GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE B E S E D Aapril 2019  ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 9 772463 821805 Svobodna beseda se vrača v »zlate čase«, ko je bila sporo-čilnost glasila Zveze borcev še pomemben del vsakdana naše družbe. TV 15 smo nekoč že poznali kot časopis in prav v to obliko se vra- ča naše edino glasilo, ki kot mesečnik služi obveščanju našega članstva in simpatizerjev. Svobodna beseda je naš informator, z njo sporočamo vesele in tudi žalostne novice. Je naš medij, ki s ponosom sporoča, kaj so borčevske vrednote in zakaj jih je treba negovati in prenašati na mlajše rodove. Svobod- na beseda predstavlja tudi poročila z naših prireditev, povabila na dogodke in proslave, poleg tega pa še najnovejša sporočila Zveze borcev Slovenije. Do zdaj smo poznali revijo, z dana- šnjo številko pa prehajamo na časopis. Glavni razlog je v tem, da želimo do- seči širši krog bralcev. Zato smo želeli izid glasila Svobodna beseda poceniti in bralcem omogočiti res ugodno ceno. Tako boste odslej vsak mesec v letu ob- veščeni za samo pet evrov na leto. S takšno ceno lahko omogočimo prihod Svobodne besede v vsako slovensko gospodinjstvo! S tem ukrepom želimo doseči čim šir- šo informiranost javnosti. Že z aprilsko številko izhajamo z naklado 12.000 izvodov, kar je mnogo več, kot je bila naklada revije. Smo na dobri poti, da Svobodna beseda doseže vsak kotiček Slovenije. Zato verjamem, da bo v pri- hodnje zanimanje za naše edino glasi- lo še zraslo. Če še niste med prejemniki Svobodne besede, vas vabim, da svojemu matične- mu združenju sporočite svoje podatke, in že naslednji mesec boste prejeli časopis. April je mesec, ko slavimo naš osrednji državni praznik – dan upora proti oku- patorju. To je za Zvezo združenj bor- cev za vrednote NOB Slovenije najpo- membnejši praznik ter poudarja bistvo našega delovanja pa tudi ohranja spo- min na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, iz česar je izšel ves narodnoosvobodilni boj. Iz teh korenin je leta 1948 zrasla naša organizacija, ki je danes največja veteranska organiza- cija v Sloveniji. Kljub na trenutke težkim in nam nena- klonjenim časom se Zveza borcev trudi ostajati aktualna, predvsem pa videna in slišana v družbi, delovati hoče kot motor moralnih in etičnih vrednot. Zato vzemimo časopis Svobodna beseda kot darilo ob našem najpomembnejšem dr- žavnem prazniku. Naj bo to še eden od mejnikov v zgodovini uspešnega delova- nja borčevske organizacije. Iskrene čestitke ob državnem prazniku – dnevu upora proti okupatorju! Slovesni praznik upora Aljaž Verhovnik generalni sekretar ZZB NOB Slovenije UVODNIKKOLUMNI TEMA MESECA MEDGENERACIJSKI DIALOG KOMENTAR Jože Poglajen dr. Martin Premk dr. France Križanič Sanjska služba Po avstrijski poti Osebna poraba in gospodarska rast S T R A N 4 S T R A N 2 S T R A N 3 S T R A N 3 Prvi partizanski film po razpadu Jugoslavije S »Prebojem« do mladih generacij Srečanje protifašistov Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije v Sežani Resna grožnja ozemeljski celovitosti Slovenije in Hrvaške Sporočilo protifašističnih orga- nizacij Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije, ki je bilo 30. marca letos v Sežani, je enotno kot še nikoli: upreti se početju skrajne desnice, ki se razrašča po Evro- pi. Strup nacionalizma, fašizma in rasizma se vrača in postavlja pod vprašaj pravice in dosežke svobode, ki so se zdeli že pri- dobljeni. Pod udarom so znova najšibkejši deli družbe, ženske in celotno prebivalstvo. Pogubni rezultati neoliberalne po- litike se kažejo predvsem na jugu Evrope. Brezposelnost, revščina, brezperspektivnost mladih gene- racij, to je druga, temnejša stran današnje Evrope. To je dobro pog- nojena njiva, na kateri rastejo eks- tremno desne fašistoidne stranke. V socialni stiski ljudje čutijo pot- rebo po močnem avtoritarnem vo- ditelju. Vse to smo nekoč že videli, prav tako njegove posledice. Ko- roški partizani so po dolgoletnem boju proti shodu ustašev in naci- stov v Pliberku vendarle dočakali in uspeli, da je Katoliška cerkev na Koroškem prepovedala za maja le- tos napovedano škofovsko mašo za ustaše na Libuškem polju, ker da so prireditelji lani zlorabili bogoslužje za politično dvomljivo agitiranje. Vendar še zdaleč ni jasno, ali je s tem prepovedano tudi maševa- nje nekega »navadnega« duhovnika ali kaplana. Zato borčevske orga- nizacije iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije skupno z združenjem Memorial Karnten in klubom slo- venskih študentov in študentk v Celovcu pozivajo avstrijsko politi- ko, naj sledi oceni krške škofije, se zave svoje politične odgovornosti Marijan Križman Srečanje protifašistov Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije v Sežani. (Foto: Svobodna beseda) in končno prepove shod »pliber- ške častne čete«, ker ta prireditev jasno nasprotuje mednarodnoprav- nim in ustavnim obveznostim Re- NADALJEVANJE NA STRANI 2 Slovenski in italijanski protifašisti iščemo način in poti, kako vendarle uradno predati italijanski vladi po- ročilo Slovensko-italijanske zgodo- vinsko-kulturne komisije za obdob- je 1880–1956. Izjave visokih politi- kov Italije o italijanski Istri in Dal- maciji so resna grožnja ozemeljski celovitosti Slovenije in Hrvaške. Še bolj nas skrbi, da je omenjeno poro- čilo nedavno zavrnila deželna vlada Furlanije - Julijske krajine, kar ni v državnem merilu, je pa stanje duha sosednje Italije. Na srečanju v Sežani smo vsi go- vorniki pozvali k vzpostavitvi širo- ke demokratične fronte, kajti vsak nadaljnji podvig desnih sil pri nas- lednjih evropskih volitvah bi lahko uničil celoten evropski projekt ter obsodil celino na gospodarski in publike Avstrije. Hkrati zbrani po- zivajo tudi Evropsko unijo, da stopi v bran temeljem Evropske unije in hkrati zahteva upoštevanje protifa- šističnega konsenza, na osnovi ka- terega je Evropa po drugi svetovni vojni sploh spet nastala, in da prav v tem duhu prepoved ustaških sho- dov zahteva tudi od svoje članice Avstrije. Glede na to, da na spomin- ski slovesnosti na Limbuškem polju skrajno desničarskega združenja ni mogoče ločevati med zavestno ne- onacističnimi in fašističnimi akterji ter drugimi udeleženci, je prepoved prireditve edina možnost v skladu z določilom Avstrijske državne po- godbe iz leta 1955, ki vsebuje prepo- ved vsakršnega nacionalsocialistič- nega delovanja. Zaradi porasta neo- nacističnega, skrajno desničarskega in ksenofobnega nasilja je prepoved pomembna tudi z vidika oblikovanja prihodnje podobe Evrope. Hočemo, da na prihodnjih volitvah zmaga ta Evropa, Evropa brez zidov, sovraštva in diskriminacije. Kulturna raznovrstnost nas mora bogatiti, ne razdvajati. Medsebojno spoštovanje in strpnost sta prva pogoja za sobivanje različnosti. april 20192 družbeni propad, na postopno ukini- tev pravic, na mrk predstavniške in participativne demokracije. Evropa nacionalizmov vznemirja, saj so ti v zgodovini vedno vodili v vojno. Na koncu skupne izjave smo sporočili evropskim volivcem, da je naša, njihova in usoda mlajših generacij usodno odvisna od tega, kdo bo v Evropskem parlamentu. Želimo si Evropsko unijo, ki je bi- stveno drugačna, spremenjena. Evropsko unijo, ki na prvo mes- to postavi posameznika in njego- vo dostojanstvo, z gospodarsko politiko v prid ljudi. Hočemo, da na prihodnjih volitvah zmaga ta dr. France Križanič Osebna poraba in gospodarska rast C ilj sodobne gospodarske politike je blaginja prebivalstva, ki je nosilce te politike tudi izvolilo. Blaginja pomeni čim višjo raven zadovoljenos- ti potreb oziroma čim višjo raven osebne porabe. Blaginja je odvisna tudi od sorazmerno enakomerne porazdelitve osebne porabe, varo- vanja okolja in zadostnih vlaganj. V obdobju pred gospodarsko de- presijo, ki se je začela po borznem zlomu na »črni torek« 29. oktobra 1929, je prevladujoči del ekonomske znanosti verjel, da se blaginja povečuje skladno z rastjo proizvodnje (ponudbe) in da vsakemu povečanju ponudbe ob dovolj nizki ceni sledi tudi povečanje povpraševanja. To zakonitost, ki velja le ob redkih in bolj ali manj izjemnih primerih, poznamo kot tako imenovani Sayev zakon. Ko se je nedvoumno izkazalo, da ta zakon ne drži, se je ob ukrepih za odpravo krize (New Deal v ZDA ali pa začetek delovanja skandinavske socialdemokratske države) izkazalo, da rast po- rabe spodbuja in omogoča rast produkcije. Povezavo je leta 1936 teoretično obdelal John Maynard Keynes v knjigi z naslovom »Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja«. Keynes je izraz »splošna teorija« uporabil, da bi poimenoval novo teorijo, ki se v temeljih loči od klasične ekonomske teorije. Izraz »klasični ekonomisti« je sicer uvedel že Marx, kar je Keynes pri svojem poimenovanju tudi citiral. V skladu s Keynesovo teorijo osebna poraba na proizvodnjo oziroma gospodarsko rast tem bolj vpliva, čim nižji je delež prihrankov v dohodku prebivalstva. Keynes je v tej zvezi celo pisal o »paradoksu prihrankov«. V času gospodarskega pesimizma si prebivalstvo ne upa trošiti, in to je že zadosten pogoj, da se v danem narodnem gospodarstvu začne recesija. V Sloveniji smo si tak pojav lahko ogledali v razmerah, ki so nastale ob sprejemu Zakona o uravnoteženju javnih financ sredi leta 2012. Re- cesijo je takrat sicer povzročil upad državne porabe, znižanje osebne porabe pa jo je še poglobilo. Nekaj podatkov: potrošnja gospodinjstev se je v Sloveniji leta 2009 povečala za 0,9 odstotka, leta 2010 za 1,1 odstotka, leta 2011 je ostala nespremenjena, leta 2012 pa je upadla za 2,4 odstotka in leta 2013 celo za 4,2 odstotka. Slo- venski bruto domači produkt (BDP) je leta 2009 upadel (za 8 odstotkov) zaradi krize na sve- tovnem trgu, leta 2012 in 2013 (skupaj za 4 odstotke) pa zaradi domače recesije. Povečanje porabe po keynesi- anski teoriji vpliva na gospo- darsko rast neposredno in po- sredno z nakupi, ki jih morajo proizvajalci izvesti za svojo gospodarsko dejavnost, ter z nadaljnjo porabo dohodkov proizvajalcev, ki so zagotovili ponudbo za pokritje povečanega povpraševanja, in tako naprej. Govorimo o multiplikativnem vplivu rasti porabe na gospodarsko rast. Ta vpliv zmanjšujejo nagnjenost prebivalstva k prihrankom, obdavčenje dohodka prebivalstva ter uvozna odvisnost osebne pora- be. Če so v danem narodnem gospodarstvu proste zmogljivosti, vpliva povečanje osebne porabe na gospodarsko rast. Ko je gospodarstvo v bližini polne zaposlenosti in so njegove zmogljivosti zasedene, vpliva povečanje osebne porabe na inflacijo. Razmerje med dejanskim in potencialnim BDP v danem narodnem gospodarstvu kaže »inflacijski jez«. Z rastjo dejanskega BDP se zmanjšuje, z rastjo potencialnega BDP (odvisnega rasti prebivalstva, investicij ter uvajanja tehnološkega napredka) pa povečuje. Poigrajmo se nekoliko s številkami! Po podatkih Statističnega urada Republike Slove- nije znaša nagnjenost našega prebivalstva k prihrankom 13,7 odstotka, obdavčenost prihodkov od dela 35,9 odstotka, delež uvoza v osebni porabi pa 21,8 odstotka. Ob- davčenost prihodka na narodnogospodarski ravni (davki in prispevki, brez dohod- kov od premoženja in sredstev EU) je 19,3-odstoten. Upoštevaje te podatke znaša multiplikator 3,3. Povečanje porabe za 1 milijon evrov torej vpliva na za 3,3 milijona evrov večji prihodek slovenskega gospodarstva. Učinek seveda v celoti nastane po preteku prilagoditvenega obdobja in v primeru, da imamo dovolj velik inflacijski jez. Poglejmo, kako se bo gospodarstvo odzvalo na povečanje plač javnih uslužbencev, recimo za 100 milijonov evrov, in kakšen bo končni javnofinančni učinek. Po pri- lagoditvenem obdobju bo omenjeno povečanje plač na narodnogospodarski ravni multiplikativno vplivalo na 330 milijonov evrov večji prihodek ter na 64 milijonov evrov višje javnofinančne prilive. Dve tretjini povečanih javnih izdatkov bo država dobila nazaj. Pri pokojninah je, ob nižji obdavčenosti in verjetno nižji nagnjenosti k prihrankom, multiplikator še višji, neto negativni javnofinančni učinek pa manjši od tretjine njihovega povečanja. Alternativna ocena s tako imenovano input-ouput analizo (upošteva učinke pove- čane porabe po reprodukcijski verigi) kaže podoben rezultat. Povečanje plač javnih uslužbencev bo vodilo v 110 milijonov evrov večji prihodek, 63 milijonov evrov višji BDP ter 23 milijonov evrov višje javnofinančne prihodke. Skupaj z direktno pobra- nimi dajatvami bi se javnofinančni prilivi, ocenjeni po tem pristopu, povečali za 62 milijonov evrov. Če so v danem narodnem gospodarstvu proste zmogljivosti, vpliva povečanje osebne porabe na gospodarsko rast. Ko je gospodarstvo v bližini polne zaposlenosti in so njegove zmogljivosti zasedene, vpliva povečanje osebne porabe na inflacijo. KOMENTAR NADALJEVANJE S STRANI 1 Evropa, Evropa brez zidov, sov-raštva in diskriminacije. Kulturna raznovrstnost nas mora bogatiti, ne razdvajati. Medsebojno spoštova- nje in strpnost sta prva pogoja za sobivanje različnosti. Po uradnem delu smo se udele- ženci napotili v mestni park občine Sežana, kjer so Milan Wute pred- sednik Zveze koroških partizanov, Franjo Habulin, predsednik save- za antifašističnih boraca Republike Hrvaške, Carla Federica Nespolo predsednica A. N. P. I., Vsedržavne zveze partizanov Italije, in Tit Tur- nšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Sloveni- je, položili vence ob spomeniku pa- dlih v drugi svetovni