Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 60 kr., za pol leta 2 frld. 40 kr . r* .Vtert leta 1 gl«L V tiskarnici »prejemana sa leto 4 gold., za pol lete 2 gld., ea četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan prazriV. izide Danica daA poprej.
Tečaj XXX.	V Ijubljani 16. listopada 1877.	List 46~>
MHtiam r vicah za rezilo o njih godu, pa ludi druge krati.
(Dalje.)
II.
V	10. zvezku „Glaaov bv. Benedikta" ae nahaja popisana naslednja dogodba:
V	mesti P. je živela mlada devica z imenom Marija B. Bila je šivilja, in ljudje so jo zarad njenega pobožnega in krepostnega življenja sploh spoštovali in ljubili. Posebno ljuljubljena navada tej blsgi osebi bila je ta, da je od svojega zaslužka vsaki mesec najela eno sv. mašo za taiste duše v vicah, ki so rešenju iz kraja terpljenja naj bližje. Kakor pa Brg v svoji modrosti pravične naj rajše obiskuje z nadlogami, da bi jih poskusil, tako se tudi te šivilje dnevi terpljenja niso ognili. Huda bolezen položila jo je na posteljo, s katere ni V8tala celo dolgo leto. Ko je okrevala, pokazala se je pa zopet druga nova nadloga: Največ onih, pri katerih je imela poprej šivanje, izročilo je dela drugim, in Mariji ni kazalo druzega, kakor iskati si službe kot keršenca.
S temi mislimi v serci napotila se je pervi dan avojega izhoda najpred proti cerkvi. Med potoma spomnila se je z britko otožnostjo, da odkar je bila zbolela, opustiti je morala tudi svojo lepo navado: najeti vaaki mesec sv. mašo za taisto dušo v vicah, ki je rešenju, tedaj vstopu v nebesa naj bližja. Pa kaj je hotla? Ves prihranjeni denar pobrala ji je bila dolga bolezen, in en sam frank (našega denarja blizo 40 soldov) je še premogla. Za ta denar bi bila sicer zamogla še najeti sv. mašo, ali potem bi bila čisto na praznem; celo malo kruha bi ai ne bila mogla kupiti; lačen želodec pa je že zdaj precej nadležno tirjal svojo pravico. Toda mislila je: uboga duša terpf še dokaj hujše bolečine; — ljubezen v njenem sercu zmaga, in sklep je bil zdajci storjen: opraviti ta dar v prid duše, ki ima naj pred rešena biti; sebe pa izročiti popolnoma v roke previdnosti Božje. Urnih korakov stopa proti cerkvi, in srečna se je štela, ker je našla ondi duhovna, ki so se ravno pripravljali za sv. mašo. Bližaje ae njim jih popraša, imajo li av. mašo, katero hočejo služiti, že najeto, in na odgovor: ne! prosi jih, naj mašujejo za tisto dušo, ki je rešitvi naj bližja. Vdeležila se je tudi sama pre-svete daritve, molila je in tudi sv. obhajilo darovala v prid duše, katero je želela rešiti.
Po sv. maši zapusti cerkev, in napoti se do neke dobre prijateljice, pri ksteri je v svoji stiski upala najti tolažbo, pomoč in podporo. Pa glej! zdajci stopi ji na-
proti mladi možak plemenite postave in prijetnega obraza, jo prijazno pozdravi, in ji pravi: „Vi iščete službe kot keršenica, ali ne?"
,,L)a gospod!" odgovori mu Marija, vsa osupnjena od tega vprašanja, „pa, jaz nimam časti, vas poznati, in čudim se, kako da vi to veste, kar še nisem nikomur razodela."
„Nič zato", zaverne zopet ptujec z blagovoljnim nasmehom, ,.pojdite le v ulico (jo imenuje), hišna številka (jo zopet imenuje), ondi boste našli goapč, pri kateri zamorete stopiti v službo, in kjer boste popolnoma srečni." Na te besede jo mladi človek z milotno pondšo še enkrat pozdravi, in preden je Marija na njegove besede še kaj mogla odgovoriti, ji zgine apred oči.
Vsa začudena ae poda Marija nemudoma proti kraju, ki ga ji je bil mladi človek naznanil. Našla je vse tako, kakor ji je bilo povedano; vežne duri imenitne hiše, ki je imela naznanjeno številko, so bile zaperte, in ko pozvoni, pride ji zelo častitljiva gospa sama odpirat. Marija ji s kratkimi besedami pove namen svojega prihoda. ,,Bes je, da si išem keršenice", ji odgovori gospa; „ali kako, da vi za to veste? Se le sinoč sem iz veljavnih vzrokov prešnjo keršenico odpravila iz službe, nisem o tem še čisto z nikomur govorila, in ravno sem bila namenjena atoriti v tej zadevi potrebno pot. Ne morem si torej nikakor tolmačiti, kako da vam moja zadeva more biti znana.."
Blaga Marija povč zdaj dogodbo o snidenji z mladim gospodom, ter da je vsled njegove plemenite in prelepe obnaše v popolnem zaupanii prišla le aem.
Gospa pelje zdaj Marijo v svojo sobo. Pri vatopu zdajci ugleda njeno oko viseti na steni sliko (portre) mladega možaka v naravni veličini. „Gospa!" zakliče Marija vsa začudena, kazaje na tablo, „ta-le je taisti dobri gospod, ki mi je veleval priti k vam zarad službe. Natančno poznam njegovega obraza prijazno lice, katerega ne bom nikdar pozabila."
Pri teh besedah obledi gospa 1., zgrudi se med gostimi solzami na bližnji atol, in pravi: „Kaj govorite? — Ta slika kaže natančno po naravi posneto podobo mojega sina, katerega mi je pred štirimi leti ugrabila nemila smert!" — Marija je v tem trenutku sposnala veliko dobroto Božjo do nje, poklekne pred jokajočo žalostno mater, in ji z ginljivo odkritoserčnostjo povč vse, kar je to jutro doživela, o njeni bolezni, o njenem zadnjem franku, o borbi, ki se je bila v njenem sercu vzdignila, če bi ali ne ta denar darovala v prid duše, ki ima najpred rešena biti, o snidenji z mladim goapo-dom itd.
Pobita jokajoča mati, derbteča od žaloatnih, pa tudi sladkih vtiaev, objame zdaj Marijo in reče: ,,0 t
dobra deklica! tebi se imam zahvaliti za oblaženje in rešenje mojega sin«. Pred štirimi leti je umeri, pa tako poln pobožne vdanostj, da sem ga štela prav za terdno in z gotovostjo med versto zveličanih. Toda brez tebe bi bil moral morebiti še dolgo terpeti v vicab. Tebi se imam zahvaliti za srečo, katero moj sin zdaj vživa v nebesib. Prav on je tisti, ki te je k meni poslal, Bog bodi tisučkrat za to zahvaljen! Prav, ti hočeš, ti moraš pri meni ostati, toda ne kot keršenica, ampak kakor moja preljubljena prijatljica in sestra!"
In tako se je tudi zgodilo. — (Konec prih.)
JMaUkorarsiro v istoietfi.
Ostudno malikovavstvo je vsih nadlog vzrok, začetek in konec.
(Bukve modr. XIV.)
Kaj je malikovavstvo? — Malikovavstvo je ska-zovanjc božje časti kaki stvari. Razločevati moramo starodavno malikovavstvo od tega, kakoršno se nahaja še dan današnji.
