklasia	E	8*_
Poročni pretani	K	2'—
Srebrne verižice	K	S-—
Večletno jamstvo.
Masi. Diežinger
issi FelìreÉacii
in ožala? Hilli, Gosposki Eli
tüspsjem zlaiaino in srtbr*.
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva“ vrelec namizni in zdr*-* vilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lasd no ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
, Deklica, šole prosta, od poštenih \ staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
Učenec
Močnega učenca sprejme mizarski mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana uči-j teljica za meščanske šole, vešča 8 trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Maribor.	505
j Kuharica, vajena vsacega dela, ki ' je že 10 let služila v župnišču, j išče zopet službe v kakšnem žup-I nišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, Dobrna pri Celju.
Ma Ijyiije dosolilo Njegovega ces. j|| in kralj, apostolskega Veličanstva
Izvanredna c. kr. držam loterija
za,	namene.
Ta loterija % denarju vsebuje 21J 46 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
5. oktobra 1916. Cena srečlce 4 krone«
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, t davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C/kr. generalno nmtillitvG za driatme loterije
(oddelek ?a dobrodelne loterije).
Pristno laneno olje in firnež iz
lanenega olja kupuje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	635
Naročajte in razširjajte „Stražo1, !
hranilnica in posojilnica v Celju
r@gištr©v®n© udruga z mmmm* za¥@io,
hranilne vi©ge mm 11 ©
14 O
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Eentni davek plača posojilnica sama.
4'
Pale posolila
ca vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
.Posojilnica daje tudi domače hranilnike.4
|w instili hiiž (Hotel »pri belem volu* ) * Ceiiu, Graška cesta 9,1» «adstr.
ti «tar. tj .tajifte proti pnpOatsi varasti f SV«V« m vknjižbo »lok p» ®%%. a» a/, utsfcss to»®* 3® ®7*. Nada#* ftrfrmniJafr at, »»stavo vrednostnih papirje«. ‘iSjgSpv* $& ■kolbt, Id 3» a5d« ne presegajo I knee, fso&aj* sa vknjižbo del», posojila»» v'8«BpS»Sjsfe
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influendo
Kdo naj jemlje Si roli n ?
L Vsak, ki trpi na frajnem kašlju.	3i Vadušljivi .katerim Sir o fin tna/no
Lažje je obvarovali se boiezni.nego jozdravifi.	olehča naduho-	, .
.2. Osebe s kroničnim ks/orom brankijev,	H» Skrofuzni of rod,pH katerih učinkuje Sirol in
|&^ ki s Sirolinom ordrave.	*, ugodnim vspehom na splošni pocufek.
.«H**“»*
+BASEL
Spoditisštaf. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad. z neom. zav.
vlAdO » Tjsrejemaio od vsakega in se obrestujejo, navadne po 4V«*/« proti trimesečni odpovedi po 4'/,s/s- Obresti se pripisujejo h kapital« k»* đlUlIUff V lv|J« \. ^aaisarja in 1, julija vsakega leta- Hraaüne knjižice se sprejemajo kot gotov dosar, ne da bi se njih obrestovaoje njj prekinilo.
Za nalaganje po poiti so poštno L:«n&ise položnice (97.078) si> razpolago. Kontni davek plača posojilnica sama.
Posojila sp dajajo toftns
prevzame posojilnica r svoja tast esosi pevniM gtštsvlh
I UgstnA |«|»a » vsako ndo in četrtek od S. de 13. or« dopoldne in vsak« e&feš» jß&fä ^ m» OsfìtàB* y'<msaafr jtxwaltu. V «radnih urah se sprejema ÜI auliti Ml |R ispiačuja denar
j&U» h kolke.
PniüQtlilji en riin prošnje prejemajo vsak delavnik od S. do *&. ars dopoldne ir od *i. do ti. are popoldne rujaalllla ö« Uajajli	Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
v* trgovina špecerijskega, kolonija!-
DEBELO! ^b>^“oSogamine- DROBNO! CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Izabela-vino
kupi vsako množino in placa hektoliter po 80 kron
F. Rosenkranz
Gradec, Annenstr. 60.
Poti ti neulešene žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan cem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni, blagi in dobri sin, brat in svak, gospod
Ing, Viktor Starovašnik,
c. kr. gozdni komisar v Šibeniku in kadet aspir.
v 26. letu svoje starosti v strašnih bojih pri goriškem mostišču dne 7. avgusta padel za domovino.
Konjice, dne 30. sept. 1916.
Rudolf in Antonija Starovašnik,
stariši.
Danica Pirkmaier, Pavel Starovašnik,
sestra.	brat.
Prič Pirkmaier,
svak.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo I	Na drubs#I
FRANC STRUPI
Graška cesta
® ® @
® • ®
CELJE
priporoča po najatižjih cestah svojo bogato Halog© steklene In p ©sr* ©stanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirfsv m. oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stevbsih-
Najsolidnejša in točna postrežba.
Ure! Ure!^'
V veliki izbiri in p® nizkih cenili.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3‘60 Zlate damske ure od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhaueen, Ssnith, Omega, Sterne
Oc-ala ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
granio ß||rgj [Mfartbor
urar, ziatomer In očalar,
Isgetthofova Gesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Kdor hoče Jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Širec Maribor* Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki.	64i
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
Dam v najem
s 15. septembrom
gostilna v Čretu pri Celju
pod ugodnimi pogoji.
IVAN RAVNIKAR,
CELJE.
Aitarne sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vmogradi, Krameriova 10. Češka,
Knileerna, umstellte in myiiteiiie,
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX p@ raznih cenah. XX
Im 9CšStiihiiarl@: Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.