vojni. Nato so predsednica in trije predsedniki po- sadili lipo miru, bratstva in sožitja štirih narodov ter ob tej priložnos- ti k drevesu dodali zemljo, ki so jo prinesli iz svojih držav. Srečanje sva organizirala s pred- sednikom Združenja Sežana Boja- nom Pahorjem, na kar sva ponos- na, saj smo se Primorci še enkrat izkazali kot odlični gostitelji in zap- riseženi protifašisti. Naslednje srečanje bo 4. maja na Madžarskem v Budimpešti in prepričani smo, da bomo s svojo energijo in pozitivnim odnosom do vrednot NOB in občečloveških vrednot prebudili čut v ljudeh, da je usoda Evrope, našega skupnega domovanja, tudi v njihovih rokah. AKTUALNO Politično uveljavljanje prepovednega zakona 11. maja vsi v Pliberk! Lani je posebna Iniciativa proti ustaškim in neonacističnim sho- dom na Koroškem, katere člani- ce so tudi borčevske organizacije Slovenije, Hrvaške, in Italije, prvič izvedla demonstracijo proti dese- tletja trajajoči provokaciji na Libu- škem polju pri Pliberku. Mednarodni odziv in pritisk, ki ga je uspelo razviti organizatorjem demonstracije z Zvezo koroških partizanov na čelu, sta privedla vsaj do tega, da je Katoliška cer- kev na Koroškem za letos prepo- vedala škofovsko mašo ustašev, se pravi, da je izrekla najostrejšo sod- bo po cerkvenem pravu. To pa ne pomeni, da maše letos ne bo, tem- več ostaja dejstvo, da jo bo pač bral kakšen »navaden« hrvaški du- hovnik, zato pa je hrvaška politika že napovedala množično udeležbo in sodelovanje. Andrej Mohar tajnik Zveze koroških partizanov V Avstriji pa o kakšni politični pripravljenosti, da bi udejanjili pre- povedani zakon, ni ne duha ne slu- ha. Zato so se tudi v Iniciativi proti ustaškim in neonacističnim sho- dom odločili, da letos s političnim protestom nadaljujemo zahtevo po prepovedi. Na delovnem zborova- nju v Bilčovsu so borčevske organi- zacije z alpsko-jadranskega obmo- čja sprejele sklep, ki ga podpira tudi mednarodna zveza odporniških gi- banj FIR: jasno pozivajo Evropsko unijo, da stopi v bran temeljem Evropske unije in hkrati zahteva upoštevanje protifašističnega kon- senza, na osnovi katerega je Evro- pa po drugi svetovni vojni sploh nastala. In da prav v tem duhu zah- teva od vseh članic Evropske unije, tudi od Avstrije, prepoved nacifaši- stičnih (tudi ustaških) shodov. Ker na spominski slovesnosti skrajno desničarskega združenja na Libuškem polju ni mogoče ločevati med zavestno neonacističnimi in fa- šističnimi akterji ter drugimi udele- ženci, je prepoved prireditve edina možnost ustreči določilom Avstrij- ske državne pogodbe iz leta 1955, ki vsebuje prepoved vsakršnega nacio- nalsocialističnega delovanja. Zaradi naraščanja neonacističnega, skrajno desničarskega in ksenofobnega na- silja je prepoved pomembna tudi za oblikovanje prihodnje podobe Evro- pe. In prav zato ne gre samo za av- strijsko zadevo, temveč za evropsko: zato torej tudi iz Slovenije v Pliberk – 11. maja lahko na pliberškem glav- nem trgu vsi izkažemo tudi svojo protifašistično solidarnost! Udeleženci srečanja so položili vence k spomeniku padlih v mestnem parku. (Foto: Samanta Coraci) 11. maja lahko na pliberškem glavnem trgu vsi izkažemo tudi svojo protifašistično solidarnost! april 2019 3 KOLUMNA Jože Poglajen Sanjska služba Č e bi ne bilo očitno precej nepremišljenega britanskega odhoda iz Evropske unije, bi bile letošnje volitve v Evropski parlament naj- brž tako dolgočasne, kot so bile vse prejšnje. Brexit je namreč Unijo skoraj vsak dan pripeljal na televizijske zaslone in prve strani časopisov in ljudem je postalo vsaj malo bolj jasno, kaj Unija je oziroma kaj ni, pa bi morala biti. A vseeno kakšnega prelomno večjega zanimanja za te letošnje majske volitve, ki bi se, denimo, od- ražalo v občutno višji volilni udeležbi, kot je bila na dosedanjih evropskih voli- tvah, ni pričakovati. Kljub medijski kampanji, ki jo vodi Bruselj, bo pozitivno presenečenje, če bi na volišča prišla tretjina ali več volivcev. Vse od prvih volitev slovenskih evropskih poslancev se je udeležba gibala okrog 25 odstotkov, bolj natančno od 28 odstotkov leta 2004 do dobrih 24 odstotkov deset let pozneje, s čimer Slovenija ni čisto na repu v Uniji, je pa zelo blizu. Številni se sprašujejo po vzrokih za tako veliko volilno abstinenco, še posebno če vemo, da je bila udeležba na referendumu o vstopu Slovenije v EU še enkrat večja (60-odstotna) in je od skoraj milijona volivcev za vstop v EU glasovalo kar 90 odstotkov ljudi. Razlogov za to je seveda več. Del se jih skriva v samem ustro- ju EU in zlasti v vsaj na začetku zelo šibkem vplivu parlamenta na pomembne odločitve v Uniji, ki bi občutno vplivale na kakovost življenja v Sloveniji. Toda ta sprva le 78-članska posvetovalna Enotna skupščina Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki se je prvič sešla septembra leta 1952, je z leti postajala vse bolj podobna pravemu parlamentu z zakonodajno, proračunsko in nadzorno funkcijo. Toda zanimanje volivcev za to, kdo bo sedel v tem zdaj že 751-članskem parlamentu, se skladno s tem vsaj pri nas ni povečalo. Nasprotno, vo- lilna udeležba je padla pod četrtino vseh volivcev. Pomemben razlog za to se gotovo skriva v dejstvu, da naši evropski po- slanci tako rekoč nimajo nobenega vpliva na odločitve Unije. Ne samo zato, ker jih je zgolj osem, ampak tudi oziroma predvsem zato, ker se v Evropskem parlamentu podrejajo volji in interesom vrhov strankar- skih združenj na evropski ravni. Pet poslancev iz Slovenije tako zastopa Evropsko ljudsko stranko, po eden pa evropske socialdemokrate, libe- ralce in evropske zelene. Analize kažejo, da so evropski poslanci iz Slovenije na glasovanjih zelo zvesti predlogom vrhov svojih skupin in precej manj interesom Slovenije. Delno od tega odstopa le Ivo Vajgl (Alde). Prepri- čanje, da je pravzaprav vseeno, koga izvolimo v Evropski parlament, dodatno krepi podatek portala VoteWatch, da je na seznamu 70 najvplivnejših evropskih poslan- cev iz Slovenije le Tanja Fajon, pa še pri tem je treba vedeti, da se je Fajonova na tej lestvici znašla predvsem zato, ker je podpredsednice evropskih socialdemokratov. Edino, kar zanesljivo drži, je to, da je postati evropski poslanec sanjska služba. Zato ni nič čudnega, če se je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament pojavila lista kandidatov z zgovornim imenom »Sanjska služba«. Zbrali so celih 14 228 glasov, to je desetkrat več kot lista Slovenskega naroda, trikrat več kot Državljanska lista ali pa skoraj toliko kot lista Jelinčičevega SNS-a ali lista Pirati. Od skupaj 16 na teh volitvah nastopajočih list je Sanjska služba zasedla deveto mesto. Najbrž tudi zato, ker so z imenom liste jasno nakazovali, za kaj v resnici gre pri teh volitvah – za sanjsko službo torej. Ob številnih privilegijih in ugodnostih je čista plača evropskega poslanca enkrat višja od plače predsednika slovenske vlade in znaša 5500 evrov mesečno. K temu je treba prišteti še dnevnice (300 evrov) in mesečni dodatek »za delo na terenu« v vrednosti 4416 evrov, poslancu pa ni treba nikomur polagati ra- čunov, za kaj je ta denar porabil. Še največkrat ga del konča na njegovem bančnem računu, del pa na računu njegove stranke, ki ga je kandidirala. Takole čez palec se je na bančni konto Lojzeta Peterleta v treh mandatih nateklo milijon in pol evrov! Kar precej denarja, mar ne? Kakšen tisočak pa v poslančev žep lahko pade tudi za usluge lobistom za to in ono. Zato gre pri teh volitvah za svojevrstno mešetarjenje pod mizo med kandidati in stranko a la Jelinčič »mi tebe na listo, ti meni tisočaka«. Zato je precej smešno poslušati strankarske poglavarje, ko se trkajo po prsih, češ, mi smo na evropskih volitvah zmagali, kajti če nekoliko odgrnemo zavese političnega besedičenja, je jasno: zmagovalcev je osem. Osem ljudi, ki po volitvah za delo – če temu sploh lahko tako rečemo – brez kakršne koli odgovornosti na svoj bančni račun dobivajo plačo, ki je sedemkrat večja od povprečne slovenske plače. Se pravi, da so zadeli sedmico na politično strankarskem lotu. Vse drugo se hitro pozabi. Edino, kar zanesljivo drži, je to, da je postati evropski poslanec sanjska služba. Zato ni nič čudnega, če se je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament pojavila lista kandidatov z zgovornim imenom »Sanjska služba« MEDGENERACIJSKI DIALOG S »Prebojem« do mladih generacij Prvi partizanski film po razpadu Jugoslavije Moje razmišljanje in obujanje spominov ob snemanju filma Preboj Pred slabim mesecem se je na te- renu končalo snemanje težko pri- čakovanega novega partizanskega filma z naslovom Preboj. To je že samo po sebi presežek, saj gre za prvi partizanski film po razpadu Jugoslavije. Snemanje tega filma je prineslo mnoge izzive, ki jih Zveza borcev kot naročnik projekta pre- maguje skupaj z mlado snemalno ekipo, igralci in vsemi tistimi, ki z vso srčnostjo pomagajo pri nasta- janju prelomnega projekta. V osnovi gre za igrani in doku- mentarni film. Podlaga zanj je zgo- dovinsko dogajanje na Menini pla- nini marca leta 1945, ko se je skupi- na približno 500 partizanov znašla v sovražnikovem obroču. Film torej zasleduje resnično zgodbo, nareje- no po pričevanjih petih še živečih borcev iz te bitke, na čelu s koman- dantom Francem Severjem - Fran- to, ki je o tem zapisal tudi spomine v knjigi Past na Menini planini. Ob številnih izzivih projekta nam je nagajalo tudi vreme. Bitka na Menini planini se je namreč doga- jala v hudi zimi, ko je bilo tudi do meter in pol snega. Zadnje zime pri Kot član Zveze borcev NOB v Gornjem Gradu sem navdušeno spremljal potek snemanja tega fil- ma, katerega predstavitev je pred- videna v septembru letos. Ta film bo v resnici prikazal, kako je šlo pri veliki večini borcev za resnično do- moljubje in ne za revolucijo po sov- jetskem zgledu. Ta film bo prikazal, kakšni so in v čem so resnično domoljubje in svo- bodoljubje ter neomajna narodna zavest, dokazal pa bo tudi to, da je resnica v tem, kar je v svoji pesmi napisal pesnik Oton Župančič: Aljaž Verhovnik nas pa redko postrežejo s takšnimi razmerami, zato je morala biti sne- malna ekipa zelo iznajdljiva, da je v filmu prikazala razmere iz marca leta 1945. Poleg tega je bilo potreb- nih ogromno statistov, ki so morali biti zgodovinskim razmeram pri- merno in pravilno opremljeni. Film je zdaj v montaži in obdelavi. Posnetih je bilo za kar za petnajst ur igranih kadrov ter za pet ur in- tervjujev s še živečimi borci. Mla- da ekipa tako režiserja in njegovih pomočnikov kot igralske zasedbe je pokazala, da zmore premagati vse izzive. V časovni stiski jim je uspelo vse posneti tako, kot so si zamislili. Domen Valič, ki upodab- lja vlogo komandanta Frante, sku- paj s soigralci zelo doživeto in ču- stveno predstavlja, v kakšnih hudih razmerah so delovali partizani. Kot predstavnik mlajše generacije daje sovrstnikom jasno in odločno spo- ročilo, da so partizani osvobodili domovino, da so bile za zmago par- tizanov pomembne vrednote naro- dnoosvobodilnega boja, ki so bile vodilo vzdržljivosti, vztrajnosti in borbenosti partizanov do svobode. Zato je ta film že sam po sebi precedens. Narejen je z donacijami oseb, ki podpirajo narodnoosvobo- dilni boj. Ekipa premaguje številne ovire na poti. Dejanski »preboj« pa film prinaša s sporočilnostjo mla- dim generacijam, ki grenkobe voj- ne niso okusile. Film je že v fazi snemanja dosegel veliko zanimanje javnosti. Zato smo v Zvezi borcev prepričani, da bo jesen vroča, saj prihaja na velika platna partizanski film, ki bo prikaz narodnoosvobo- dilnega boja v malem. Hkrati pa bo to novodobni spomenik partizan- stva na našem območju. Za ta film še vedno poteka zbiranje denarja, ki bo namenjen izključno za film Preboj. Donacijo lahko pri- spevate na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana Koda namena: OTHR Banka: NLB, d. d., Ljubljana BIC banke ali SWIFT: LJBASI2X IBAN: SI56 0201 0001 8541 225 Sklic 00 229 Namen plačila: Donacija za film PREBOJ, Menina planina Vsem podpornikom projekta se že vnaprej iskreno zahvaljujemo! Nekdanji partizan Franc Sever-Franta (levo) in režiser Dejan Babošek (Foto: Janez Alič) »Bodočnost je vera. Kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt!« Film bo prikazal preboj skupine partizanov z obkoljene Menine pla- nine v marcu leta 1945, ki ga je vo- dil komandant Franc Sever - Fran- ta. Deloval naj bi zlasti vzgojno, da se ne bi ponovili tragične zgodbe in dogodki, kot so se dogajali med nami med vojno in po njej. Naj končno prevlada med nami člove- koljubje, ne pa medsebojna mržnja zaradi različnih svetovnih nazorov. V svojem življenju sem doživel in preživel take udarce, da čutim, da imam vso pravico in tudi dolžnost opozarjati, naj se tragične stvari, ki so se dogajale in se še vedno do- gajajo, ne bi več ponavljale in bi končno prevladala človekoljubje in medsebojno spoštovanje. Komandant Franc Sever - Franta je star 96 let. Želim mu vse najboljše in mu ob tem iskreno čestitam. Je res- nično velik človek – taki so nesmrtni. Metod Škerjanec april 20194 AKTUALNO Srečko Kosovel o pravičnosti Evrope Ni pravičnosti brez prepoznavanja krivic Zdaj, ko je tu čaščena in v vseh po- gledih politično privilegirana Zdru- žena Evropa, je skoraj nemogoče razpravljati o alternativi tej Evropi, o kateri mi Evropejci tako nimamo skupnih sanj. Srečko Kosovel, rojen pred stopetnajstimi leti (18. marec 1904–27. maj 1926), nam je v svo- jem času očital celo, da smo se ved- no preveč ogledovali po Evropi in mnogo premalo po sebi, kot narod smo belo jagnje med volkovi. Mi nismo enakovredni Evropej- ci, saj rajši hlapčujemo in ne raz- mišljamo o tem, kako bi živeli in si sami vladali: »V času, ko nas tepe bič evropskih imperializmov, poklekamo pred Boga in molimo za svoje pravične gospodarje. In ti gospodarji nam pustijo Boga in vzamejo vse pravice, ki jih je dal Bog človeku.