Ne kdanji pogani so namreč molili ali po božje častili brezumne stvari in podobe. Tako beremo v Mojzesovih bukvah: ,,Jaz sem Gospod, vaš Bog. Ne delajte malikov in rezanih podob, da bi jih molili; zakaj jaz sem Gospod, vaš Bog." (Lev. 26.) Kakor menijo učeni, začelo se je malikovai.je najpred v Senaarski ravnini; nedozidani babilo- ski stolp je bil pervi malikovavski tempelj. Odpadli so od Boga najpred Kamovci, potem Jafetovci in poslednjič Semovci ter so začeli ostudno malikovati. Skor gotovo se je bilo pa malikovavstvo začelo še pred vesoljnim potopom, zakaj ,,zemlja je bila spridena pred Bogom in polua krivice". Nerazumljivo je skor, kako je mogel z umom obdarjeni človek za-bresti v tako gnjusobno malikovavstvo. Ali če pogledamo mesenost in Bpridenost, ki je gospodovala med ljudmi, čudili bi se bolj, ko bi bili ljudje nepokvarjeno ohranili razodeto resnico. Kolikor je namreč človek dalje zabredel v mesenost, toliko manj je bilo njegovo serce pripravno za božje reči; um mu je sčasoma otem-nel, da ni več spoznal pravega Boga. Notranji glas le mu jc še pravil, da je navezan na više bitje, in tako si je človek storil o Bogu napčen pojem (zapopadek), za-menil je Stvarnika s stvarjo. — to je tedaj malikovavstvo v pravem pomenu. Podobe iz rude, iz kamna, iz lesa itd. so molili in p» božje častili. Tako malikovavstvo se med današnjim omikanim svetom pač ne nahaja več; zato je pa toliko bolj razširjeno tako imenovano ,,olikano" malikovavstvo skor povsod, med judi in kristjani, med katoličani in protestanti, med Turki in Rusi, med liberalci in mavtarji, med mračnjski in napred-njaki.
V čem tedaj je to „o!ikano malikovavstvo"V V tem, da imajo ljudje s^mi do sebe, do druzih ljudi in posvetnega blaga več zaupanja in ljubezni, kakor do Boga, našega nebeškega Očeta, Stvarnika in ohrano-vavca vsih stvari.
Kako p« gosto se nahaja med ljudmi poboževanje samega sebe! Koliko jih je, ki so se opomogli s časnim premoženjem, ki pa za to ne zahvalijo Boga, temuč pravijo: „Moja moč in pridnost mojih rok mi je vse to pridobila." (Deuter. 8) Zopet drugi so polni nečimurne častilakomnosti; povsod hočejo biti v velikem imenu in več veljati nad drugimi ljudmi. Samopridnost je malik, kteremu darujejo vse, če je treba: dušni mir, dragi čas, družinsko srečo, cel»'» vero. Poboževanje samega sebe je bolj pogostno, kakor bi kdo mislil. Kako radi si dajejo n. pr. politikarji, deržavniki, bogatini i. dr. za-
žigati kadilo hvale, napivati presiljeno bvalne napitrice in delati bahave si naklone!
S tem oboževanjem samega sebe v tesni zvezi je oboževanje ljudi sploh. Ženske se dsjo častiti brez razločka starosti zel6 tako kakor Venera pri malikovav-skih Rimljanih. Kako neznansko se repenčijo v vedno novošegnih oblekah, ki so naj večkrat tako nespametne, da se vsakemu gnjusi, kdor se ni s pametjo skregal. Ženske morajo biti povsod na pervem mestu, najpred se mora njim postreči, one veljajo za više bitja, za angelje v človeški družbi, za kterimi so moški daleč zadej. Kolikrat so že pesniki opevali ženske in jih povzdigovali nad zvezde in nebesa! Brez žensk ne verič nobene pesni peti, celo v viteške bojne pesni in marše se mora te neslanost vpletati! Te neumnosti postane vse takč polno, da je poslednjič teršat hlačman popolen babež.
In v navadnem življenji, kako se godi tukaj V Večkrat se sliši, kako je kak sicer premožen mož prišel v nič po lišpavosti svoje žene in hččr, kterim ni mogel odreči nobene prošnje; kako si je zopet drug bed&k zavolj ženske vzel življenje, kako je kak tretji zatajil vero, da se je bogato ali sploh po svoji mesenosti oženil; zopet drug postal nepravičen po zapravljivi ženski. Obo ževanje ljudi, posebno žensk, je napravilo in še zmeraj delajo silovito zlega. Vendar se prismodarija in neslanost ni še zmanjšala, temuč vedno le še naraša.
Drug malik današnjih dni je lakomnost, strastno in nenasitljivo hrepenenje po časnem premoženji. Sveto pismo imenuje to pregreho malikovavstvo in korenino vsega hudega. Že Sirah pravi: „Nič ni bolj pregrešnega, kakor lakomnik. Nič ni veči krivica, kakor denar rad imeti, zakaj kdor tako dela, ima sam svojo dušo naprodaj." (Sir. 10, 9.) Zveličar pravi: „Glejte in varujte Be lakomnosti." (Luk. 12, 15.) In na drugem mestu: „NihČe ne more dvema gospodoma služiti. Ne morete služiti Bogu in mamonu." (Mat. 6, 24.) Sv. apostelj Pavel piše Efežanom: „To morate vediti in spoznati, da noben nečistnik, ali prešestnik ali lakomnik, ki je malikovavec, nima deleža v kraljestvu Kristusovem in Božjem." V pismu Timoteju pravi ta apostelj ravno tisto: „Korenina vsih nadlog je lakomnost." (Tim. 6, 16.) Požresnik, nečistnik, častilakomnik in kak drug malikovavec se ložej zopet k Bogu spreoberne, kakor od hudiča lakomnosti obseden človek. Lakomnost človeku um sploh tako otemni, da te ostudne pregrehe še za greh ne spozna, temuč jo ima se le za čednost (varč nost) in se pri tem pogosto še s pobožnostjo ponaša. Lakomnost pa ne otemni le uma, temuč oterpni tudi serce, kakor uči vsakdanja skušnja, tako da lakomnik nima nikakoršnega usmiljenja z ubožnim bližnjim.
Svet je poln malikovavstva, lakomnik pa je eden naj gerših malikovavcev na svetu, ki ne privoši dobrega ne sebi ne drugim in poslednjič umerje po mnogem trudu brez veselega upanja.
Še hujši kakor lakomnost je menda saj dandanašnji tako imenovani ,,učeni in šolski napuh". Mnogi, ki so se nalezli kacih puhlih učenih menitev, kakoršne se šopirijo zoper razodete resnice, strašno visoko nosijo glavo in menijo, da proti njihovi učenosti vse drugo zgine. Vero, čednost — vse zaničujejo, posebno pa jim je zoperna ponižnost, čistost, in molitev, ker molitev človeka ponižuje in spoznava Božje veličanstvo nad vse drugo. Silno studijivo je, kako se velikrat že manjši šolski pobi prevzetno obnašajo. Zlasti v hiši Božji se vidi pri marsikterih taka gnjusobna ošabnost v obnašanji, da pametnega človeka obhaja globoka žalost in nejevolja. Pa ravno taki, ki se nad vse povzdigujejo, so zgodej zapuseni od Boga, kmalo pridejo v splošno zaničevanje, ali pa v tako zapušenost, da zlasti pri tistih
milošnje prosijo, ktere so poprej najhuje prezirali in zaničevali.
Kakor so bili prevzetni angeli kar precej zaver-ženi, tako prevzetni, napihnjeni človek kar hitro zgubi prijazuost Božjo in vsled tega tudi vero, ki je začetek in konec vsega blagra. Mladina, mladina, vari se toraj napuha; ne opusti molitve, ogibaj se novih malikovalcev in njih kužljivih naukov!
Predoblaoteni ali privilegirani oltar.
(Dalje.)
Kakor vsak popolnoma odpustek, tako zamore tudi odpustek privilegiranega oltarja podeliti ie samo papež.
Naslednji splošni oltarni privilegiji veljajo še zmiraj:
1.	Benedikt XIII je 20. mal. serp. 1724 podelil po en privilegiran oltar vaim patrijarhalskim, metropo-litanskim in stolnim cerkvam za zmeraj, in perpetuum. Kteri oltar naj ima to pravico, bi imel zadevni „Ordi-narius" enkrat za vselej določiti. (Če je n. pr. za ljubljansko stolnico svoje dni bil kaki „Ordinariua" kak oltar zaznamnjal za privilegiran, občno ni znano; morebiti je zaznamnjano v kakih pismih?)