« Hej, draga Evropa! Ideal evropskega človeka, čigar obrazi so različni, je po Kosove- lu »samo eden v svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati«. V kapitalizmu in s kapitalizmom to ni mogoče, kajti kapitalistične filantropije ni. Še takó razbito ladjo človeštva naj po Kosovelu usmerja pravica, ki je edini svetilnik. Z njo bi se nemara dalo ukrotiti divje valove nasilja, krivic in obupov. Še posebno mlad človek verjame v pravico, tako kot je verjel tudi Kosovel in o tem glas- no sanjal. Pravica je kot moč, ki obuja ranjena srca. Pošteno do nas samih bi bilo vsekakor naše lastno samospoštovanje, da ne bi popuš- čali pred melanholično romantič- nim nacionalizmom, ki nekritično spoštuje le velike narode. Nehajmo s to patološko potrebo po prešte- vanju, češ, smo pač majhen narod! Naši intelektualci premalo upošte- vajo ljudskost, ki je gejzir, vrelec življenja; ta nam daje prizemljeno energijo ter kar najpristnejši in ve- der navdih za življenje in delovanje. Toda že zelo mlad je Kosovel v narodu videl držo, ki je trdna in vztrajna odpornost; ta se zaveda krivic velikih in tudi lastnega pod- cenjevanja. Iz politične in kulturne zaostalosti vodi pot, preboj naprej, vendar pa to ni mogoče s kakšnim političnim absolutizmom. Vemo, da je bilo dvajseto stoletje straho- vito zasvojeno s politiko, tako kot nobeno prej. Pretirana politizacija je vodila v utrujenost in politika je odvzela življenju njegove najbolj vi- talne moči. Demonska sila kapita- lizma vodi v razkroj, svet deli na za- tiralce in zatirane, Evropa trpi pod železno peto kapitalizma in ta de- monska sila uničevalno žene proti koncu: »rešitev je samo ena: da se razpoči ta stroj in da se ta človek osvobodi«. Kosovel sanja o pravič- nosti, ki bi na zemlji ustvarila člove- ka vredno življenje. Svarilo pred cinizmom Kakšen naj bi bil čas pravice? Ne samo da bi krivica izginila, ampak smisel bi bil tudi v kulturi srca. Hkrati gre za obračun z vsemi tis- timi, ki v svojem samozagledanem in samovšečnem malomeščanstvu, egocentričnem samoljubju – Šiki Miki – nimajo ne srca in ne oči, sploh ne vidijo krivic. Ni pravičnos- ti brez prepoznavanja krivic in le zmaga pravice bi lahko omogočila, da bi med ljudmi nastala »ljubezen Taborišče Strutoff (foto: Evgen Bavčar) kot pogoj, cilj in vsebina življenja posameznika in človeštva«, kajti šele tako bi bil v človeštvu ustvarjen pogoj za »večni mir«. V tem našem prizadevanju za obrambo pravice in v protestu proti vsemu nečloveške- mu bo po Kosovelu vidno, kolikšen je potencial naše duhovne moči. Potreben je pogum in Kosovel nas svari pred cinizmom, ki je po njego- vem smrt. Hej, draga postmoderna s svojim čaščenjem cinizma, vzemi v roke to drobno Kosovelovo knjiži- co »#Pravica. Mladi verujejo vate, Pravica«, kajti ne bo razočarala!. Kaj je tako zelo mladi Kosovel slutil še pred drugo svetovno voj- no? Predvsem obup, ki ni bolezen človeka, ampak družbe. Zamisli- mo se, ko nas opozarja, da smo za svojo prihodnost odgovorni, saj ta predstavlja pogoje za življenje. Sko- raj otroško naivno nas svari, da ne bodimo podobni kabinetnemu tuh- taču, ki mu je služkinja prišla pove- dat, da je streha v plamenih, on pa ji je odvrnil, da ga gospodarstvo pač ne zanima. V svojem času je Koso- vel kritično ugotavljal, da so »go- spodje politiki, predstavniki ‚milega naroda‘ in ‚lepe naše domovine‘, zavozili tako daleč, da so zamenjali državo in stranko«. Hm – in kako je pri nas ta trenutek? Kosovelova misel je kot klic k vesoljni pravičnosti, v tem boju za obljubljeno deželo Pravice smo vsi skupaj, kajti ne rečemo samo »mi«, ampak »vsi«, usmerjajo nas pošte- nost, odkritosrčnost in načelnost kot pomoč dejanskemu razvoju in napredku. »Zmaga resnice v kultur- nem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju bo največji triumf sodobnega člo- veštva.« Zato politika ni cilj, kul- tura je cilj in rosno mladi Kosovel pravi: »Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, ne pa obratno.« Odprimo okna radosti, poveličanju in vstajenju, kajti kot ogenj smo, ta mora izgoreti, izžareti v temo in jo razsvetliti. O gibanju govori Kosovel, o konkretnem do- gajanju, in »ogenj ni materija, am- pak poslanstvo« ‒ zaradi tega pos- lanstva se ne bojimo smrti. Zgodovina po Srečku Kosovelu ni ponavljanje, ampak ustvarjanje, oblast pa je »preizkušnja etične moči v človeku, ki stremi za tem, da ustvarja poštena dejanja«. Samo tisti človek, ki si prizadeva in glo- boko izoblikuje svojo dušo, je lahko »človek bodočnosti, pošten, pravi- čen, etičen, ker je tudi vsa etika le odsev duše«. Širina človekovih pra- vic mora prodreti v globino etičnih vprašanj in v tem je za Kosovela kulturno poslanstvo slovenstva. Kaj sta smisel in poslanstvo živ- ljenja duše? Duša je središče vsega etičnega in od tod izhaja ravnanje človeka, za vse to pa je potrebno »kulturno delo« in »ne civilizaci- ja ne izobrazba, pravi smisel je v kulturi srca«. Z vso srčnostjo mla- dostne duše je Kosovel zapisal: »Lep je klic svobode in enakosti narodov po človečanski vrednosti, tem lepši, ker je prišel iz srca. To je etični socializem, to ni teorija, to je življenje.« In zdaj je tu prevrat, v katerem je človek poslanec celote, in kar počne, mora narediti za ce- loto, za vse, in tako razumemo Ko- sovelovo sklepno misel, da je vsak prevrat odsev kozmične volje, volje po Pravici. Kosovel v svojem času jo je prepoznal, in kdo jo prepozna ta trenutek, danes, že več kot sto- letje po njegovem rojstvu? Njegove nesmrtne sanje številne od nas še vedno nagovarjajo. Združena Evropa kot restavracija kapitalizma Današnja združena Evropa je več kot očitna restavracija kapitaliz- ma. Kriza se poglablja in kdo ve za iztek tega dogajanja? Zgodovina prejšnjega stoletja potrjuje, kako je bližina kapitalizma nevarna bli- žina fašizma. V Kosovelovi knjižici »#Človek. Milijoni umirajo, a Evro- pa laže« je nakazana slutnja zloma Evrope in Kosovel odločno in obso- jajoče trdi: »Ako govorimo o propa- du Evrope, mislimo na propad raz- padajočega kapitalizma, ki sicer še skuša z vsemi sredstvi kraljevati po Evropi, ki pa bo kakor vsaka krivica moral v teku let propasti.« Kot ne- oliberalizem se je kapitalizem spet vrnil, njegove posledice občutimo vsi, življenje ni več izbira in iskanje boljšega, kakovostnejšega, ampak je čedalje bolj boj za preživetje. Če- dalje več ljudi je, ki si besede soci- alizem sploh ne upajo več izgovo- riti – takoj so izpostavljeni linču in žalitvam, ki spominjajo na kakšno sveto vojno. Kako dolgo še? Zbe- gani smo tudi pred vprašanjem, ali smo z Evropo sploh imuni pred tre- tjo svetovno vojno. Zdaj, na začetku enaindvajsetega stoletja, je politika v marsičem ša- dr. Cvetka Hedžet Tóth KOLUMNA Martin Premk Po avstrijski poti M arsikdo je bil navdušen nad novico iz Avstrije, da je krška škofija Katoliške cerkve zavrnila prošnjo hrvaških škofov za »ustaško« mašo pri Pliberku. Tamkajšnje maševanje naj bi na- mreč škodilo ugledu Katoliške cerkve ter naj bi bilo »politično instrumentalizirano« in namenjeno »selektivnemu dojemanju in razlagi zgodovine«. Koroška Katoliška cerkev je menila, da bi bila odobritev maše pri Pliberku prepoz- nana tudi kot »pomanjkanje odklona do fašističnega svetovnega nazora«. Ustaško gibanje ni bilo nič drugega kot eden najbolj nasilnih in okrutnih fašizmov, sama Neodvisna država Hrvaška pa ni bila ne neodvisna ne hrvaška, temveč fašistič- na država. Že na lanskoletnemu ustaškemu rajanju, namenjenem »pieteti do žrtev pliberškega masakra«, ki se sploh ni zgodil v Pliberku, so avstrijske oblasti odlično opravile svoje delo. Vse tiste, ki so dvigali roke v ustaški pozdrav ali nosili usta- ške simbole, so zaprli in obsodili zaradi nošenja simbolov »kvizlinške vojske pod poveljstvom Adolfa Hitlerja«. Nato so tudi uradno prepovedali simbole ustaškega gibanja, ker je to ideologija, ki spodbuja k nasilju, in so ustaške simbole postavili ob bok džihadističnim in terorističnim simbolom. Protesti proti ustaškemu ščuvanju in spodbujanju nacistične in fašistične ideologije se v Avstriji še nadaljujejo, pri nas, kjer nam prav desničarji za vzor radi ponujajo prav Avstrijo ter nekateri celo objo- kujejo propadlo avstrijsko cesarstvo, pa se vsi delajo slepe in gluhe. Pri nas kot po vsej Evropi in svetu glavo dvigajo razne fašistične sile, ki netijo sovraštvo, pri tem se večkrat sklicujejo na »protikomunizem«, v katerega vtaknejo vse, kar jim ni všeč. Za vzbujanje sovraštva tudi pri nas se pogosto zlorablja druga svetovna vojna, in tako kot se na Hrvaškem zanika fašistična narava ustaškega gibanja, se tudi pri nas zanika, da je domobranstvo temeljilo na fašizmu in je bilo slepo orodje nemških nacistov. Dejstva o drugi svetovno vojni so namreč jasna, tako kot je bila na Hrva- škem le partizanska Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pod poveljstvom Josipa Broza Tita edina mednarodno priznana zavezniška vojska protifašistične koalicije, tako je bilo tudi v Sloveniji, kjer razen partizanov ni bilo druge zavezniške vojske. In tako kot ustaška »vojnica« ni bila nič drugega kot »kvizlinška vojska pod poveljstvom Adolfa Hitlerja«, tako tudi pri nas Slovensko domobranstvo ni bilo nič drugega kot policijska sila pod neposrednim poveljstvom organi- zacije SS, ki je bila prav tako po- drejena nacističnemu vodji Adolfu Hitlerju. Tako kot je bila celotna organizacija SS na sojenju v Nür- nbergu spoznana za zločinsko, je bil tam tudi poveljnik Slovenskega do- mobranstva Erwin Rösener podan kot primer za zločina nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki. Sicer je domobranskega poveljnika Rösenerja tudi slovensko sodišče po vojni razglasilo za vojnega zločinca in obsodba še vedno velja. Zato bi, tako kot je avstrijska Cerkev prepo- vedala maše za ustaše, vsako ome- njanje ali celo poveličevanje domo- brancev moralo biti prepovedano, kot je v Avstriji že ves čas prepovedano čaščenje nacizma in SS. Od naše Katoliške cerkve bi bilo zdaj tako treba zahtevati, da prepove vsakršne maše za domobrance. Zdaj se jim lahko za zgled postavi avstrijsko Cerkev, ki je »hvala bogu« ugotovila, da ji sodelovanje pri čaščenju fašizma in pri ustaškem dretju in pijančevanju vedno bolj škodi, predvsem v mednarodnem pogledu. Celo pliberški župan se je začel sramovati, ker v njihovo mesto prihajajo »neonacisti iz pol Evrope«. Pri nas pa vladajoča politika zaradi nekakšne »politične uravnoteženosti« dopušča vse maše in domobranske postroje, namesto da bi takšne predstave preprečevala ali vsaj obsodila. Ob bližajočem se dnevu zmage nad fašizmom, ki je tudi dan Evrope, bi mora- li tudi naši oblastniki vedeti, da je povojna Evropa zgrajena na temeljih protifašizma, ki je še vedno temeljna vrednota evropske družbe. Zato v sodobni družbi nimajo kaj iskati razni ustaši, domobranci in četniki, ki so bili in so simbol največjega zla, ki je doletelo človeštvo. Ker je protifašistični oziroma partizanski boj ohranil slovenski narod, ki ga je fašizem obsodil na uničenje, ter tudi postavil temelje Slovenije kot države in Slovencev kot naroda, bi morali biti prav pri nas najbolj zagreti za to, da se vsakršno slavljenje raznih domobrancev, ustašev in drugih fašistov ne dovoli več. Pri nas so še vedno po- samezniki, skupine ali tudi politične stranke, ki prav vse, tudi zgodovino druge svetovne vojne, še vedno zlorabljajo za sejanje sovraštva. Pljuvanje po lastni zgodovini s čašče- njem raznih fašističnih hlapcev in izdajalcev je hkrati tudi pljuvanje po lastnem narodu in dolgoročno škodljivo, saj sta zanikanje in spreobračanje narodove zgodovine eden od načinov za uničenje naroda. Zato je zdaj, ko so očitno v Avstriji naredili to, kar se pri nas nihče niti od »levih« politikov ne upa narediti, napočil čas, da se znova zaviha rokave. Treba se je opreti na avstrijski vzor ter odločno preprečiti in prepovedati vsako čaščenje in propagiranje raznih fašističnih in kolaboracionističnih predstav, ki jih neka- teri še vedno zganjajo pri nas, tudi naša Katoliška cerkev. Morda bi bil nato naslednji korak preprečitev žaljenja in omalovaževanja partizanskega in s tem zavezniškega boja proti fašizmu in za svobodo. Ker se bliža dan Osvobodilne fronte in dan zmage, lahko takšno početje spet pričakujemo pri nas, v Avstriji pa pač ne. Ob bližajočem se dnevu zmage nad fašizmom, ki je tudi dan Evrope, bi morali tudi naši oblastniki vedeti, da je povojna Evropa zgrajena na temeljih protifašizma, ki je še vedno temeljna vrednota evropske družbe. Čedalje več ljudi je, ki si besede socializem sploh ne upajo več izgovoriti – takoj so izpostavljeni linču in žalitvam, ki spominjajo na kakšno sveto vojno. Kako dolgo še? Zbegani smo tudi pred vprašanjem, ali smo z Evropo sploh imuni pred tretjo svetovno vojno. april 2019 5 AKTUALNO Srečko Kosovel o pravičnosti Evrope Ni pravičnosti brez prepoznavanja krivic Današnja združena Evropa je več kot očitna restavracija kapitalizma. Kriza se poglablja in kdo ve za iztek tega dogajanja? www.energijaplus.si • 080 21 15 POSTANITE ENERGETSKO SAMOOSKRBNI Sončna elektrarna na ključ Zakaj se odločiti za investicijo v sončno elektrarno? ✓ dolga življenjska doba (30 let in več), ✓ 10-30 let garancije na posamezne sestavne dele in 3 leta na izvedbo, ✓ možnost pridobitve subvencije Eko sklada v višini do 20% stroškov naložbe, ✓ investicija se vam povrne v 8-10 letih, ✓ zanesljiv nadzor znotraj aplikacije, ✓ možnost rednega vzdrževanja s paketom SAMOOSKRBNA BREZSKRBNOST. E n e rg ija p lu s d .o .o ., V e tr in js k a u lic a 2 , 2 0 0 0 M a ri b o r hovnica nesramne igre. In kako iz- stopiti iz te dirigirane nesramnosti? Levica, ki je bila nekoč že po defini- ciji stranka napredka, se je kompro- mitirala, pogosto noče niti več sli- šati o alternativah, ki bi jih morala misliti, da obstoječega ne bi poveli- čevala. Kako dolgo bo ždela v tem konformizmu in oportunizmu? Čas revolucij je mimo, kajti v pogovo- ru o tej temi ugotavljamo, da se je kapitalizem s svojo agresivno trdo- vratnostjo naučil prehitevati revo- lucionarni zagon z nasprotne strani z neko zelo svojevrstno lastno revo- lucionarnostjo, in priče smo pojavu, ko vidimo, kako »sta kapitalski pro- ces in oblast vedno revolucionar- nejša kot pa njuni nasprotniki«. Ej, kako dolgo še? Danes prihaja do svojevrstnega ponavljanja, ne preseganja nečesa preteklega, že skoraj po vzoru, da je prvo dejanje zgodovine tragedi- ja, drugo farsa ‒ in farsa je mnogo bolj tragična od tragedije. Toda ali nas je ponavljanja sploh sram, po- navljanja brez okusa, pameti, tak- ta? Kako naj obstane nova Evropa na podlagi neskončnega ponavlja- nja zgodovine, in to ponavljanje je brez vsakršne vrednote, upraviče- no ugotavlja češki pisatelj Milan Kundera, nekoč celo disident. Vsa humanistika in družboslovje sta onemela, saj ne moreta niti misliti alternative, možnosti izbire nečesa drugačnega od tega, kar ta trenu- tek samo je − restavracija kapita- lizma. Ob kapitalizem pa se je v svojem času (v Trstu leta 1907) ob- regnil Ivan Cankar s temi beseda- mi: »Kakor si je osvojila moderna kapitalistična družba ljudske roke in ljudsko delo, zato ker se je po- lastila produktivnih sredstev, tako in natanko tako si je usužnjila tudi umne delavce. Pisatelj, umetnik, Balada o narodu Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje je tvoj ponos? Narod, povej! Vsa polja zlatijo se, bregovi rde, nad vsemi rodovi vstaja dan, kakšne sanje ti duši teže? Vstani iz sanj! Vrnil sem se iz tujine domov in se naslonil ob bok gozdov, nad vsemi rodovi se dani, vse se prebuja, da zaživi, a narod, narod, narod? Molči. Srečko Kosovel (Pesmi) znanstvenik je prav tak hlapec in suženj meščanske družbe, kakor tvorniški, železniški, rudniški de- lavec.« Smo spet ponotranjili po- korščino kapitalizmu? Obdaja nas umazano leglo krivic, ki je vsak trenutek bolj delujoče, in zelo nerada pomislim na fašizacijo, ki se je nekoč že spravila nad bedo − kako, vemo. Kakšna pravičniška hinavščina zdaj vpije, joj, ubogi, kako vas tepejo, samo da pozabi povedati, da je sama ustvarila vse razmere za takšno kruto ravnanje, to je socialno getoiziranje. Srečko Kosovel o pravičnosti Evrope Spomin in opomin prihajajočim generacijam Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 2. aprila pripravil pogovor s taboriščnicami in tabo- riščniki v koncentracijskih tabori- ščih med drugo svetovno vojno in dijaki. V pogovoru so sodelovali dijakinje in dijaki Slovenske gimna- zije iz Celovca, Državnega izobra- ževalnega zavoda Simon Gregorčič – šole s slovenskim učnim jezikom iz Gorice, Šolskega centra Nova Gorica, Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana in Srednje šole za obliko- vanje in fotografijo. V pogovoru so taboriščnice in taboriščniki v spomin in opomin prihajajočim generacijam predsta- vili svoje izkušnje, spomine in po- glede na tragične dogodke. Gre za dogodek izjemne dokumentarne vrednosti v današnjem času, ko mir dojemamo kot nekaj samoumevne- ga in zagotovljenega, nas osebne zgodovinske izkušnje najmočneje opominjajo, da si je treba za mir, strpnost in solidarnost nenehno prizadevati. Ob pogovoru je bilo v Veliki dvo- rani predstavljenih tudi nekaj mu- zejskih eksponatov – predmetov iz nemških koncentracijskih taborišč z razstave Muzeja novejše zgodo- vine Slovenije »Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih«. S. B., foto: STA april 20196 Združite zavarovanja cele družine in prihranite do 50 %. O svojih zavarovanjih ne razmišljate pogosto, a z občutkom varnosti, ki vam ga dajo, živite vsak dan. Triglav komplet Lahko noč, skrbi. tiskan_oglas_Triglav_komplet_275x193_mesto.indd 1 08/04/2019 09:30 ZLOČINI OKUPATORJEVOBLETNICA Domobranci pomagali okupatorju Tragedija borcev IX. brigade XVIII. divizije Javorovica 2019 Na mladih svet stoji Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje in Ribnica ter Odbor skup- nosti borcev XVIII. divizije so 23. marca 2019 v vasi Makoše pripravi- li slovesnost ob tragediji borcev IX. brigade XVIII. divizije NOV in POJ. Vas Makoše leži v podnožju Male gore in je pred drugo svetovno vojno štela pet hiš s sedemnajsti- mi prebivalci. Štab XVIII. divizije je ukazal, da IX. brigada 23. in 24. marca 1944 blokira okupatorjevo »Edina alternativa je, da človeštvo svo- je potenciale usmeri v razvoj okolje- varstvenih znanj in tehnologij. Predmet prestižnega boja med velesilami naj ne bo sposobnost za sejanje smrti, pač pa sposobnost za varovanje življenja in narave …« Milan Kučan Naj zapis o prireditvi na Javorovici začnem z verzom iz pesnitve Naša Javorovica, ki sem jo posvetil vsem padlim borcem Cankarjevega bata- ljona z namenom, da ta vojna trage- dija ne bi nikoli potonila v pozabo. Javorovica je spomenik – večna sled krvavega in bratomornega dogodka; Javorovica je večna luč za naše vnuke in vse rodove; Javorovica je simbol upora, partizanstva in svobode. Javorovica je spomenik vsakega zavednega Dolenjca. Ker mi ni bilo do tega, da zapišem samo nekakšno poročilo o dogod- ku, o proslavi in njenih udeležencih, sem hotel več vedeti o Javorovici, zato sem prebral vse dosegljivo gradivo, pregledal vse slike. Vse sem vsrkal vase. Iskal sem tisto pra- vo resnico o Javorovici. Hotel sem do podrobnosti spoznati dogodek pred 75 leti, hotel sem se spopasti z grozotami tistega trenutka, hotel sem razumeti nagibe narodnih izda- jalcev in dojeti smisel masakra. Ne morem dojeti, da je to sto- ril brat bratu. Ne morem prebaviti vseh teh nagnusnih dejanj in sram me je človeka – ljudi, ki so izgubi- postojanko v Ribnici in vzpostavi nadzor nad postojanko v Kočevju. Za 25. marca 1943 je bil načrtovan že četrti napad na postojanko v Rib- nici, ki je bila grozeča nevarnost za Kočevski rog ter prehod med Do- lenjsko in Notranjsko. Prišlo naj bi do zamenjave med 3. in 4. bataljonom IX. brigade. Za- radi utrujenosti, slabe oborožitve in neizkušenosti številnih borcev je upadla pozornost pri zavarova- nju. Zgodila pa se je tudi izdaja. Zjutraj 25. marca 1944 so močne okupatorjeve sile ob pomoči do- mobrancev obkolile hiše, v kate- rih so počivali borci. Napadalci so predvsem s streljanjem v okna in vrata hiš onemogočali izhod bor- cev in organiziranje učinkovite obrambe. Napad je bil končan v vsega dvaj- setih minutah. Ubitih je bilo 17 bor- cev, 16 je bilo ranjenih, 63 pa je bilo zajetih. Gre za eno najhujših trage- dij partizanov, pozneje pa je bilo tudi ocenjeno, da tragedije ni bilo mogoče preprečiti. Zaradi tega je bil za en dan preložen tudi napad na Ribnico. Slovesnosti se je udeležil predse- dnik Odbora borcev XVIII. divizije NOV in POJ general Lado Kocjan. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil poslanec Državnega zbora RS Matjaž Nemec. V kulturnem pro- gramu so sodelovale ljudske pevke Mavrica ter recitatorke. Matija Jerbič, ZB Kočevje li smisel svojega poslanstva. Bilo mi je grozno. Domači izdajalec in krvniki dogodka so tako sovražili partizane in njihovo rdečo zvezdo, da so brez človeške vesti ubijali in klali. Za to dejanje ni opravičila in sprave. To, kar se je zgodilo, je grda stran naše zgodovine, je dogodek v mozaiku osvobodilnega boja, je dejstvo, da je bila pot do svobode težka in krvava. Tudi v današnjem času se doga- jajo grde stvari. Pred nekaj leti, leta 2015, se je po šentjernejskih gostil- nah, po zidanicah, v cerkvi in še kje drugje šušljalo, da ne bo več par- tizanskih prireditev, da ne bo več Javorovice in v partizane našemlje- nih borcev, rdeče zvezde. Šušljalo se je, da bo nova občinska elita za vedno končala ta del zgodovine, v katerem nastopajo rdeče obarvani bojevniki, privrženci »komunajzar- jev« in sovražniki Boga. Najbolj go- reči nasprotniki pa so si meli roke in napovedovali zmago. Občani so bili še bolj razdvojeni, ker so se spet vrstile delitve na rdeče in črne. Da- nes sem vesel, da je zmagal razum, da je 16. marca čedalje več ljudi na General Lado Kocjan (levo) in slavnostni govornik, poslanec Matjaž Nemec Spominska slovesnost na Javorovici Javorovici in da so naši nasprotniki jezni, ker jim ni uspel njihov »veliki met«. Letos nas je bilo 2000. Tudi to je del naše resničnosti, ki meče slabo luč na naše razumevanje zgodovine. Imamo politike, stran- karske veljake in tudi novinarje, ki v svojih javnih nastopih potvarjajo zgodovinske resnice in s tem med ljudi vnašajo nezadovoljstvo, zgodo- vinskim dejstvom pa delajo krivico. Ti gospodje, ki jim je tuja resnica, po- zabljajo na 60 milijonov žrtev v dru- gi svetovni vojni, na 95.000 žrtev v Sloveniji, pozabljajo, kaj vse so počeli nacistični in fašistični bojevniki in nji- hovi pomagači. Ne moremo zavreči Javorovice in vsega, kar je povezano z zgodovino narodnoosvobodilnega odpora. Javorovica je in bo. Javoro- vica je sinonim za šentjernejsko par- tizansko gibanje, je kraj, kjer se zdru- žujejo ljudje iz vse Slovenije in kjer sta še vedno živa partizanska pesem in spomin na vse dogodke, ki so zaz- namovali našo zgodovino. Hvala slavnostnemu govorniku Milanu Kučanu za nepozaben go- vor, županu Radku Luzarju za po- trditev o nadaljnjem sodelovanju, Matjažu Zagorcu, predsedniku KO ZB Šentjernej, in Borisu Hrenu, iz Skupnosti borcev Cankarjevega bataljona za zgodovinski prerez o dogodku. Še posebna zahvala sto- letniku, borcu Cankarjevega bata- ljona Stanku Kušljanu, za izvirno pripoved in Elici Grgič, voditeljici programa, za njene izbrane besede, ki so popestrile prireditev. Hvala vsem kulturnikom za njihov nastop, še posebno učencem OŠ Šentjer- nej, pesnici Jožici Kapele in pev- cem Partizanskega pevskega zbora. Po uradnem delu prireditve je bilo prijateljsko srečanje. Lojze Podobnik, KO ZB Šentjernej april 2019 7 REPORTAŽA Kako sem popisoval in obnavljal spominska obeležja Po hribih in dolinah s fotoaparatom in orodjem za popravila Ko sem v letu 2013 sprejel pred- sedovanje v Krajevni organizaciji ZB Kobarid, sem hotel vedeti, ko- liko spominskih obeležij, posveče- nih NOB, imamo v občini Kobarid. Moja želja je bila ta obeležja popi- sati in po možnosti o njih izdati bro- šuro. Za veliko njih sem vedel, saj sem jih tudi sam videval na planin- skih in drugih poteh. Veliko novih pa sem spoznal, ko sem začel na- črtno popisovati obeležja na poseb- nem obrazcu, ki sem ga izdelal. Posebno intenzivno sem se dela lotil šele po tistem, ko mi je Miran Hladnik omenil, da je severnop- rimorska regija velika bela lisa na Geopediji – portal partizanski spo- meniki. Vnesenih je bilo že veli- ko spomenikov in obeležij iz NOB na celotnem območju Slovenije, na območju Posočja pa le nekaj. Najprej sem opravil popis vseh obe- ležij. Pri tem sem iskal pomoč pri Združenju borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin kot tudi pri starejših občanih, članih naše orga- nizacije iz posameznih vasi, ki so vedeli, kje obeležja stojijo. Ugotovil sem, da je vseh kar 56. Ob obisko- vanju pri popisu sem imel v nahrb- tniku poleg obrazca, svinčnika, fo- tografskega aparata, mobitela za GPS-podatke tudi orodje za manjša popravila, žago, krpe, čistila, krtačo in barvo za obnovo napisov. Začetek v Breginjskem kotu Začel sem v Breginjskem kotu in popisal najzahodnejši spomenik v Sloveniji, posvečen ubitim partiza- nom marca leta 1944. Pri popiso- vanju sem ugotavljal, da člani naše KO ZB iz Breginja vestno skrbijo za urejenost obeležja. Pri tem pa je bilo treba nekatere napise ob- noviti, predvsem tiste, katerih na- pisi so vklesani v kamen in so bili že slabo vidni. Omenim naj, da je bilo na predlog naše organizacije v vasi Stanovišče 26. aprila 2015 postavljeno novo obeležje dvak- ratnemu nemškemu požigu vasi in poboju enajstih domačinov. V Bre- ginjskem kotu je trinajst spominskih obeležij in so zgledno vzdrževana. V Starem selu so tri obeležja, od ka- terih bi opozoril na obeležje na kro- žišču, posvečeno narodnemu hero- ju Marku Redelonghiju in padlim domačinom za svobodo. Visoko na vzpetini Matajurja sta dve plošči. Tista nad vasjo Sužid je posvečena bolnici na Skalci. Plo- šča je bila vsa v mahu in potreb- na temeljite obnove črk. Ker je na zelo skritem mestu, sem jo lahko popisal in obnovil le s pomočjo domačina, ki je bil z menoj. Obe- ležje pred vasjo pa je brezplačno opeskal domačin. Druga plošča na Matajurju visoko nad vasjo Svino, kjer je bila karavla P-24, je bila tudi potrebna čiščenja in ob- nove črk. V Kobaridu in okolici je kar štirinajst spomenikov in obe- ležij, od teh