2.	Klemen XIII je vsim opatijskim in farnim cerkvam (allen Štifta-, Abtei- und Pfarkirchen) podelil po en priviligeran altar za vsak dan, pa ne za zmeraj, ampak vselej le na sedem let. Določi pa oltar „ordi-narius", in za opatije tudi „Praelatus jurisdictione prae-ditus". (S. C. 1. decr. luci 7. Jan. 1842. Decr. auth. d. 541 p. 447.) Kakor za podeljenje pervibrat, tako tudi pozneje za obnovljenje mora prositi škof za vse duhovnije (fare) svoje škofije ob enem, in podeli se mu v enem samem pismu (Breve) pravica za vse; tako tudi škof z enim samim pismom vsim duhovnijam d& privoljenje. Župniki, da za svoje cerkve dosežejo to pravico, morajo škofu izročiti pisano prošnjo; brez take prošnje jim ne more podeliti privilegija. Prošnja bi se utegnila tako-le glasiti:
Keverendissime ac Ceisissime
Domine Domine Episcopel
Rector parochiae vulgo dictae N., hujus dioecesis, pro ecclesia sua parochiali S. N. atque in ea sito altari summo S. N. dedicato, petit humiliter Altare privilegiatum quotidianum ad septennium a Clemente P. P. VIII. dd. iy. Maji 1759 omnibua ecclesiis parochiaiibus orbis christiani ab;que ulio onere Missarum concessum ac iuuultum, quam gratiam a Sancta Sede pro supradicta ecclesia parochiali Keverentia ac Clemcntia Vestra im-petrare dignetur.
N. N. die ... mensis ... anni...
N. N.
Kadar se ta predpravica ne prosi pervikrat, ampak le njeno obnovljenje, takrat se postavi: Rector... petit contirmationem altaris privilegiati... indulti, quia septennium currens explendum sit die... mensis ... hujus anni, quam gratiam etc.
Na predlog župnikov škof nato v posebnem pismu določi oltar; ki ima biti privilegiran, in to pismo se mora v duhovnijskem arhivu hraniti. Vse se zgodi brez Btroškov. Tako določeni oltar pa mora ostati, in Skof nima pravice pozneje druzega določevati v ta namen. Rečeno je namreč v papeževem pismu: altare ... semel tantum designandum. Oblast škofova sa določevanje oltarjev pa ni vtesnjena na sedem lčt, temuč ko jo enkrat dobi, terpi dalje, dokler niso določeni vsi oltarji njegove ikofije. (S. C. I. decr. Tarsntasien. 22. Sept. 1841 Decr. auth. d. 115. p. 433.)
3.	Po „Decretum Urbis et Orbis" od 19. majnika 1761 daje papež „privilegium" za vse oltarje na vernih duš dan, ali kar je ravno to: vsi mašniki imajo za ta dan osebno pravico privilegiranega oltarja.
4.	Pij VII je razglasil vse oltarje v cerkvi za privilegirane med 40urno molitvijo. (Ker je pa dvojna ta pobožnost, je vediti, da omenjena pravica veljd samo za uno 40urno pobožnost, ki se je I. 1534 pričela v Milanu v spomin 40 ur, kolikor je naj svetejše Telo Jezusovo v grobu počivalo, in ktero je papež Klemen VIII vsta-novil za vse čase v letu in zapovedal, da naj se po določenem redu preseluje od ene cerkve v drugo. Pričenjala se je pervo adventno nedeljo v Rimu v kapeli papeževega dvora. (Constit.: „Graves et diurnae" 25. listop. 1592.)
6. Mašnik, kteri stori „veikoserčno djsnje ljubezni za duše v vicah", ima vse dni v letu osebno pravico privilegiranega oltarja. *)
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Liberalci papeža pokopljejo. Novo veliko djanja Pija IX za Skočijo.) Časniki, ki že toliko lčt pokopujejo sv. Očeta Pija IX, pa ga le nikakor ne morejo pod zemljo spraviti, že spet pisarijo, kako čisto dognan da je papež, kakošen strah da je v Vatikanu zarad tega itd. Kdor ne verjame, naj pogleda „Laiba-herico" od 12. t. m. Sv. Oče pa pri vsem tem vaak dan aprejemajo tuje obiskovalce, vladajo s prečudno močjč in živostjo vesoljno sv. Cerkev, nadaljujejo velike svoje dela za razširjanje Kristusove edino prave vere po vsem svetu. Ravno zdaj dozoruje novo veliko djsnje Pija IX k tolikim drugim, ki so jih že dognali, odkar so na kermilu čolna sv. Petra. To^je namreč pover-njenje cerkvene vlade, hierarhije, v Skociji.
Škocija, pri Rimljanih „CaIedonia", je bila svoje dni lastno kraljestvo; zdaj pa je z Irskim in Anglijo vred zedinjeno v eno kraljestvo, ki se imenuje velika Britanija. Skocija šteje 3 milijone in več prebivalcev, med kterimi je zdaj že veliko čez 30<>.0OO katoličanov, drugih naj veči večina je reformiranih iralvinarjev s
{»rezbiterijalsko vstanovo. Deli se dežela v Nižave (Lo\v-ands) z Anglosaksonci, in v Višali i Hijrhlands) s cel-tiškim narodom.
Gorata zemlja z mnozimi rekami je samo ob jugu staknjena z Anglijo, drugod z morjem obdajana, in meri z vsim skupaj 1518 milj. V (>. stoletji je iz Irskega prišlo v deželo be ršanstvo in z njim tudi začetki omike. Bila je Skocija predrag biser katoliške Cerkve, imela je vikši škofa, pri sv. Andreju in v Glas-govu, s svojimi škofi, ter je obrodila velike svetnike, kakoršni so: Gilbert, Makarij, Glasten, in zlasti sv. Marjeta kraljica, mati sv. Mehtilde, angleške kraljice.
Kalvinovi lažnjivi nauki so pozneje deželo atermo-glavili v krivoverstvo, k čimur ie zlasti veliko storil rovar, odpadnik in bogoskrunež John Koox. Bilo je ob času, ko je krivoverstvo s trinoško ostudnostjo umorilo kraljico Marijo Stuart. Krivoverska cerkev na Škotskem se je ločila v 15 sinčd, 78 prezbiterij in "99 župnij.
*) Glej bolj na tanko o tem „velikodu£ueni djanji": „0d pustki, kaj so" itd. str. 195 itd. Po Maurcl u izdelal P. Jan. Sajevic 8. J. v Ljubljani 1875; pri Ničmanu na prodaj. Ta izverstna in tolikanj koristna knjiga, kolikor se sliii, je zares vse premalo znana. Naj bi se ne prezirali tako dobri in dragi domači zakladi.	Vr.
To odpadništvo je pograbilo katoliške Božje hiše, premoženje in duhovake naprave.
Leta 1603 je umeri na Francoskem poslednji katoliški prelat iz Škocije, glasgovski vikši škof. Le-t£ je bil v Parizu vstanovil majhen vstav za 4 škotske gojence, kteri so po doveršenem bogoslovji in posve-čenji vračali se v Škocijo, da bi ohranili ondotne katoličane, kar jih je še bilo, stanovitne v katoliški veri. Papež Klemen VIII pa je 1. 1600 tudi v Rimu vstanovil ikotski vstav; v njem so se mladenči iz Skocije odgo-jevali v vedi in čednosti ter se vračali v svojo domovino, da naj se prizadevajo za povernjenje katoličanstva ▼ ondotni deželi.
L. 1622 je vst*Ia tako imenovana rimska propaganda", kolegij sv. Urbana, ki tako blagreno dela za razširjanje sv. vere, kakor vsi vstavi tujih dežel, ktere toraj nezdušni laški liberalizem tare, spodjeda, goli in pleni, kolikor more. Propaganda tedaj je bila skrivaj poslala v Skočijo 10 mašnikov; potem pervega apostolskega namestnika; potlej druzega pod Klemenom XII. Ta dva sta si opravilo tako ločila, da je imel eden du-hovsko gospostvo po gorah io po otokih, drugi pa po ravnčh.
Sad te delavnosti je bil velik. Leon XII je torej s pismom (Breve): »tluanta laetitia affecti »umus11, 13. sveč. 1827 vso Škocijo razdelil v 3 namestnije (vikarije apostoljske) z ravno tolikimi škofi „in partibvs11 in enim nadškofom z naslovom „apostoljskega namestnika".
Sklep v velikobritanskem parlamentu 31. sušca in poterjen od kralja Jurja IV 13. mal. travna 1829 je dal popolno prostost apostoljskim namestnikom v Ško-ciji, ki so voljeni brez vladinega vpliva in poterjevanja.
Tak6 katoličanstvo neprenehoma napreduje v tej deželi in Skocijani se povračajo k veri svojih očetov. Sej .,zgubljeni sin", ki v nobeni deželi nima pokoja, se vrača k očetu; in krivoverstva, ko svojo včšasto pot oblazijo, poginjajo in poslednjič zginejo.
L. 1810 je bilo na Škotskem komaj 20.000 katoličanov; zdaj jih je na ato-tisuče. Zmnožili so se du hovni, vstali zopet samostani, in s sveto nesterpljivostjo se pričakuje nova vstanova cerkvene vlade. Božja previdnost je čudovito ohranila Pija IX, da s tim postavi lepo krono tolikim službam, ki jih je že storil sv. Cerkvi. Tako piše „Unita", in liberalni listi zaupljivo ne bojo še pokopali Pija IX, čeravno mu že leta in leta k smerti klenkajo!
V pregnanstvu v Gaeti je Piju IX dozorelo novo vstanovljenje cerkvene hierarhije na Angleškem, in do-veršilo se je z apostoljskim pismom 29. kimovca 1850. Tako sv. Oče današnje dni v svoji Vatikanski ječi mislijo na raztegnjenje enacega blagoslova za Skočijo.
Iz Zalega Loga, 13. listopada. - A. P. — Že leta 1774 je bila Zaliloški farni cerkvi od papeža Klemena XIV podeljena pravica privilegiranega (z odpustki za duše v vicah obdarovanega) oltarja — pa to le za sedem let („ad septennium tantum valituris"). To pravico, ki je po takem že davno ugasnila, sem več lčt že želel za to farno cerkev, ob enem pa tudi za podružno romarsko cerkvico v Suši, in sicer — vernim dušam v vicah v obilniši in vapešniši pomoč — za vse prihodnje čase pridobiti. To se mi je letos posrečilo — b posredovanjem vis. čast. goepoda iz Ljubljane o popotvi v Rim. Moja prošnja, da bi bila ta pravica za veliki oltar obe-dveh imenovanih cerkev za vsak dan in vse čase podeljena, je bila rešena in usiišana z odpisom od sv. rimskega apostoljskega Sedeža 11. kimovca tega leta prav po željah: „perpetuis futuris temporibus valituris", t. j. za vedne prihodnje čase veljavno. Vsa fara in okolica sme in mora biti hvaležna za to posebno milost,
ki jo je dosegla od našega slavnega in ljubljenega sv. Očeta papeža Pija IX v obilniši pomoč vernim dušam v vicah za farno cerkev na Zalem Logu in za podružnico v Suši. Zato smo pa tudi prav hvaležni „Zg. Danici", ki vse zadeve zastran privilegiranega altarja tako določno in natanko popisuje, da se vemo pri tem prav ravnati. Prav lepe in dobre so pa tudi misli, ki jih v obilniši pomoč vernim dušam v vicah iz , glasov sv. Benedikta" verli gosp. J. L. v „Danici" priobčuje; naj bi se le tudi spolnovale in v djanji pokazale!
O tej priliki moram se nekaj omeniti. Pred nekterimi dnevi tega mesca sem po pošti Rakek prejel 5 gl. „za novo cerkev Matere Božje v Suši" — pa brez vsega podpisa. Ker se tedaj blagemu neznanemu dobrotniku ne včm in ne morem drugače zahvaliti, mu očitno po ,,Zg. Danici" prav iz serca naznanim zahvalo, ljubi Bog naj mu obilno poverne, in naj mu po priprošnji prečiste Device Marije vse dodeli, česar v svoj časni in večni blagor želi in potrebuje!
V moji pričujoči denarni zadregi me vsak dar v imenovani namen neizrečeno razveseli, ne le da bi dolge poravnati, ampak tudi za potrebno zvonilo in notranjo opravo omenjene cerkvice mogel kaj poskerbeti in storiti. Vse bodi v veči slavo Božjo in v čast presvete Device Marije! (Tako bodi priporočeno tudi od „Zgod. Danice". Nedavno je pismo v „Dan." kazalo, kako je dobrotna gosp£ R. H., ki je obilno pomagala cerkev zidati, skoz tisto cerkev o smerti obhajala svoj vhod v nebesa. Vr.)
.Hisijoii9ke sporočila r. P. Valjavca.
XLVIII.
Ponovljenje na Prežganjem od 16.—20. junija 1872.
Na sv. Vida dan smo odpotovali o. Stare, o. Lempeij in jaz na Dolenjsko. O. Lempeij je šel 15. rožnika pervikrat čez Ljubljano proti jugu. Prežganje je bit tisti kraj, kjer nas je Gospod hotel od 16.—20. rožnika.
Leto je ravno minulo, kar smo bili na Prežganjem s sv. poslanjem. Verli župnik prežganjski g. Frančišek Levičnik je vidil, kako je dober pohleven dežek zasušeni zemlji, kako se dostikrat naj bolja sadika ne prime, — zato hoče še enkral malo blaživne rose dati svojemu okopanemu vinogradu. V ta namen smo začeli na praznik sv. Janeza Frančiška Regisa ponavljanje na Prežganjem.
V sosednji duhovniji so obhajali praznik svojega varha, sv. Antona god, ki je bil pretečeni četertek. Zato je bilo v Štangi vse po konci. Streljali so, govornik je prišel iz Ljubljane; bilo je pričakovati ob desetih malo ljudi. Pa ni bilo tako — tudi ponavljanje mašnikov iz družbe Jezusove ima moč kakor misijon. Namesti v Štango je š!a domača duhovnija raji na Prežganje; pre-žganjska, poliška in janška mladina je hitela k sv. Margareti; čeravno ima tako godovanje posebno moč do nje, kar gotovo ni prezreti, sosebno v naših prostih časih ne.
Ljudje so imeli kositi seno — a vreme se je tako deržalo, da ni nikamor kazalo drugam ko v cerkev k jutranjemu govoru, ob šestih zveččr pa k večernemu. Tako je Gospod sam skerbel za to, da bi se vsi lahno spovedati mogli, kterikoli bi se hotli. In so se tudi spo-vedali moški, če izločimo par zakerknjencev, menda vsi, več njih še po dvakrat v tem kratkem času.
Kako je to pač lepo po tacih manjših samostojnih
duhovnijah. Trije naši pridejo, — in vsa duhovnija je očiščena.
Tako je bilo na Prežganjem. 600 spovedencev in trije patri, to gre kakor maslo naprej, sosebno kjer je že enkrat poslanje bilo.
Tu ni bilo treba nobenega spovednika vabiti, mi sami smo z domačim vred jib nad 1000 spovedali.
Že lanako av. poslanje je veliko dobrega sadu obrodilo na Prežganjem. In ne le na Prežganjem, tudi Štangi in Jančam je pomagalo. Janški g. župnik, čeravno ga imajo liberalci za jovijalnega moža in je bil že pikan zavoljo jezuitov, vender le nenehoma gori za sv. poslanje in ga hoče sredi majnika prihodnjega leta na Jančem imeti v resnici.