je šest delo učencev Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid, ki so jih v letih 1975 do 1978 izdelali iz lesa in kamenja pod mentorstvom Miloša Volariča in so postavljena na mestih, kjer so Nemci pobili domačine. Eden od spomenikov je posvečen pad- lemu ruskemu vojaku, ki je branil Kobariško republiko. V vasi Idrsko je spominska plošča žrtvam NOB pritrjena kar na pročelje cerkve, kar je redkost. Obnovljen spomenik na Vrsnem Obnova napisov pod Matajurjem Cesta, ki pelje proti Livku, pa nosi ime Cesta Briško-beneškega odre- da. Veliko težav sem imel, da sem našel ploščo nad planino Zaprikraj v Krnskem pogorju. Le s pomočjo domačina, ki je ravno takrat bil v bližini, sva našla kraj, kjer je pritrje- na plošča. Med Krnom in Batognico na sedlu Škrbini stoji plošča, posve- čena padlim borcem Gradnikove brigade julija leta 1943 in padlim Gregorčičeve brigade leta 1944. Že dvakrat so nepridipravi oskrunili rdečo zvezdo, obakrat sem jo ob- novil. Na planinski poti s planine Leskovca proti jezeru Lužnica sem komaj našel spominsko ploščo pad- lemu domačinu iz vasi Svino. V okolici med Vrsnim in vasjo Krn so obeležja, posvečena bolnicam in padlim. V težko dostopnih globokih grapah sem potreboval obilo spret- nosti planinca, da sem sploh prišel do njih, jih očistil, obnovil in popi- sal. V bližini slapa Brinta je grob ne- znanega ruskega vojaka, ki ob pre- hodu padel čez previs in umrl. Za grob vzorno skrbi Cene iz Tolmina. Spomeniki tudi na Livku Tudi Livško ni brez spomenikov in plošč, ki so posvečeni NOB. Ko so obnavljali šolo na Livku, so s proče- lja sneli ploščo, posvečeno izvolitvi prvega narodnoosvobodilnega od- bora za Kobariški okraj. Dveletna prizadevanja naše borčevske orga- nizacije za vrnitev plošče na sta- ro mesto so le obrodila sadove, saj smo jo lani spet namestili na staro mesto. V bližini pa še čaka obnove spomenik padlim s tega območja. Vesel sem, da sem obiskal vsa spo- minska obeležja, nekatera obnovil in jih vnesel v Geopedijo. Lahko smo ponosni, da imamo v naši občini to- liko spomenikov, obeležij in plošč. Vendar nekdo bo moral v prihodnje bolj poskrbeti, da obeležja ne bodo propadala, da se jih bo obnavlja- lo, čistilo njihovo okolico, skrbelo za dostope in oznake, da to ne bo samo skrb borčevske organizacije. Obeležja so del kulturne dediščine in občine bodo morale v proračunu za njihovo obnovo in urejanje v pri- hodnje zagotavljati denar. Mi člani krajevnih organizacij bomo tudi s prostovoljnim delom dajali svoj pri- spevek k skrbi za spominska obelež- ja in se tako oddolžili tistim, ki so na njih napisani. Svoje delo s popiso- vanjem bom letos nadaljeval v ob- čini Bovec in Tolmin in tako zabrisal belo liso Posočja na Geopediji. V SLIKI IN BESEDI Črnomelj: ZB za vrednote NOB Črnomelj je 13. marca pripravila redno letno skupščino in pregledala svoje delo v prejšnjem letu. Na povabilo vodstva Združenja so se skupščine udeležili tudi predstavniki združenj borcev iz Metlike in Semiča, predstavniki veteranskih organizacij iz časov osamosvojitvene vojne, predstavnika Udruge antifašista i boraca antifašista Karlovačke županije in Duge rese ter župan občine Črnomelj Andrej Kavšek. Delegati skupščine so po pozdravnem nagovoru predsednika Združenja Martina Skubeta še pred začetkom uradnega dela z minuto molka izkazali čast vsem, ki so lani zapustili njihove vrste. V nadaljevanju zasedanja so prisotni poslušali poročila o delu združenja v zadnjih štirih letih, poročilo o finančnem poslovanju za leto 2018 ter poročilo Nadzornega odbora o poslovanju Združenja v skladu s pozitivno zakonodajo, ki ureja delovanje in poslovanje nevladnih organizacij v javnem interesu, ter Zakona o društvih. Posebno pohvalno je, da člani Združenja skrbijo za spominska obeležja in spomenike, ki pričajo o za slovenski narod usodnih časih v letih od 1941 do 1945, ko je bil čas njegovega obstoja, ter za starejše, bolne in socialno šibkejše člane. Uspešno je tudi sodelovanje z dru- gimi veteranskimi organizacijami, ki spoštujejo in negujejo vrednote NOB, javnimi zavodi in seveda čezmejno sodelovanje s sorodnimi organizacijami onstran reke Kolpe. Novi predsednik Združenja je postal Jožef Jerman. Poseben poudarek je bil dan tistemu delu programa, ki zavezuje k delovanju s pomlajevanjem članskih vrst, boju zoper laži, podtikanja, razvrednotenja, marginaliziranja in potvarjanja dejstev o NOB, ki ga določene strukture vodi- jo zato, da bi se zgodovina na novo in drugače napisala. Besedilo: Franci Jontes, foto: Jani Kastrin Puconci: Domoljubno krajevno združenje Puconci je izdalo zgibanko, s katero predstavlja številne de- javnosti, ki so jih člani izpeljali v letu 2018. Na prvi strani izstopa fotografija z zapisom pod njo: »Eden od pomurskih simbolov NOB na Vaneči in morda v prihodnosti Dom domoljubja.« Na drugi fotografiji na naslovnici je spominsko obeležje na Osnovni šoli Puconci, ki spominja na osamosvojitveno vojno, in sicer v spomin in zahvalo sodelujočim krajanom, delavcem mi- lice in ONZ, ki so sodelovali pri varovanju in oskrbi Zbirnega centra Puconci. Namestila sta jo DKZ Puconci in PVD Sever za Pomurje. »Vse naše društveno domoljubno delovanje v letu 2019 bomo dodali kot naš skromni vse- binski prispevek zgodovinskemu zaznamovanju 100. obletnice priključitve Prekmurja takra- tni Kraljevini SHS oziroma združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.« Vogrsko: Ob 30. obletnici smrti pomembnega družbenopolitičnega delavca na Primorskem Julija Bel- trama - Janka je Krajevna organizacija ZB Vogrsko v sodelovanju z Območnim združenjem borcev za vrednote NOB Nova Gorica 13. aprila 2019 na Vogrskem pri Novi Gorici pripra- vila okroglo mizo. Na njej so sodelovali zgodovinar dr. Branko Marušič, nekdanja generalna konzula v Trstu Jože Šušmelj in Štefan Cigoj, predsednik TIGR-a dr. Savin Jogan, nečakinja in zgodovinarka Vlasta Beltram in sin Peter Beltram. Pred okoli 80 poslušalci so opisali življenjsko pot človeka, ki je pomembno zaznamoval po- litično dogajanje med vojno in po njej na Primorskem. Tovariš Janko se je rodil 5. maja 1913 na Vogrskem, v vasici, ki se je vpisala v slovensko zgodovino kot kraj, kjer je bil po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 ustanovljen Pokrajinski narodnoosvobodilni svet. Član tega sveta bil tudi Julij Beltram. Po vojni je bil sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Julijske krajine za Goriško okrožje (Cona A). Po uveljavitvi Pariške mirovne pogodbe leta 1947 pa je postal politični vodja v koprskem okraju v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Po priključitvi tega ozemlja k Sloveniji 1954 se je preselil v Ljubljano, kjer je do upokojitve opravljal vrsto po- membnih političnih funkcij. Napisal je več člankov in razprav ter tri knjige: Tukaj je Jugoslavija, Pomlad v Istri: Istrsko okrožje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947–1952 in Vogrsko v ogledalu časa. Umrl je leta 1989 v Ljubljani, pokopan pa je v rodni vasi Vogrsko. Okroglo mizo je vodila Vladka Gal Janeš iz občine Renče - Vogrsko, pokroviteljice okrogle mize. Besedilo in foto: Miloš Lozič Vanetina: Občinska organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Cerkvenjak je ob 75. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika Liberator B-24H 19. marca 1944 na Kurnikovo pose- stvo v Vanetini pripravila slovesnost pri spominskem obeležju šestim padlim pilotom. Na njej je zbrane najprej pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Cerkvenjak Franc Bratkovič in obudil spomin na pogumne ameriške vojake, ki so v jeku druge svetovne vojne žrtvovali življenje za osvoboditev Evrope in Slovenije izpod nacističnega in fašističnega jar- ma. Ob tem je spomnil, da je za iste cilje pri nas umrlo na tisoče borcev narodnoosvobodilne- ga boja, na katerega smo lahko ponosni, saj brez njega tudi samostojne Slovenije ne bi bilo. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Vojko Hobič Visoko na vzpetini Matajurja sta dve plošči. Tista nad vasjo Sužid je posvečena bolnici na Skalci. Plošča je bila vsa v mahu in potrebna temeljite obnove črk. april 20198 Obnovljeni spomenik na judovskem pokopališču v Murski Soboti ( Foto: Marjan Toš) V SLIKI IN BESEDI Nato je o usodi ameriškega bombnika in njegove posadke, od katere so se rešili samo štirje člani, ki jim je uspelo iz poškodovanega bombnika izskočiti s padalom, spregovoril župan ob- čine Cerkvenjak in zgodovinar Marjan Žmavc. Povedal je tudi, kako je Slovenskogoriški forum iz Cerkvenjaka pred mnogo leti postavil v Vanetini spominsko obeležje v trajen spomin na padle pilote. To obeležje še danes povezuje njihove svojce iz Amerike ter Cerkvenjačanke in Cerkvenjačane. Na koncu slovesnosti so na spomenik padlim pilotom položili venec predse- dnik Združenja za vrednote NOB Cerkvenjak Franc Bratkovič, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in predsednik Slovenskogoriškega foruma Tomaž Kšela. Po slovesnosti je udeležence v svoji hiši, ki je le nekaj deset metrov oddaljena od vi- nograda, na katerega je strmoglavil ameriški bombnik, sprejela Alojzija Kurnik, ki je bila s sedemnajstimi leti priča tragičnemu dogodku. Zbranim je natančno opisala, kako je ameriški bombnik pred 75 leti strmoglavil na njihovo posestvo in kako je to sama doživela. Živo se spominja tudi povojnih srečanj s sorodniki padlih ameriških letalcev, ki še vedno obiskujejo kraj, kjer so izgubili svoje najbližje, in njo, ki je še zadnja živa priča tragičnega dogodka. Kot je povedala, se ob srečanju s svojci padlih ameriških pilotov njim in njej vedno utrnejo solze, saj jih je tragični dogodek povezal za vedno. Tomaž Kšela Jelenov žleb: Pri Jelenovem žlebu so 30. marca znova odkrili obnovljen partizanski spomenik. Eden glavnih ak- terjev tega slovesnega dejanja je bil general Lado Kocjan, ki se je tudi udeležil znamenite in zma- govite bitke, saj je že tretjič odkrival spomenik. To kaže na odnos nekaterih, ki se nikakor ne more- jo sprijazniti z zgodovinskimi dejstvi, da so namreč Gubčeva, Cankarjeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada 26. marca 1943 hudo porazile okupator- sko italijansko vojsko. V taktičnem boju, ki je predstavljal srečanje dveh nasprotnih sil na pohodu, so imeli Itali- jani več kot sto mrtvih vojakov in so doživeli najhujši poraz na slo- venskih tleh. Spominski pohod, privlačna slovesnost in prijetno druženje so v prekrasnem dnevu zapolnili sobotni čas. Umestno bi bilo, da novi spomenik ne bi motil tis- tih očitno zagretih domačih zagovornikov izdaje, ki se spravljajo na vse pozitivno, kar je ob- stajalo v preteklosti. V svoji zadrtosti se najverjetneje ne zavedajo, da sta kakršna koli izdaja lastnega naroda in njeno zagovarjanje nesprejemljivo – kadar koli in kjer koli. Ta sicer malo drugačen zaključek vesti je vseeno umesten, saj se zadnje čase kar pogosto dozdeva, da se že davno pokopana večvrednostna rasna miselnost ponavlja, in je zato raz- bijanje spomenikov normalna stvar. Tudi navzočnost častne enote Slovenske vojske, prapor- ščakov in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije ter besede vseh govornikov so dokaz, da se dobro ve, kaj je prav in kaj ne. Naj tako tudi ostane. Tekst in slike: Miloš Šonc Tolmin, Kobarid: Na začetku aprila letos je namestnik vojaškega atašeja Ruske federacije v Sloveniji, pod- polkovnik Sergej Banin, obiskal občino Tolmin in občino Kobarid. S polaganjem cvetja se je spomnil ruskih vojakov, ki so v drugi svetovni vojni padli v Posočju. 10. aprila je skupaj z delegacijo Združenja borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin in Društvom Sever Severne Primorske obiskal spomenik na pokopališču v Dolenji Trebuši. Učenci Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči, Podružnične šole Dolenja Trebuša, so skupaj z MPZ Justin Ko- goj oblikovali krajši kulturni program. Tudi oni so se padlih spomnili s položitvijo cvetja na grobnico padlih. Sergej Banin je 12. aprila obiskal tudi Breginj in Kobarid. Tudi ta dan so bili v delegaciji člani ZZB in Društva Sever. Slovesnosti pa je dal poudarek tudi župan občine Kobarid Marko Matajurc. Najprej so položili cvetje na grobnico v Breginju in se spomnili padlih pred 75 leti v Plazeh za Breginjem. Pri spomeniku ob Napoleonovem mostu v Kobaridu so se spomnili ruskega vojaka Leva Kolontajeva, ki je padel pri obrambi Kobariške republike novembra leta 1943. Ob koncu je delegacija položila cvetje še na grobnico na pokopališču, kjer poleg slo- venskih počivata tudi dva ruska partizana. Besedilo in foto: Vojko Hobič OBLETNICA Prekmurski Judje 75 let po deportacijah le še zgodovinski spomin 26. aprila letos je minilo 75 let od začetka množičnih deportacij Ju- dov iz Prekmurja, ki so usodno zaznamovale judovsko skupnost na naših tleh. Judovska skupnost v pokrajini ob Muri je dosegla vrhu- nec ob koncu 19. stoletja in bila nato tudi v prvih desetletjih 20. sto- letja najbolj vplivna in dejavna na celotnem slovenskem ozemlju v ta- kratni Kraljevini SHS oz. v Kraljevi- ni Jugoslaviji. Bila je nosilka številnih gospodar- skih pobud, zlasti še v trgovini, ve- letrgovni in tudi v bančnštvu, obrti in industriji. S tem je pomembno pripomogla k napredku pokraji- ne ob Muri in k razvoju obeh po- membnih središč – Murske Sobo- te in Lendave, in to kljub številčni skromnosti (po prvi svetovni vojni in priključitvi Prekmurja k Jugo- slaviji se je namreč veliko Judov iz Prekmurja izselilo na Madžarsko), saj je bilo pred aprilsko okupacijo v tej pokrajini le še približno 460 Judov. Žal je bila ta dobro organizi- rana, gospodarsko in kulturno pro- minentna judovska srenja uničena med drugo svetovno vojno. Usoda prekmurskih Judov je bila skoraj primerljiva z usodo drugih vzhod- noevropskih Judov, zlasti Judov na Madžarskem. Judi v preostalih delih okupirane Slovenije med leto- ma 1941 in 1945 pa so delili usodo Judov na nemških okupiranih ob- močjih Evrope. V holokavstu so bili uničeni Judje v Gorici, Trstu, Lju- bljani, na Ptuju in v Mariboru. Prekmurski Judje so po aprilskem napadu sil osi na Kraljevino Jugo- slaviji najprej doživeli kratkotrajno nemško okupacijo, nato pa so ži- veli pod madžarskimi okupacijski- mi oblastmi. Te sprva niso izvajale radikalnejših protisemitskih ukre- pov. Razmere so se radikalno spre- menile šele po nemški okupaciji Madžarske 19. marca 1944, ko so oblast prevzeli nacisti in začeli na- črtno čistiti judovsko prebivalstvo še na ozemlju, ki ga je okupirala Madžarska, torej tudi v Prekmurju. Odločne in usodne čistke judovske- ga prebivalstva v Prekmurju so se začele spomladi leta 1944, ko so 26. aprila zbrali največjo skupino pre- kmurskih Judov v Lendavi in Mu- rski Soboti in jih odpeljali najprej v Čakovec, od tam pa v Nagykanizso, od koder so jih ves teden v vago- nih vozili do Auschwitza, kjer je bilo zbirno mesto za največje taborišče smrti, Auschwitz - Birkenau. Ko- nec aprila in na začetku maja so jih tam že prevzeli nacistični vojaki. Ta prvi in največji transport prekmur- skih Judov je štel 367 ljudi. Večina teh Judov je v Auschwitzu končala življenjsko pot 21. in 22. maja 1944. Drugi, nekoliko manjši val deporta- cij je bil še jeseni leta 1944. Skupaj je bilo po do zdaj zbranih podatkih uničenih 392 Judov iz Prekmurja (a številka še ni dokončna). Auschwitz jih je preživela le peščica. Vnovič lahko pritrdimo ocenam, da so bili deportacije in holokavst v tem delu današnje Slovenije (torej v Prek- murju) najučinkovitejši in katastro- falni, saj je bila Hitlerjeva zahteva po dokončnem uničenju Judov tako rekoč v celoti izpolnjena. To je bil prvi korak na poti do dokončnega izbrisa prekmurskih Judov iz jav- nega spomina. »Endlösung« v Pre- kmurju pomeni učinkovito dejanje, izbris, ki je sinonim za aretacije, izselitve in množične usmrtitve v koncentracijskih taboriščih. Zara- di izjemne učinkovitosti množičnih deportacij, ki so se zgodile v pred- zadnjem letu druge svetovne vojne, je Slovenija uvrščena med države, ki se »lahko pohvalijo« z neverjet- nim uspehom, saj je bilo uničenih dobrih 90 odstotkov Judov (doslej preštetih 587 žrtev holokavsta). V Prekmurje se je po končani drugi svetovni vojni vrnilo le 65 Judov. To so bili le še ostanki nekdanje gospo- darsko močne in družbeno vplivne judovske skupnosti, pa še ti so se postopoma povsem porazgubili. Številni so se namreč po letu 1948 odselili v novonastalo judovsko dr- žavo Izrael in tudi v ZDA (ter nekaj malega celo na Madžarsko), doma so ostali redki. Danes je Prekmurje tako rekoč že pokrajina brez Judov, v Lendavi ne živi nihče več, v Murski Sobo- ti jih je ostala peščica, med njimi tudi ena redkih še živih prič grozo- dejstev v Auschwitzu Erika Fürst. Njena zgodba ni ostala pozabljena in se na srečo prenaša na mlade. Tako ostaja samo zgodovinski spo- min na prekmurske Jude, a se na srečo vrača v zavest tamkajšnjega prebivalstva. Na nekdanjo vplivno in prepoznavno judovsko srenjo v pokrajini ob Muri spominjajo ob- novljena sinagoga v Lendavi s Slo- venskim muzejem holokavsta, ure- jeno judovsko pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi, spomenik na kra- ju leta 1954 porušene soboške si- nagoge in vnovično poimenovanje spominskega parka v Murski Sobo- ti v Židovsko pokopališče Murska Sobota. Središče Prekmurja naj bi kmalu dobilo še ulico z imenom Židovska ulica. S tem bi bil zgodo- vinski dolg do nekdanjih somešča- nov docela poplačan. dr. Marjan Toš Danes je Prekmurje tako rekoč že pokrajina brez Judov, v Lendavi ne živi nihče več, v Murski Soboti jih je ostala peščica, med njimi tudi ena redkih še živih prič grozodejstev v Auschwitzu Erika Fürst. www.svobodnabeseda.si B E S E D A april 2019 9 V SLIKI IN BESEDI Andraž nad Polzelo: Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 13. aprila udeležil tradicionalne slove- snosti »Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva«, na kateri je bil slavnostni govornik. Ob 75. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 je predsednik Pahor položil venec k spominski plošči osmim članom posadke, ki so ob tem umrli. Tradicionalne slovesnosti Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva v Andražu nad Polzelo se je udeležil tudi ameriški kongresnik Paul A. Gosar, ki je na povabilo predsednika republike obiskal Slovenijo. Predsednik republike je 12. aprila na posebni slovesnosti v Predsedniški palači ameriškemu kongresniku izročil državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Kongresnik Gosar, ki je sloven- skega rodu, v kongresu pa velja za enega najbolj delavnih in učinkovitih članov, je prejel visoko odlikovanje za prispevek in sodelovanje pri krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike, za krepitev slovensko-ameriškega prijateljstva in nadaljnjih tesnejših partnerskih odnosov. Kongresnik slovenskih korenin je pred kratkim podobno kot senatorka Amy Klobuchar v senatu v predstavniškem domu ameriškega kongresa ustanovil skupino prijateljev Slovenije (House Friends of Slovenia Caucus) in ji bo v njenem delovanju tudi sopredsedoval. Besedilo: Urad predsednika republike, foto: STA Lipnica pri Kropi: Slovesnost ob dnevu Osnovne šole Stane Žagar v Lipnici pri Kropi je bila 27. marca v mali telovadnici šole, in to ravno na obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Rovtom, kjer je 27. marca 1942 padel skupaj s še 14 soborci Selške čete in štaba Cankarjevega bataljona. Kot običajno je šlo za izdajo domačina! Potem ko sta častna gosta dr. Ljubo Bavcon in Jožica Hribar položila venec na grobove pa- dlih na Sr. Dobravi in h kipu Staneta Žagarja pred šolo, smo se pridružili programu ob dnevu šole, ki je vključeval pozdravni nagovor nove ravnateljice Zdenke Varl, govor novinarke Jožice Hribar in kulturni program s priredbo Kosovirja na leteči žlici Svetlane Makarovič, nastope otroškega in mladinskega pevskega zbora ter kratko igrico. Mira Hladnik, Krajevna organizacija ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica Ljubljana: Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnica generalštaba Slovenske vojske generalmajor- ka Alenka Ermenc sta 5. aprila predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2018. Po predstavitvi letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, minister za obrambo Karl Erjavec in načelnica generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc dali izjavo za javnost. »Slovenska vojska izvaja vse naloge v skladu z Zakonom o obrambi. Težave pa ima pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Preden preds- tavim glavne izsledke tega poročila, ocenjujem, da se pripravljenost ni bistveno spremeni- la,« je med drugim dejal predsednik Pahor in nadaljeval: »Predlagam razmislek o sprejemu Zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti. Z zakonom bi zagotovili pravno pod- lago za premišljeno posodobitev vseh institucij sistema nacionalne varnosti ob dolgoroč- nem stabilnem zagotavljanju potrebnih finančnih virov. Varnost je postala zelo kompleksen, integriran pojem in pojav, ki pa ne zadeva samo vojske. Z novimi varnostnimi tveganji je varnost postala manj zanesljiva, zato je vanjo treba vlagati več. Ne samo v vojsko. Potreben je skupen pristop ob hkratni posodobitvi vojske, policije, civilne zaščite, obveščevalnih služb in kibernetske varnosti.« S. B., foto: Daniel Novakovič, STA ODZIVI »Kočevarske organizacije v tujini ustvarjajo mit o domovini« Odzivam se na intervju v marčevski številki Svobodne besede »Koče- varske organizacije v tujini ustvar- jajo mit o domovini«. Nekatera dej- stva namreč opozarjajo, da je treba zgodovino sprejemati v celoti, vsak od nas pa jo seveda lahko dojema in razume po svoje. Presenetil me je že naslov inter- vjuja. Razbral sem, da Kočevarji nekje v tujini ustvarjajo mit o do- movini. Ali je sploh mogoče, da neka narodna skupnost ni imela domovine? Kočevarji so imeli do- movino na širšem območju Kočev- ja. Tam so več kot 600 let živeli v sožitju s večinskim slovenskim pre- bivalstvom. Kočevarji so bili po eni strani žrtve dogovorov med Hitlerjem in Mussolinijem (sporazum v Rimu, sklenjen 31. avgusta 1941). Hitler je njihovo domovino, njihove domove prepustil Italiji. So pa tudi žrtve ta- kratnega vodstva svoje skupnosti, ki je bilo nacistično. Odhajali so po navodilih, verujoč v lepše življenje v rajhu in pod močnim pritiskom nacistične propagande. Velika veči- na niti ni vedela, kam gre. Nepre- mičnine so pustili doma. Naselili so jih v domove pregnanih Slovencev, večinoma v Posavju in Posotelju. Nacisti so izvajali Hitlerjevo po- litiko »Naredite mi to deželo spet nemško«. Nemška naselitvena družba (DAG) jim je zato pomagala s stroji in tudi prisilnimi delavci, da so lahko obdelovali velika posestva. Po končani vojni so morali Sloveni- jo zapustiti, bili so izgnani. Nekaj Kočevarjev pa se je uspeš- no izmikalo preselitvi in marsikateri je odšel v partizane, spomnimo se samo narodnega heroja Šeška. Vse to je preteklost. Danes ima- jo Kočevarji po svetu več orga- nizacij: Največji sta Kočevarsko združenje rojakov (Gottscheer Lan- desmannschaft) v Celovcu, ki izdaja časopis Gottscheer Zeitung, in zdru- ženje Spominski kraj (Gottscheer Ge- denkstätte), ustanovljeno leta 1966, ki zavrača vsakršno politizacijo. V »intervjuju« pa sem zasledil tr- ditev, da se nemška društva v Slo- veniji usmerjajo v zahtevo za izpla- čilo odškodnine za odvzeto premo- ženje. To vsekakor ni res. Nemčija je z zakonom o reparacijski škodi (31. julija 1973) dala odškodnino kočevarskim preseljencem za nji- hovo nepremičninsko premoženje. Celotno besedilo ni ravno na- tančno in tankočutno pri opisova- nju kočevarske zgodbe, zato bi bilo marsikaj mogoče razumeti celo kot namigovanja, to pa lahko povzroči celo širjenje neresnic in odpora do nemško govoreče narodne skup- nosti v Sloveniji. Že prvi stavek besedila, da želi »nemška manjšina v Sloveniji takšno ustavno priznanje, kot ga imata ita- lijanska in madžarska manjšina«, ni resničen. Nemška narodna skup- nost ima drugačen stvarni položaj kot italijanska in madžarska skup- nost. Nemška narodna skupnost se tega zaveda, zato tudi ne predlaga enake obravnave, kot sta ju deležni obe ustavni manjšini. Uradno nemško govoreča naro- dna skupnost (po popisu) šteje ne- kaj manj kot 2000 pripadnikov, ki so raztreseni po vsej Sloveniji, po oce- nah pa šteje od 3000 do 5000 pri- padnikov. Med njimi je morda nekaj sto Kočevarjev, natančnega podat- ka ne poznam. Nemško govoreča narodna skupnost je organizirana v nekaj društvih. Lahko govorimo o, kot pravi članek, »ostankih ostan- kov«, ki so segmentirani po različ- nih vsebinskih podlagah. Toda to ne more biti argument, da se manj- šini, ki želi in deloma že doživlja svoj »preporod«, ta proces zavira in poskuša onemogočati. Prav bi bilo, da se jo podpre, tudi z zakonom. Ti ljudje niso priseljenci, čeprav je morda tudi nekaj takih med njimi. Po Štajerski je že od nekdaj živelo veliko ljudi nemške oziroma avstrij- ske narodnosti. Zato je nespreje- mljivo njihovo enačenje z Ameri- čani, Hrvati ali pa, kot je zapisano, »drugimi priseljenci v Slovenijo«. V besedilu so še druge netočnos- ti. Ne bom polemiziral, omenil bom le en primer. V enem do vprašanj je omenjena ustanovitev nemškega društva v Celju, poveže se z dnem, ko je nemška vojska vkorakala v mestno hišo (1941). Potem se s tem poveže še Heimatdienst. Nadalje- vanje je takšno: »Podobno nena- ključno 'zasedanje' datuma napada na Jugoslavijo (6. april 1941), lah- ko predstavlja odkritje spomenika sodelavcem nemških policijskih in vojaških enot v Grahovem (2014).