Lepo je, gospodje spoznavajo, kolika dobrota je misijon in vidjo, da tam, kjer je en sam duhoven, ga je še bolj potreba, ko ni spovednikov na izber. Bog daj, da bi tako počasi, eden za drugim čedili svoje ovčice, da bi bila slednjič čista vsa čeda.
Dnovi ponovljenja so nam pri vsem napetem in nenehanem delu tako hitro minuli, da smo bili koj pri 20. rožniku. Domače smo vse spovedali, tudi ptujih nekaj, in tako smo smeli brez vse skerbi zapustiti lepo romantično Prežganje.
Ko smo prišli, so nam streljali, ko smo odšli, zopet, da je vse gromelo. In priterkavali so pa, da bi bil mislil, vladika je prišel na svoj pervi obisk.
Možje so se lepo zahvaljevali za ,,lepe naše nauke", tudi ženske so klicale: Bog plačaj! Upamo torej, da je marsiktera, sadika se spet prijela in še globočje korenine zastavila, ko pervikrat. Dobri so bili poterjeni, slabi, omahljivi vterjeni, vsa duhovnija preživljena, še bolj za Kristusa vneta in za pošteno keršansko življenje.
Veseli smo šli in derdrali proti Ljubljani nazaj. Težavno je bilo potvanje gori, tudi doli proti ljubljanski ravnici je bilo neprijetno. Vender pa je bilo tolikanj bolje od lanske potve letos, da nismo v vodi sedeli po poti, da smo se samo v svojem potu kopali na potvi leta 1872.
Tako smo skončali pervo polletje svojega misijonskega delovanja srečno in veselo sredi vihrov hudih zopet. - Naša pomoč je bila, je še, in bo vselej v Imenu Gospodovem, v Jezusovem in Marijnem Serci presvetem. Angelje Božje, svetnike in svetnice Božje, sosebno sv. Ignacija, očeta našega, in sv. Frančiška, naše misijonarje, smo sklicali na pomoč — in nismo bili osramoteni. Zatorej veseli kličemo s starim Cabarijem: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, kjer je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu, odrešenje od naših sovražnikov, in iz roke vsih, kteri nas sovražijo..., da iz rčk svojih sovražnikov rešeni, njemu brez strahu služimo ... tudi vnaprej vse dni... in razsvetljujemo te, kteri sedč v temi in v smertni senci... in da ravni naše noge na pot miru vselej!
Ocena* za ..nni kraj*'.
„Oče naš, kateri si v nebesih", prosim te, odpusti dušam, ki te niso ljubile, kakor se spodobi in kakor tirja tvoja čast; odpusti jim, da te niso spoštovale, kakor so bile dolžne, tebe, tako dobrega, tako ljubeznjivega očeta, ki si jih sprejel za svoje otroke. Odpusti ]im, da so te žalile z grehi in preganjale iz serca svojega, v kterem si želel prebivati, kakor v nebesih. Sprejmi torej v spravo in za njih dolge svojega nedolžnega Sina zadosten je, ki ti ga za-nje daruje.
„Posvečeno bodi tvoje ime", ker so tolikrat božje ime svojega veličastnega Očeta sanemarjale, redko
in nespodobno izgovarjale; ker so nevredne postale kristjanBkega imena. V posvečen je svojega imena sprejmi toraj neskončno svetost svojega Sina, ki te je v besedi in djanji poveličeval.
„P r i d i k nam tvoje kraljestvo", na ktero so tako malo mislile, ki ga niso želele; zaneai jim, da niao hrepenele po njem, po tebi samem, ki edini imaš pravi mir in večno veselje. Zato pa aprejmi naj goreč-neji hrepenenja svojega Sina, a katerimi jih je hotel deležne storiti svojega kraljestva.
„Zgodi se tvoja volja", ker ao bolj čislale svojo voljo. Sprejmi tedaj naj voljnejši podverženost svojega Sina za njih nepodložnost. Posebno se usmili tistih duhovnih osčb, ki so ti voljo svojo popolnoma darovale, pa jo zopet utegovale, ki z*to veliko terpe.
,,Daj nam danes naš vsakdanji kruh", daj ga njim, ki preavetega Kruha niso prejemale željno, pobožno, z Ijubezenio; daj ga jim, ki so ga nevredno častile in ga sedaj tako potrebujejo. Zato pa aprejmi v zadostenje naj večji in neizrekljivo ljubezen svojega Sina, s katero jim je ta Kruh podajal.
„Odpusti nam naše dolge." Zbriši njih dolge, ki so jih naredili s svojimi grehi, s sedmerimi glavnimi in z drugimi, ki iz njih izvirajo (za ktere se niso ie dosti spokorili na tem svetu); odpusti jim, ki sovražnikom avojim niso, ali pa neradi iz serca odpušali. V zadostitev pa sprejmi gorečo molitev svojega Sina, s katero je za sovražnike molil.
„Ne pel j i naa v skušnjavo." Prosim te za tiste, ki so padli v skušnjavo, ki so poželjenju in stra-stim se udali; ki so privolili v skušnjave hudobe in mfcia (in so se še premalo pokorili). Zatorej milostno poglej slavno zmago Sina svojega nad hudobo in svetom.
Njegovo sveto življenje, delo in terpljenje naj jih reši vsega hudega, in pripelje naj jih v kraljestvo slave. Amen.
Tako je podučil Zveličar sv. Mehtildo, kako da naj moli, da koristi vernim dušam.
Žganje.
XI.
(Iz hervaike stare pridige — dalje.)
Je-li še veš, kaj te uči mezinec, kako ae moraš pijančevanja varovati? Če si pozabil, poglej nazaj za nekoliko številk tega lista...
Zdaj pa naprej, — kaj te uči drugi perst, annu-laris, perstanecV To je tisti, na kterem zakonski imajo pravico nositi perstane, ki pomenijo nepremenljivo in neprenehljivo zvestobo. Ti perstani so dostikrat^sreberni, zlati, imajo vdelane včasi tudi drage kamne. Če ae taki perstan zgubi, je zguba velika; če se pa to zgubi, kar perstan pomeni, namreč sveta zvestoba, takrat se zguba s kervavimi solzami dosti objokati ne more. In kolika je zguba, ako 8 pijančevanjem oskrunil, zaveržeš perstan Božji, podobo Božjo, zapraviš prijateljstvo pri Bogu! Zato tebe ta perst praša: Quantnm p»rdidistif Koliko si zgubil? Ti si zgubil milost Božjo, s ktero je bila tvoja duša kakor z zlatim perstanom Gospod Bogu zaročena. Ali ni pa to veči škoda, kakor zgubiti milost tistega gospoda, prijatla ali drušine, ki tebe morajo piti več, kot natora potrebuje? Poslušaj sv. Avguština, kaj ti govori. Non sit tibi amicus, qui te Dei vult facere inimicum, qui et tuus est inimicus: Si te, et alium ine-briaveris, halebis hominem amicum, et Deum inimicum. Ne štej si za prijatla njega, kteri tebe hoče storiti ne-prijatla Božjega in ki je tudi tvoj neprijatel: ako sebe in druzega upijaniš, si imaš človeka prijatla, Boga pa
neprijatla. In zato, nadaljuje sv. Avguštin, modro pre-vdari, če je pravično, da ae od Boga ločiš, ko se a pijancem spajdašiš?
Ako človeku, tudi naj priprostejšemu, ni prav, kadar ga zasramuješ, koliko bolj mora biti Bog žaljen, kadar njegovo podobo, ki jo v sebi imaš, s pijanstvom po sverinsko oskruniš. Pa pomisli tudi, kaj s pijančevanjem ugonobuješ? Ali ne kvariš zdravja, ali ne krajšaš življenja? #) Tega mi ni potreba poterjati z dokazi, sakaj to aami vedo, nekteri po sebi, nekteri po druzih, in vsak dan vidijo, kako se nekteri v pijanštvu pobijajo, nekteri so poginili od vina zadušeni, nekteri pa do današnjega dne poginjajo od prekorednega pitja in pijančevanja vsakdašnjega. (Ravno piše „Gosp.", da ae je neki g. K., posestnik in ,,pijanec", obesil!) Imajo tudi nespremišljeni pregovor: Et pro bano, et pro rege, bibatur sine lege. Za bana in za kralja naj se pije brez mčre! Toda slabo čast bi skazovali banu in kralju, ako bi njima na čast pijančevali! Gotovo ne pohvale, ampak kazni bi bili vredni.
Hervaški pridigar govori dalje, koliko kazni bi bil ▼reden, kdor bi podobo cesarja ali kralja oskrunil, po blatu valjal, ali pa v lep ozališani kraljevi dvor, kakor ▼ hlev, nagnal svinčet in druge živine?... Kaj pa se bo mčglo soditi o pijancih, ki sami sebe in druge napajajo? Kaj namreč je človeško telo? Ako kteri ne vč, prašaj sv. Pavla aposteijna, kteri očitno **) prsvi: Nescitis, rjuoniam membra vestra terusplum sunt Špirit na? Ne veste mar, da vaši udje so cerkev sv. Duha?... Koliko kazni tedaj je vreden, kdor cerkev sv. Duha, t. j. svoje telo, ali telo bližnjega svojega s prekorednim pitjem spremeni v hlev, v svinjak naj ostudniših pre-grčh, ki se izgajo iz pijančevanja!
Kazgled po »vetu.
Laško. Iz Beneškega ie ?daj v malo dneh odšlo 100) ljudi v Ameriko. Ondotni časniki pravijo, da to je prav jasno znamnje, kako prenesrečne eo okolišine kmetiškega stanu po Beneškem... Ali so ne mara pozabili, da so na „zveličanem, osvobodenem Novolaškem! V" Časnik „Avvenire" naznanja tri brigantovske tolovajstva na Sardinskem: V Genuvi je derbal 30 hudodelnikov napadla duhovna Marka Ollo-ta in mu je poropala za 769 lir vrednosti v denarjih in robi. V Sanugheo je ubit neki Bazilij Mura. In v Nugbeddu so našli ubitega kmeta Nikolaja Bullita-Secchi-a. — Pri ljudski banki (Banca popolare) v Alessandrii je pobegnil neki F. Gio-vanni, ki so ga vjeli v Švici in izročili laški vradniji. Pustil je bil primanjkljeja za 25.000 lir; našli so pri njem še nad polovico poropsnega.
Iz Rima naznanujejo, da se sv. Oče prav dobro počutijo. Po pet-, šestkrat v tednu sprejemajo tuje obisk« vavce in se pečajo z delom vsih reči, ki tičejo njih star. Ko pa se v Vatikanu tako godi, ne jenjajo nesramni liberalni listi kar očitno pred obličjem Pija IX lagati, češ, da so sv. Oče čisto dognani in poterti!
Loteranski misijon ? Kini. Dr. Gutzlaff je bil o svojem času močno preslavljan misijonar za luteranstvo v Kini. Kako pa je misijonaril ta luteran? Protestanški časnik „The Chinese Recorder" pravi, da Gutzlaff je
;:) V izvirniku: „zdravia, žitka" — vse genitiv, kakor je pravilno. Skaza-slovcnec bi ne mara pisal: „zdravie, žitek", če tudi vsled zanike mora biti geoit.
**) V izvirniku: „očivesto", kar menda ni slabeje, kakor prccej tlačansko „očividno11, „augenscheinlich".
naj apretniši svojih poslušavcev obkladal z biblijami in knjižurami in pošiljal jih je s polnimi vrečami v naj daljniši okrajine. Okovarjal jih je s popotnino in plačeval jim po 6 dolarjev na mesec. Glasilo se je pri njem polno tacib ,.aposteljnov"; — o nekem času jih je imel 366! IzroČevali so mu lepe popisane dnevnike o popotvanjih, ki jih niso nikoli opravili; o študijah in pridigah, ki jih nikoli ni bilo; kazali so mu zapisnike o novovercih, ki jih niso nikoli spreobernili. Njih hinavske izmišljene poročila je Gutzlaff ko resnico pošiljal v vse kraje in zemije, da je dobival podpore za svoj „kineški misijon", kakor ga je imenoval. Menil je s temi iarizeji vso Kino spreoberniti. Bukve in biblije, ki jih je Gutzlaff za drag denar kupoval od kitajskih bu-kvarjev, so imenovani malopridneži kar precej nosili k bukvarju, ki jih je kupil in zopet prodajal Gutzlaffu! Hinavci se iz glavnega mesta Naukina še umaknili niso; kovali so svoje lažnjive poročila za pečjč doma.
Cvet in sati zveste molitve.
Prošnje.
V molitev bratovsko priporočeni: Mladeneč v posebno hudih telesnih in dušnih zadevah in britkostih.
—	Neka šolska napaka, da bi se • dpravila v prid mladine.
—	Več oseb v dušnih in telesnih stiskah.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad.
I.	Glavni namen: Zmaga sv. Cerkve.
II.	Posebni nameni (dalje): 16. listopada. Sv. Otmar. Priporoč.: Mladina več vstavov. Učemštvo v korist vernega in bogoljubnega duba. Več bolnih oseb.
17.	Sv. Gregorij Čudodelnik. Priporoč.: Množenje žive vere. Cerkev na Jutrovem. Več duhovskih zadev.
18.	Obletnica posveč. stolnice ss. Petra in Pavla. Priporoč.: Preganjana Cerkev v mestu Rimu in sv. Oče. Spreobernjenje novih krivovereev. Za neke posebne milosti mnogim osebam.
19.	Sv. Elizabeta vdova. Priporoč.: Visoka cesarska hiša. Cerkev na Avstrijanskem. Zoper Cerkvi sovražne družbe, časnike, bukve.
20.	Sv. Feliks Val. Posvečevanje nedelj in praz-nikov, še zlasti po mestih zoper odpiranje prodajalnic o sv. dnevih. Katoliški delavci in njih zapušeni otroci. Uboge vdove.
21.	Darovanje Marije Device. Priporoč.: Neke duhovnije posebej, in vse sploh po Slovenskem. Strah Božji in spoštovanje višjih pri mladini. Vredno prejemanje sv. Obhajila.
22.	Sv. Cecilija. Priporoč.: Gorečnost za cerkveno lepoto. Mnoge dušne terpljenja. Mlačni verniki za bolj pogosto sv. spoved.
23.	Sv. Klemen. Priporoč.: Zvesto spoinovanje cerkvenih zapoved. Razširjanje sv. Cerkve med Slovani. Zapušene sirote.
24.	Sv. Krizogon. Priporoč.: Taki, ki zarad pravice preganjanje terpč. Jetniki, očitni pa skrivni veliki grešniki. Gorečnost za molitev.
25.	Sv. Katarina. Priporoč.: Deviški stan in njegova potrebna serčnost. Za bolji spoznanje k zveličanju potrebnih resnic in dolžnost v šolah. Gimnazije na Slovenskem.
Mesca kimovca se je na novo vpisalo 429 udov, vinotoka pa 416; vsih skupaj šteje tedaj naša podružnica 68 910 Marij ni h otrok, ki zjutraj in zveččr ginjeno
kličejo: O naša ljuba Gospi presv. Jesusovega Serca, prosi za nas Boga (100 dni odp.).
Listnica za družbino tajništvo.
Gg. Drag. Cigon in A. K.: Vpisano. — G. J. G. žup.: Vpisano in naročeno. — M. D.: Sv. maso opravil; Marija poverni poslani dar! — F. K.: Olje kupili in darovali N. lj. G. — Gospč. A. T.: Milostna voda iz Lurda se se dobiva. — Več drugim, ki želč dobiti vode iz Lurda, bodi povedano, da jo je dobil nekoliko po dobrotni roki J. D. — G. P. M. vArlici: vpisal; hvala za dar, obšimeji poduk v bratovskih bukvicah.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
VIII. Sv. Cirijak, dijakon in spričevavec.
(Dalje.)