« Če to trditev pogledamo malo pobliže, bomo v besedilu opazili besedne zveze »napad na Jugosla- vijo«, »nemška vojska vkorakala v mestno hišo«, »spomenik sodelav- cem nemških policijskih in voja- ških enot«. In vse to se poveže, kot pravi besedilo, z ustanovitvijo nem- škega društva v Celju. Poglejmo samo spomenik (jaz ga imenujem zid sramote) v Grahovem! Tam je bila domobranska posadka, ki jo je obkolila Tomšičeva brigada. Posadka se ni hotela predati, za- barikadirala se je v hišo ob cerkvi. V obstreljevanju je hiša zagorela. Vsi domobranci (kolaboranti) so bili mrtvi. Leta 2014 jim je do- mobransko društvo Nova zaveza postavilo »spomenik«. In kaj ima vse to opraviti z nemško govorečo narodno skupnostjo oziroma z nje- nimi kulturnimi društvi? Prav nič. Lahko pa širi sovraštvo do nemške narodnostne manjšine. Takih in podobnih namigov je še več. Na primer, da je »Avstrija ime- la strateški interes za razpad SFRJ«. Takoj po osamosvojitvi 1991 smo hodili v različne države po Evropi prepričevat politike, naj priznajo Republiko Slovenijo. Sam sem bil kar nekajkrat v Avstriji in na Ba- varskem. Mimogrede, pred kratkim mi je nekdo razlagal, da je razpad SFRJ pripravila CIA, pa še bi lahko naštel kakšen ducat razlag, ki sem jih slišal na to temo. Skozi ves članek se prepletajo očitki, da različni avstrijski politiki poskušajo doseči priznanje nemške narodne skupnosti. Ali so kje v ci- viliziranem svetu politiki, ki ne bi želeli zaščititi in pomagati svojim manjšinam? V sebi vse življenje nosimo stare travme. Skozi ta očala vidimo nek- danji in sedanji svet ter ju celo ena- čimo. Vendar danes živimo v dru- gačnem svetu, v novem turbulen- tnem obdobju. Izhod iz zagat je Evropa ljudi, Evropa narodov. Želi- mo Evropo brez zidov, sovraštva in diskriminacije; Evropo, v kateri po- tomci ne bodo krivi za grehe svojih prednikov. Kulturna raznovrstnost nas boga- ti, ne sme nas razdvajati. Medseboj- no spoštovanje in strpnost sta pač osnovna pogoja za sobivanje različ- nosti. To pa tudi pomeni priznava- nje in spoštovanje narodnih skup- nosti, kjer koli pač so. Pustimo naše travme iz mlados- ti, zamere, strahove, sumničenja in sovraštva. Pustimo stare travme za seboj, ne prenašajmo jih na genera- cije 21. stoletja. Tit Turnšek (Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva kot tudi ne ZZB za vrednote NOB Slovenije.) KNJIGE Pri Založbi Buča je v nakladi 700 iz- vodov izšla knjiga dr. Marka Vrhun- ca Prigode s Titom, s podnaslovom anekdote, modrosti, gesla, stvaritve. V uvodni besedi je avtor zapi- sal: »Da sem se po letu 2001 in 2010 odločil izdati še tretjo knjigo o Titu, ne glede na to, da je v se- demdesetih letih bilo o njem napi- sanih okoli 120 knjig, sta me vodila dva razloga. Prvi je, da je spomin na Tita, NOB in titoizem še vedno živ, kar dokazujejo delovanje ZZB, njene številne proslave, spomeniki, komemoracije in prireditve, katerih se je samo leta 2018 udeležilo okoli 300.000 slovenskih državljanov. Prigode s Titom Drugi razlog je, da izročila in vred- note NOB ljudje potrebujejo danes bolj kot kadar koli prej, in to kot pot, kako se spopadati s sodobnimi globalnimi in domačimi problemi ter poiskati zanje prave rešitve, ki bodo v korist vseh državljanov. Knjiga vsebuje besedila mojih prejšnjih dveh knjig tako, da v obliki anekdot, modrosti, gesel, stvaritev ter fotografij in faksimilov opisuje najbolj poučne prigode takratnih časov. Knjiga ima štiri poglavja.« Naročila za nakup knjige spreje- ma Založba Buča (01 230 65 80, buca@siol.net). Cena knjige je 17 evrov (poštnino plača založba). J. A. april 201910 REKLI SO VSI GOVORI SO V CELOTI OBJAVLJENI NA SPLETNI STRANI WWW.SVOBODANABESEDA.SI »Da nosi šola ime po nekdanjem učitelju, se mi zdi izjemno priznanje temu poklicu in go- vori o tem, kako pomembni so bili vedno učitelji v zgo- dovini naroda. Stane Žagar je v teh krajih živel in poučeval kar 22 let, res pred mnogo leti, a se je s svojimi dejanji krajanom vtisnil v spomin in za se- boj pustil pomembno sled. Tako kot sledi v naših življenjih puščajo številni današnji učitelji, česar se zavemo šele takrat, ko smo že zdavnaj zapustili šolske klopi. Učitelj Žagar je z družino v te kraje prišel s Primorskega po koncu prve svetovne voj- ne, ki jo je okusil kot borec za severno mejo. Prišel je v času, ko ni bilo samoumevno, da so vsi vaški otroci hodili v šole. Ko so bili, posebno na vasi, redki izobraženi ljudje: navadno učitelj, župnik in zdravnik, če so ga sploh imeli. Tukajšnji župnik Klavžar je bil pameten in razgledan mož, zato sta se z učiteljem Žagarjem dobro razumela in skupaj delala v prid ljudem. Vsak po svoje sta pustila sledi med domačini.« Jožica Hribar novinarka in dolgoletna urednica Svobodne misli, ob dnevu Osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici 27. marca 2019 »Ob 75-letnici delova- nja Partizanskega pevskega zbora se spominjamo šte- vilnih partizan- skih, uporniških in revolucionarnih pesmi, ki so jih ge- neracije pevcev tega zbora prepevale v prejšnjih desetletjih. S hvaležnostjo moramo omeniti številne na- stope doma in v tujini in nešteto ur prostega časa, ki so jih naši pevci posvetili zbranim množicam. Zato je treba danes vsakemu pevcu, vsem, ki so v preteklih desetletjih peli v tem zboru (tudi vsem, ki jih ni več med nami), vsem dirigentom in tem, ki njegovo tradicijo ohranjajo še danes, izreči iskre- no zahvalo. Peli so v boju, peli ob zmagi nad fašizmom in nacizmom in pozneje ob graditvi povojne države Jugoslavije. Peli so, ko so se odpirale nove tovarne, peli so na političnih kongresih, peli so, ko je bilo treba mednarodni skupnosti sporočiti neomajno voljo naroda po svoji svobodi in svoji državi. Peli so samostojni drža- vi Sloveniji in pojejo še danes, ko živimo sredi Evrope, demokratične in svobodne, a hkrati prepolne slutnje novega kaosa in sovraštva do drugačnih.« Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB NOB Slovenije, na koncertu ob 75. obletnici ustanovitve PPZ, 9. aprila 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani »Oborožen odpor slo- venskega naroda med drugo sve- tovno vojno je bil več kot nujen, saj so okupatorji na naše ozemlje vko- rakali z grozovitimi načrti za iztrebitev slo- venskega naroda in z namenom popol- nega potujčenja tistih podjarmljenih Slo- vencev, ki bi po milosti okupatorja tukaj še lahko živeli. Če ne bi bilo upora parti- zanov, podprtega s široko naklonjenostjo našega naroda, sem prepričan, da Slo- venci danes ne bi imeli lastne države, saj nas preprosto ne bi bilo več. Naš narod je bil obsojen na smrt! Zato je lahkomiselno govoriti o tem, da so nekateri drugi čakali na primeren trenutek za odpor zoper oku- patorja, in to celo tako, da so z okupator- jem sodelovali. Tudi tukajšnje okoliščine pred 75 leti v Malem in Velikem Rakitovcu so bile pos- ledica veleizdaje. Zato je padlo 33 borcev, na srečo pa žrtev med domačini civilisti ni bilo. Ne bom govoril o podrobnostih junaškega boja partizanov na tem ob- močju, kajti prepričan sem, da domačini zgodovinske okvire poznate veliko bolje od mene.« Aljaž Verhovnik generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, na slovesnosti ob 75. obletnici boja na Rakitovcu 23. marca 2019 Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka. Plastične vrečke s svojo večnostjo povzročajo velike težave okolju in ljudem. Imamo le en planet. Zato poskrbimo, da bo prihodnost lepa, svetla in čista. Pobuda za zamenjavo plastičnih vrečk z biološko razgradljivimi vrečkami je nastala zaradi zaskrbljujočih podatkov o letni porabi plastičnih vrečk, ki se v naravi razgradijo šele v približno stotih letih. Vrečke iz koruznega škroba, ki smo jih razdelili najemnikom stojnic na ljubljanskih tržnicah, so okolju prijazne, saj skupaj z vsebino razpadejo v kompost, ki je osnova za rast novih rastlin, s čimer se zaključi naravni ciklus. Hkrati so te vrečke vsestransko uporabne tako za gospodinjstva (vrečke za biološke odpadke, kompostiranje) kot za nakupovanje. V Mestni občini Ljubljana in JP Ljubljanska parkirišča in tržnice vse bralce pozivamo, da se po nakupih odpravite s svojo vrečko za večkratno uporabli ali zahtevate biorazgradljivo. Recite plastičnim vrečkam ne. C M Y CM MY CY CMY K SvobodnaBeseda_105x148_5.pdf 1 25/03/2019 11:54 PM JUBILEJI FOTOVEST 100 let Vincencije Cene Kesič Vincencija Cena Kesič se je rodi- la 23. marca 1919 v Žireh, kjer je obiskovala osnovno šolo. Začela je hoditi k telovadbi v Sokolski dom in postala je načelnica društva v Ži- reh. Poročila se je leta 1941 in že leto zatem se je vključila v NOB. Bila je predsednica krajevnega odbora takratne SPZŽ (Slovenska protifašistična zveza žena), pozneje AFŽ, v Žireh. Ves čas, tudi po osvo- boditvi Žirov leta 1943 pa do osvo- boditve 1945. leta, je pomagala se- dežu partizanskih enot v Cerknem. Tja so dostavljali hrano, oblačila, sanitetni material in druge potreb- ne stvari. Je članica ZB. Ima status vojne veteranke. Po preselitvi v Ljubljano leta 1953 se je Vincencija kljub trem majhnim otrokom vključila v takra- tni odbor RK Ljubo Šercer, kjer je vse do leta 2015 nepretrgoma de- lovala – najprej kot članica odbora, leto dni kot tajnica, kar 20 let, vse do leta 2011, pa kot predsednica odbora RK Ljubo Šercer. Njena pri- marna dejavnost je prostovoljno, humano in brezplačno delovanje v odboru RK Ljubo Šercer. Kljub starosti gospa Cena Kesič še vedno po svojih močeh deluje v našem KORK-u in za nas je že častna članica. S svojim delom in entuziazmom je zgled nam mlajšim prostovoljkam. S svojim delom je gospa Cena Kesič pomembno vplivala na svo- je okolje, pa tudi širše pri razvoju človekoljubne dejavnosti v Sloveni- ji, za kar je prejela vrsto priznanj, zadnje za kar 64 let prostovoljnega dela 7. decembra 2018, ko je bila slovesna podelitev plaket Državne- ga sveta najzaslužnejšim društve- nim delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2018. Marjeta Ajnik Glasilo Zveze borcev pred 56. leti Prva številka TV-15, lista Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, je izšla 1. januarja 1963. TV-15 je nadomestil Invalidski vestnik in Glasnik ZROP (Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev). Izhajal je vsak drugi in četrti četrtek v nakladi 60.000 izvodov. Glavni urednik je bil France Šušteršič, odgovorni pa Črtomir Šinkovec. Letna naročnina je znašala 350 dinarjev, posamezna številka pa je stala 20 dinarjev. april 2019 11 V SPOMIN Frančiška Gačnik - Fani Od nas se je poslovila Frančiška Gačnik - Fani. Rodila se je v naro- dno zavedni družini kot šesta od de- vetih otrok. Vojna vihra jo je v nje- nem dvajsetem letu zajela na Blo- kah, vsa družina je simpatizirala z narodnoosvobodilnim gibanjem. V sodelovanje z Osvobodilno fronto jo je pritegnil brat Tone Šraj - Aljoša, organizator OF na Bloški planoti. Postala je njegova desna roka, pre- našala je pošto in literaturo. Družina je bila zaradi svojega delovanja ne- nehno preganjana in v nevarnosti, zato je moral Aljoša v ilegalo, brata Ludvika so ustrelili kot talca, doma- čijo pa požgali. Kljub temu nasilju Fani ni klonila, trpljenje jo je celo ojeklenilo. Med sovražnikovo ofenzivo leta 1942 bi skoraj padla v zasedo italijanskih karabinjerjev. Nikoli ni pozabila trenutkov, ko se je skrila v majh- nem kupu sena na skednju. Koraki škornjev so odmevali po podu po- leg kupa sena, takrat pa se je oglasil žandar, domačin, ki je bil tudi sim- patizer osvobodilnega gibanja, češ da tam na podu ni nikogar. Rešile so jo tanke bilke sena in zavedni doma- čin, dober človek! Teror sovražne vojske se je pogla- bljal, mnogo sodelavcev osvobodil- nega gibanja, aktivistov, je bilo odpe- ljanih v internacijo. Takrat se je Fani morala umakniti v ilegalo. Pritiski na osvobodilno gibanje so se povečeva- li in novembra leta 1943 se je skupaj s tovariši Notranjskega odreda ob dveh napadih nemških sil v visokem snegu in mrazu komaj umaknila v rajon Iške. Takratne razmere so tudi brata Ivana in sestro Zofi prisilile, da sta se pridružila Notranjskemu odre- du na območju Loške doline. Oku- pator je takrat počasi že izgubljal tla pod nogami in tako je Fani decembra leta 1944 kot sposobna borka odšla na tečaj narodne zaščite v Osilnico, osvoboditev leta 1945 pa je pričakala na domačih Blokah. Po vojni so bile potrebne vse pri- dne roke in sposobni ljudje. Fani je takoj dobila nove naloge pri na- rodni zaščiti, pozneje Ljudski mili- ci. Nekaj časa je delala v Ljubljani, nato v Novem mestu. Največ pa so o Fani povedali njeni skrbni z roko napisani zapiski iz leta 1958, ko je začutila, da je njena dolžnost ohra- niti videnje o tistem izjemno težkem medvojnem času, kot da bi vedela, da ostane za nami sled samo takrat, ko je ta zapisana na papirju. Teh 41 strani rokopisa dobesedno ohranja vonj po vojni in sporoča: nikoli več! Spominjali se je bomo po njeni srč- nosti, skrbnosti, optimizmu in umir- jenosti, s katerimi je odpravljala te- žave v življenju. Slavko Krušnik Ob tem žalostnem slovesu se vsi, ki smo poznali Slavka in prijateljevali z njim, zavedamo, da ga bomo zelo pogrešali. Pogrešali bomo predvsem njegovo vedrino in pripravljenost, da v odkritem pogovoru razvedri vse, s katerimi se je rad družil. Od Slavka se poslavljamo v imenu mestnega in bežigrajskega občinske- ga odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB, v katerem je sodelo- val in resnično spoštoval njene vred- note za osvoboditev Slovenije izpod fašistične okupacije. Ves čas po voj- ni je deloval v tej svoji organizaciji. Poslavljamo se tudi v imenu Društva Zeleni prstan Ljubljana, ki že več kot 20 let skrbi za ohranjanje pomena in namena Poti spominov in tovarištva. Slavko ni bil samo usta- novni član našega društva, ampak je bil s Potjo povezan od samega začet- ka njene graditve. Ob dograditvi je uredil celotno dokumentacijo in tako omogočil, da smo leta 1992 ohranili ta enkratni spomenik našega mesta. Rodil se je 17. decembra 1924 v ljubljanski delavski družini, v kateri so bili štirje otroci. Osnovno šolo je obiskoval na Grabnu, gimnazijo pa na 1. realni gimnaziji. Zaradi slabe- ga gmotnega položaja družine je iz- stopil iz petega razreda gimnazije in se zaposlil kot tiskar. Ob izbruhu druge svetovne voj- ne in okupaciji se je vključil v kro- žek Osvobodilne fronte, že julija leta 1942 pa je na povabilo Majde Vrhovnik odšel na delo v ilegalno ti- skarno Podmornica. Skoraj ves čas vojne je deloval v različnih ilegalnih tiskarnah – dva tedna pred koncem vojne so ga ujeli nemški okupatorji, a jim je ušel. Po vojni je dokončal srednjo šolo in se izučil za tiskarskega strojnika, štiri leta pa je hodil tudi na predava- nja