Trason, bogat Rimljan, skriven kristjan, s solznimi očmi gleda keršanske tlačane, ki vsi izstradani omagu-jejo pod težkimi bremeni, in ao bolj merliču podobni kakor živemu človeku; v serce se mu amilijo, toraj sklene tečno hrano in požirek dobre pijače skrivši po noči jim pošiljati. Sveti možje Cirijak, Sisimij, Larg in Smaragd se mu ponudijo in prevzamejo to telesno delo milosti, ter ga z vso gorečnostjo in serčnostjo opravljajo, se vč da, z naj večjo nevarnostjo lastnega življenja. Ko papež Marcelin zve, s koliko nevarnostjo in delavno ljubeznijo ti serčni možje nosijo telesno hrano keršan-skim tlačanom, pokliče k sebi Cirijaka in ga posveti dijakona, naj bi meroo Trasonove hrane tudi nebeško hrano — presveto Rešnje Telo — nosil včrnim tlačanom. Z novo serčnostjo in gorečnostjo nosi sveti dijakon dušno in telesno hrano ubogim tlačanom. Njegovi tovarši ga v tem keršanskem opravilu z vso močjo podperajo. Pa ni bilo dolgo, da jih ponočna Maksimijanova straža zasači in jih po cesarjevem povelji med tlačane vtakne. Zdaj pa si prizadevajo po drugem načinu koristiti svojim bratom, ter pomagajo slabotnim in opešanim težke bremena vzdigovati in nositi, vse pa navdihujejo s toliko serčnostjo, tolažbo in poterpežljivostjo, da tudi pri naj teršem delu Bogu na čast prepevajo hvalne pesmi. Nekega dne vidijo sveti možje častitljivega sivega moža Saturnija pod težo svojega bremena se zgruditi; stražarji ga sujejo, da naj svoje breme dalje nese. Sveti možje precej pristopijo, stražarje zanj milosti prosijo, in se ponudijo, da hočejo s svojimi bremeni vred tudi njegovo nositi. Ta njih ljubezen do starega moža vojake močno gine, povejo to stotniku, stotnik cesarju. Pa kar je serce surovih vojakov močno ginilo, to je bilo s sovraštvom do kristjanov prenapolnjenemu cesarju pregreha; toraj ukaže Cirijaka in njegove tovaršu v ječo vreči.
Sv. dijakon Cirijak je s svojimi tovarši tri leta preživel v ječi, kjer je mnogim slepim s klicanjem pre-svetega Jezusovega imena pogled dodelil. Tisti čas je bila Artemija, hči cesarja Dioklecijana, od hudobnega duha obsedena in silovito mučena. Ajdje so ga z mnogimi pomoČki iz nje preganjali; satan pa iz nje vpije: „Ne grem iz nje, če dijakon Cirijak sem ne pride". Cesar ukaže svetega dijakona iz ječe pripeljati, in ga prosi, naj njegovo hčer reši hudobnega duha. Svetnik se berž poda v sobo cesarjeve hčeri, in zapovč v imenu Jezusa Kristusa satanu, naj beži iz nje; in Artemija je bila zdajci rešena, popolnoma zdrava in vesela. Sv. dijakon jo skrivši v keršanstvu podučuje, in jo kersti vpričo njene matere, cesarice Serene, ktera je bila skrivna kristjana. Cesar Dioklecijan ima posihmal sv. Cirijaka
v visoki časti in mu podari hišo v Rimo, v kteri je brez strahu v miru živel.
Kmalo potem pridejo v Rrn poslanci s Perzije, in v imenu svojega kralja prosijo cesarja Dioklecijana, naj mu posije Cirijaka, ker ima hčer od satana obsedeno, ki iz nje vpiie, da je noče zapustiti, dokler ga Cirijak iz nje ne prežene. Dioklecijan jim obljubi Cirijaka, poslati na perzijanski kraljevi dvor. Cesarica Serena pokliče k sebi svetega dijakona in mu ponudi več imenitnih spremljevavcev, da bi toliko bolj častitljivo stopil na kraljevi dvor. Ponižoi dijakon se cesarici sa tako spremstvo lepo zahvali, in gre s svojima starima tovar-šema Largom in Smaragdom na pot v Perzijo. Ko sveti dijakon pred kralja pride, stopi ta s svojega prestola, pade predenj na obraz in ga ponižno prosi, naj reši njegovo hčer Jobijo hudobnega duha. Berž gre sv. dijakon k obsedeni princesinji. Satan na glas iz uje vpije, rekoč: „0 Cirijak! kaj češ z menoj?" Svetnik mu odgovori: ,,Zapovem ti, nečisti duh, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, beži iz te stvari Božje, in nikdar več se ne vračaj vanjo!" Satan jo še hujše vije in ae brani iz nje iti. Sveti dijakon, p^ln usmiljenja, poklekne in ves v solzah Boga prosi, naj jo reši iz oblasti hudobnega duha. Nato zopet reče satanu: „Moj Gospod Jezus Kristus, ki ga tudi ti poznaš, ti zapove, da greš iz nje." Satan se še brani, ter reče: „Daj mi drugo posodo, v ktero naj grem." Svetnik mu z veliko resnobo reče: „Gospod Jezus Kristus ti zapove, da se is nje pobereš in greš, kamor si bil obsojen." Satan iz nje zbeži, ter po zraku vpije in tu!i: „Oh res močno Ime! Oh res strahovito Ime, ki me bežati primora!" Kraljeva hči Jobija je bila rešena hudobnega duha in popoln' ma ozdravljena. Veselje na kraljevem dvoru je bil > ne znansko veliko. Sveti dijakon vse na kraljevem dvoru v resnicah keršanske vere podučuje. Kralj, kraljica, princesinja in 4*20 druzih oseb ie bilo na en dan ker-šenih. Iz hvaležnosti kralj svetniku veliko zlati in arebri ponuja, on pa mu reče: ,,Mi milo.-ti (gnade) našega Gospoda Jezusa Kristusa za denar in darila ne prodajamo, ampak zastonj jo delimo vsim , ki jo včrno prejeti hočejo." Sveti dijakon je bil s svojimi tovarši vred zadovoljen s kruhom in vodo, in ni hotel nobenih daril prejeti, da ni kdo mislil, da je ta čudež le zato storil, da bi si pridobil časno premoženje in zložno življenje. Sv. Cirijak se je s svojima tovaršema Largom in Smaragdom na kraljevem dvoru mudil 45 dni, potem se v Rim vernil, kjer je v svoji hiši s tovarši vred mirno živel in Bogu s čujočnostjo. s postom in molitvijo zvesto služil.	iKonec nasl.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljnbljane. ..P o rt a t i Ii\ zopet posvečeni. se dobivajo v knezje-^kolijski ]»isarnici.
„Videant consules?" Ta rimski rek je večkrat čitati tu pa tam. Želeti je, naj bi kak časnik nasvetoval tudi kako mazilo za slabe oči: ut videant consules.
Katoličanom ugrabljena cerkev zopet povernjeaa.
Eno izmed neštevilnih krivoverstev je bilo v Fioreccu v svojo oblast spravilo katoliško cerkev sv. Elizabete z ženskim samostanom vred. Novi gospodarji so vse r cerkvi razdjali, in so svojo versko službo ondi opravljali do sedanjih poslednjih časov. Eden blagoserčnik Florenčanov pa je zopet za katoličane pridobil cerkev, in tudi v samostanu se bodo vstanovile sestre sv. Doroteje, ki se z veliko pohvalo darujejo izreji ženske znia-
dine. Uno nedeljo je vikši škof doveršil spravo in novo blagoslovljenje tako ostudno po krivovercih oskrunjenega •v. poslopja.
Kolera hudo rassaja na otoku Cejlonu. V Jafni jih je od pros. do maja pobrala 3000, v Kadavaliu 1500, v Klali-u so tri duhovnije prebivavcev spraznjeno itd. Škof Bonjean i. p. opravlja ondi katoliški misijon. — Cejlon, nekdaj Taprobane, sanskritsko Singhala, tudi „Lanka-diva", 0b južnovzhodnjem koncu prednje Indije, šteje čez 2 milijona prebivalcev. Naj viši hrib je Adamov „Pik". Izvirni prebivavci po gostih logih se imenujejo „Veda".
Se-li more lepše porabiti posvetni lišp? Marsikdo
je ž« utegnil slišati o prekrasni monštranici v Eichstattu na Bavarskem. Njen začetek je po zgodbi ta-le:
Bila je v prejšnjih stoletjih navada, da so žlahtne družine dajale svoje sinove na ptuje dvore vladajočih oseb, kjer so se imeli izobraževati in učiti viteškega obnašanja. Tako je živel pri dvoru angleške kraljice Elizabete fantič plemenitih nemških štarišev, po imenu Konrad, iz družine Gemingov. Kraljici je prav posebno dopadel ta še nedolžni, čversti in odkritoserčni fantič. Enega dnč se kraljica pokaže v prekrasni novi opravi, ki se je čez in čez vsa lesketala demantov in biserov. Plemič kar ostermi nad toliko krasoto. Elizabeta to zapszi in smejč pravi: „Ali ti danes dopadem? Bi tudi ti rad imel tak lišp ?" Fantič priprosto odgovori: „Prav rad." Kraljica smeje odgovori: „Ako kdaj poataneš knes, ti hočem ves ta lišp podariti." —
Leta in leta so pretekle. Kraljica je gotovo že davnej pozabila te beaede in tudi več mislila ni na nemškega plemiča. Konrad Geminski je odšel v domovino, je stopil v duhovski stan in je korar postal pri stolnici v Eichstattu. L. 1593 je postal veliki namestnik škofa Gašperja in po smerti tega škf.fa je bil 1. 1595 izvoljen sa škofa v Eichstattu.
Nekdanji plemič na dvoru angleške kraljice postal je knez rimskega cesarstva in spomnil se je besedi Eli-zabetinib. Pošlje posebnega človeka na angleški dvor, ki izroči kraljici pismo, v kterem Konrad, nekdanji mladi njen dvorni plemič, naznanja, da je postal škof in s tem deržavni knez rimskega cesarstva in spominja Elizabeto storjene obljube. Krsljica bila je sicer velika sovražnica katoliške Cerkve, ali bila je toliko možata, da beaede ni hotela prelomiti, in kar mahoma Konradu pošlje vea omenjeni čez vse dragoceni lišp. Škof ves vesel nad darilom, sklene ga pokloniti Kralju vseh kraljev in dd napraviti monštranico, v ktero so vdelali vse demante in bisere Elizabetinega lišpa. Tako je nastala sloveča eichstiittska monštranica, ki je stala že takrat nad 150.000 gl. Samega zlati je bilo v nji za 14.000 gl. vrednosti. En sam velik demant je bil vreden 7000 gl., naj veči biser 1500 gl. Izdelana je bila monštranica v Augsburgu, in samo delo je stalo 3000 gl. — Lepše se gotovo nikoli ni porabil noben posvetni lišp!
Poslednje novice. Cesto v Sofijo, ki jo imajo zdaj Rusi v oblasti, okovarja Todtleben z mnogimi vterd-bami. To pa iz dobrega vzroka, ako je res, da Osman bo iskal se iz Plevne umakniti v Sofijo. — Iz Ruskega se naznanja, da Rusija noče druzega, kakor svobodo Bulgarije, Bosne in Ercegovine, ter rešitev kristjanov spod turškega jsrmu. — V Carigradu gospoduje strah in pobitje vsled turških zgub pri Erzerumu. — Melikov je 9. t. m. zahteval, naj se Kara podi v 24 urah; turški častniki pa so enoglasno sklenili, da hočejo do zadnje moči mesto braniti. — V bitvi pred Erserom 9. t. m. so Rusi vjeli 8 častnikov in 300 prostakov in dobili 40 ksnčn.
Iz Aleksandropola ve angleški „Standart", da v bitvi pri Devibojum-u so Turki zgubili skor vse topništvo in 2500 mčž. Tudi Batum napadajo Rusi, pa zastonj. Muktar 9. t. m. naznanuje v Carigrad, da so Rusi napadli Azzizie, pa bili so odbiti in pustili so polne okope mertvih ter jih je Muktar preganjal poldrugo uro daleč od Erzera. — General Skobelev je uzel Turkom višavo „Zeleni hrib", eno uro pod Plevno in pol ure od turških vterjenj. Plevno Rusi vedno bombardujejo. — Sedaj se pričakuje, kje bo poskušal Osman predreti iz Plevne, ker misli se, da dolgo se ne more več deržati, ko je na vsih straneh obdan. — Cernogorci zopet napredujejo proti jugovzhodnji strani; uzeli so Turku terdnjavico Sutorman z drugimi kraji in napadajo Antivari. — Eden angleških časnikov meni, da Plevna se utegna braniti še 30—40 dni. — „Standart" poroča 12. t. m., da pred Plevno ae že dva dni vojskuje.
Med nesrečnimi boji imajo Turki tudi še notranje razpore. Po zidovih nabiti klici so te dni hujskali, da naj se s poti spravi Mahmud Damat, češ, da hoče mir in izdati Turčijo. Poskuseno zavdanje je bil boje od-vernil njegov zdravnik. Raztrosili so zarad tega, da se je sultanu prikazal Mohamed in mu je zapovedal mir skleniti. Temu nasproti pa je tudi Mahmud Damat dolžii zakletve bivšega sultana Murada, kterega je sultan dal prepeljati iz dvora Čerezana v stari Seralj in je zdaj nadzorovan v Topči ter se boje za njegovo življenje. Več Muradovih služabnikov je bilo zadavljenih, ker so se ustavljali preselitvi Muradovi. Vsled tacih dogudb je v Carigradu vse po konci.
MMuhor&ke spremembe.
V Goriški nadškoflji: Č. g. Štefan Kerkoč, kaplan v Podmelcu, gre za vikarja v Lokavec. Č.^g. Anton Bratina, sem. duh., za kaplana v Podmelec. C. g. ^Fr. Sedej, novoposv., za 2. kapi. v Cirkno. Č. g. Fr. Cerv postane 1. kaplan v Cirknem. C. g. Miha Avijan, novoprsv , za kaplana v Ajelo. C. g. Jožef Kodelja, kapi. v Ro-činji, za kaplana v Dornberg. C. g. Vinc. Savorgnani, kapi. v Ajelu, za kapi. v Romans. — Č. g. Janez Ko-lavčič, kapi. v Dornbergu, je dobil faro Pervačino.
¥ Ljubljanski škofiji: Č. g. Fr. Cirar gre za duh. pom. v Naklo. — Vstanovljeni ao čč. gg.: Ign. Tavčar za duhovnijo av. Križa pri Kost.; Jan. Virant za Pod-grad; Ant. Fettich-Frankheim za Vreme; Jož. Vidmar za Viri. — Umeri je 9. t. m. č. g. Ant. Lavter, fajm. pri sv. Križu, v pokoju. R. I. P.
Dobrotni darovi•
Za KompoJjske pogorelce v Dobrepoljski fari: Po č. g. J. Zupančiču z Ihana 2 gl.
Za afrikanski misijon: Po č. g. J. Keržiču z Jesenic 2 gld. 40 kr. — Po č. g. J. Zupančiču z Ihana 2 gl. — Iz spod. Idrije po č. g. fajm. 3 gl. 30 kr.
Za stradajoče Bnlgare, Bošnjake in Ercegovce: Po č. g. J. Zupančiču z Ihana 6 gl. (namreč k 2 gl.)
PoforoH z gg• dopisovalci.
G. A. P. na Z. L.: Vse opravljeno. — G. V.: Izročen jc dopis njemu, kogar tiče; v polemiko pa, ki le strasti budi, se ne moremo spusati, ker upamo, da krivica se nikomur ni zgodila.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznlkftTl dediči v Ljubljani.