na AGRFT. Po vojni se je najprej zaposlil v Ti- skarni Ljudske pravice, a so ga kma- lu poklicali na delo v rajonski komi- te Šiška-Bežigrad, pozneje pa v me- stni komite ZKS. Član Komunistične partije Slovenije je bil od julija leta 1943, vendar posebej poudarja, da ni bil nikoli boljševik, ves čas pa je ostal zvest idejam socializma. Bil je tudi rezervni kapetan 1. razreda. Za svoje delo je dobil več priznanj: red hrabrosti, red zaslug za narod, red bratstva in enotnosti, odličje Osvobodilne fronte, red dela z zlatim vencem, medaljo za vojne zasluge in srebrno Rožančevo priznanje za dol- goletno delo na področju športa. Zaposlen je bil dolga leta kot novi- nar, vodja različnih tiskarn v Ljublja- ni in vodja številnih glasil podjetij. Bil je tudi predsednik sindikatov v obči- ni Šiška in nazadnje sekretar odbora za zgraditev Poti spominov in tova- rištva pri Mestni konferenci SZDL. Že leta 1950 se je Slavko poročil z Makedonko Nadeždo Nastotsko, s katero je imel tri otroke. Zanje je po ločitvi skrbel sam. Z zakonom je poskusil še enkrat, a tudi ta ni uspel. Slavko je v svojih knjigah večkrat omenjal svoje vnukinje in vnuka. Poleg delovanja v svoji stroki, v po- litiki, na področju kulture, športa in planinarjenja je bilo zelo deja- ven in uspešen tudi v publicistiki . Poleg številnih člankov v dnevnem in strokovnem časopisju ter 30-le- tnega urejanja Pavlihove pratike je napisal in prevedel 27 knjig, od tega kar 13 v samozaložbi. Napisal je tudi zborno recitacijo in dva sce- narija za kratki film. Nekaj knjig je bilo prevedenih v srbohrvaščino in češčino. Vsi smo se zabavali ob nje- govih knjigah, v katerih je zbiral šale in anekdote. Tudi v zadnjih dneh življenja je imel željo in voljo, da bi izdal še eno knjigo šal. Tone Vukelič Zelo nas je pretresla novica o nena- dni smrti Toneta Vukeliča. Rodil se je 14. septembra 1950 na Srednjem Hribu 8 v Osilnici. Bil je najstarejši ob sestri Branki in bratu Đurotu. Osnov- no šolo je prva štiri leta obiskoval na Hribu in štiri leta na Gerovu. Po osnovni šoli je končal srednjo gozdarsko šolo v Delnicah. Izučil za poklic gozdarja. Dokaj mlad se je poročil s Koprivničanko Metodo. V zakonu sta se jima rodila sin Matjaž in hči Alenka. Nadvse rad je imel vnukinje Evo, Nino in Jano. Dejal je: »To so moje dejklce!« Po končani gozdarski srednji šoli se je zaposlil v podjetju Zavod za gozdove Slove- nije, organizacijska enota Kočevje. Tam je bil vse svoje delovno obdob- je zaposlen na različnih koncih Ko- čevske: Koprivniku, Medvedovem gozdu in Podstenah. Mi Poljanci ga poznamo kot našega dobrega po- ljanskega logarja, živečega na Bre- zovici. Njegova reka sta bila: »Po- časi, vse bomo zrihtali,« in pa: »Jaz živim svoj život.« Bil je skrben in preudaren gozdar. Tone je bil od leta 2009 član Kra- jevnega združenja Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Poljanska dolina. V letih 2013 in 2014 je bil predsednik KOZB Po- ljanska dolina. Trudil se je za ohra- njanje vrednot NOB in za poveče- vanja članstva. Rad se je udeleževal naših zborov kakor tudi skupnih slo- vesnosti in prireditev Zveze borcev Kočevske. Kdaj pa kdaj je nam še kakšno lepo besedo povedal. Zave- dal se je dejstva, da izvira iz partizan- ske hiše, na kar je bil zelo ponosen. Tone je bil zelo prepričljiv dela- vec, pomagal je vsakomur, ki je potreboval pomoč, še zlasti v goz- darski stroki. Toneta bomo po tem bolečem slovesu za vedno ohranili v najlepšem spominu. V imenu kra- jevnega združenja Zveze borcev za ohranjanje vrednot narodnoosvo- bodilnega boja Poljanska dolina se mu iskreno zahvaljujemo za vse, kar je storil dobrega. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Pavel Majerle Kukin predsednik KO ZB Poljanska Dolina Jože Kveder Februarja smo se poslovili od tova- riša Jožeta Kvedra. Močno in poseb- no vidno je bilo njegovo delovanje v Združenja borcev in izgnancev, dol- ga leta pa tudi v krajevni skupnosti. Jože Kveder se je leta 1941 rodil na Prevojah kot prvi otrok v družini. Zaradi delovanja očeta komunista v skupini za obveščanje partizanov je bila družina močno preganjana. Morali so menjavati bivališča. Ko je njegov oče prenašal pomembno partizansko pošto, je bil izdan in ustreljen. Po nekaj dneh so potem dva malčka, Jožeta in brata Mavri- cija, ter mamo odpeljali najprej v zbirno taborišče Goričane in zatem v Burghausen v Nemčiji. Vrnili so se šele po koncu vojne. Čeprav je bil še otrok, je Jože potem tudi v domovi- ni skusil težko življenje. Brez očeta je bilo še težje in že zgodaj je moral prevzeti težo očetovega dela. Papirniško šolo je Jože končal ob delu v Papirnici Količevo, kjer je de- lal skoraj vso svojo delovno dobo do upokojitve. Kljub izobrazbi je poprijel za vsako delo. Vojaški rok je služil v vojni policiji v Zemunu. Ves čas aktivnega življenja, še po- sebno po smrti žene, se je Jože po- svečal Združenju borcev in izgnan- cev ter priznanju pravic. Vedno je poudarjal, da noben izgovor ne more opravičiti izdajstva proti lastnemu narodu. Kar 23 let je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Moravče. Za svoje neutrudno delo je dobil vrsto priznanj. Za Jožetom ostaja vrzel, ostaja praznina na polju njegovega priza- devanja. Ostajajo pa tudi lepi spomi- ni na čas, ki smo ga preživeli skupaj, na čas, ki ga je namenjal svoji dru- žini in številnim ljudem po vsej Slo- veniji in tja do Železne Kaplje, Raba in še dlje. Za vse to in še mnogo več mu izrekamo iskreno zahvalo. Pepca Žebovec Sredi februarja smo se številni prija- telji, nekdanji sodelavci in sokrajani na domžalskem pokopališču poslovi- li od naše tovarišice Pepce Žebovec. Rodila se je v Srednjih Jaršah mami Kati in očetu Ivanu Giovanelliju kot drugi otrok za bratom Ikom (1924), pozneje se jima je pridružil še brat Lovro (1928). Oče Ivan Giovanel- li je bil med obema vojnama znan kot napreden župan občine Jarše, od novembra leta 1941 pa je bil kot predsednik krajevnega odbora OF in pozneje krajevnega NOO Jar- še - Rodica eden najpomembnejših povezovalcev organiziranega upora proti okupatorju ne samo v Jaršah in na Rodici, temveč tudi na širšem območju. Hiša Kofutnikovih je bila do izgona celotne družine 4. oktobra 1944 središče široko organizirane mreže upora. Mama Kati je vodila krajevno organizacijo AFŽ, hči Pep- ca pa od leta 1943 enega največjih aktivov Zveze slovenske mladine na domžalsko-kamniškem območju, ki je povezoval 132 mladih deklet in fantov od Podrečja, Vira, Koli- čevega, Rodice in Jarš do Preserij. Večinoma so bila to dekleta, ki so požrtvovalno zbirala hrano in oblači- la ter obutev za partizane, prenašala pošto in ilegalni tisk, ponoči pa neš- tetokrat varovala ilegalce in partiza- ne na skrivnih poteh, pa tudi ranjen- ce, ki so se zdravili v nekaterih hišah v Jaršah in na Rodici. Jeseni leta 1943 so Nemci mobilizirali brata Ika, a je ta že decembra istega leta de- zertiral iz nemške vojske na Češkem (Nikelzburg), se z mitraljezom prebil domov ter potem odšel v partizane. Februarja leta 1944 je bil v bitki na Koroškem hudo ranjen, Nemci so ga ujeli in potem kot dezerterja odpe- ljali v zloglasno taborišče Mauthau- sen. Tam ga je pri nečloveškem delu v kamnolomu sredi poletja leta 1944 ustrelil nemški oficir. Kmalu zatem je sledilo še mašče- vanje vsej družini Giovanelli. Gesta- povci in raztrganci iz Kamnika so 4. oktobra 1944 pridrveli na njihov dom in jih med jokom zbrane mno- žice vaščanov naložili na tovornjak. Odgnali so jih v zapor na gradu Go- ričane. V družinski spomin in spo- min zbranih vaščanov se je globoko zarezal tragični dogodek med izgo- nom družine Giovanelli, ko je raztr- ganec Zamljen z brzostrelko prere- šetal sosedovega mlinarja Martina Osolnika samo zaradi vprašanja, kaj so hudega storili Kofutnikovi, da jih zdaj ženejo v zapor. Sedem mesecev je Pepca skupaj z družino preživela v zaporu Goriča- ne v nenehnem strahu, da jih bodo odgnali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji ali na Poljskem, dokler se niso 5. maja 1945 končno vrnili na izropano domačijo. Pepca se je po rojstvu sina Jožeta (1948) in hčere Helene (1949) z mo- žem Jožetom Žebovcem leta 1949 preselila na Vir, kjer se je rodila še hči Olga (1951). Potem ko so otroci malo odrastli, se je Pepca leta 1963 zaposlila v Tosami na Viru in tam delala vse do upokojitve. Več kot 15 let je vodila delo krajevne organiza- cije ZB na Viru in dolga desetletja sodelovala v izvršnem odboru ob- činskega združenja ZB v Domžalah. Franci Gerbec april 201912 VABILA Spomin na osvoboditev zapornikov Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica pripravlja spominsko slovesnost v spomin na osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov. Slovesnost bo v soboto, 4. maja 2019, ob 16. uri pred spomenikom padlih talcev v graščinskem vrtu v Begunjah. ZB za vrednote NOB Radovljica Vabilo v Osilnico Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, OOZB Osilnica in občina Osilnica vabijo na spominsko slo- vesnost v soboto, 18. maja 2019, ob 11. uri na trgu v Osilnici. Spo- minska slovesnost je posvečena prvemu partizanskemu napadu na italijansko postojanko v Osilnici in obletnici italijanske ofenzive. Ob kulturnem programu bo slavnostni govornik Predrag Bakovič, poslanec v DZRS. Jože Oberstar, predsednik Srečanje potomcev Maistrovih borcev Društvo general Maister Veržej v so- delovanju z Zvezo društev general Maister vabi na prvo srečanje čla- nov društev general Maister in po- tomcev Maistrovih borcev. Srečanje bo 11. maja 2019 z začetkom ob 9.30 pri kulturnem domu v Veržeju. Prvo vseslovensko srečanje vseh pisom TITO pokazali svetu svojo narodno pripadnost in željo po pri- ključitvi Primorske Jugoslaviji. Zato ga ohranjamo predvsem kot spomin na delovanje prebivalstva pred in med mirovno konferenco v Parizu (1946/47), na kateri so sprejemali odločitve o novih mejah v Evropi. Organizatorji Dan mladosti 2019 Kulturno društvo Tito organizira praznovanje dneva mladosti, ki bo 25. maja 2019 z začetkom ob 18.30 na Lonki v Izoli. Nastopili bodo Campo Krizi z revolucionar- nimi pesmimi, MOPZ Izola in AKUD Kolo iz Kopra, ki bo plesalo in pelo udarna kola. Jadran Poje Premiera dokumentarnega filma MPN STUDIO IN PERFO PRODUCTI- ON Vas vabita na premiero prekmurske- ga dokumentarnega filma STRIC GEZA IDE V ZATURCE, ki bo v ponedeljek, 29. aprila 2019, ob 20.30 v Kinodvoru v Ljubljani. Spominska prireditev na Jančah V spomin na boje II. grupe odredov bo na Jančah spominska prireditev soboto, 1. Junija, ob 11. uri. društev in potomcev borcev, tudi vnukov, generala Maistra je pri- ložnost za izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks iz delovanja društev ter ohranjanja domoljubne- ga in zgodovinskega pomena. Bodimo hvaležni dediči Maistrove zapuščine in to s ponosom pokaži- mo tako, da se udeležimo tega do- moljubnega srečanja. Zaradi lažje organizacije prosimo vse potomce Maistrovih borcev, da svojo udeležbo prijavijo lokalnim društvom general Maister ali or- ganizatorju, to je Društvo general Maister Veržej, Franja Kozarja 26, 9241 Veržej, e-pošta: dgm.verzej@ gmail.com, tel. št.: 041 412 745 ali 041 274 961. Društvo general Maister, Veržej Tragedija v Ozrenju Letos bo minilo 75 let od tragedije v Ozrenju na Primorskem. Ob jubi- leju bo krajevna skupnost Renče v spodnji Vipavski dolini pripravila spominsko slovesnost, ki bo v ne- deljo, 19. maja 2019, ob 11. uri v Ozrenju. Tragedija v Ozrenju se je zgodila 20. maja 1944. Ozrenj je bil med prvo svetovno vojno popolnoma porušen, saj leži prav na frontni črti, ki je potekala po 7. soški bitki med Velikim vrhom in Fajtovim hribom. Velikega vrha niso Italijani nikdar osvojili in leta 1945 so mladinci s kamnitim na- Avtobus iz Ljubljane bo izpred Hale Tivoli odpeljal ob 9. uri. Prijave sprejemamo na telefon: 01/ 432-52-41 – Tatjana Japel. Vabljeni! MO ZZB Ljubljana Osvoboditev Ljubljane 8. maja 2019 ob 11. uri bo pri spo- meniku padlih na Orlah za osvobo- ditev Ljubljane osrednja slovesnost. Avtobus iz Ljubljane bo izpred Hale Tivoli odpeljal ob 9.30. Za udele- žence, ki težko hodijo, bo od avto- busa do prizorišča vozil kombi. Prijave sprejemamo do petka, 3. Maja, na telefonsko številko: 01/ 432-52-41 – Tatjana Japel. Vabljeni! MO ZZB Ljubljana Smrečje pri Turjaku 4. maja 2019 ob 11. uri bo na Smrečju pri Turjaku spominska slovesnost v spomin na umorjeno vodstvo OF Ljubljane. Avtobus iz Ljubljane bo izpred Hale Tivoli odpeljal ob 9.30. Prijave sprejemamo na telefon: 01/ 432-52-41 – Tatjana Japel. Vabljeni! MO ZZB Ljubljana Pohod Novo mesto v žici 9. tradicionalni pohod Novo mesto v žici bo potekal ob državnem pra- zniku dan upora proti okupatorju 27. aprila 2019. Pohodniki se bodo ob 8. uri na pot podali s treh loka- cij v Novem mestu: Drska (bunker), Ločna (veterina) in Kandijska cesta (spomenik NOB pri tovarni TPV). Pohod se bo končal ob 11. uri s krajšim kulturnim programom na Pumpnci (Knjižnica pod krošnjami). Spominsko-rekreativna pot Novo mesto v žici je namenjena spominu na čas okupacije med drugo svetov- no vojno in v spomin na osvobodilni boj in padle žrtve. Tokratni pohod bo deloma potekal po trasi takratne bodeče žice, mimo številnih spome- nikov, bunkerjev in drugih turistič- nih znamenitostih Novega mesta. KO ZB NOB Drska (ZB NOB Novo mesto) je glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si april 2019 13 www.svobodnabeseda.si B E S E D A Celjski »Stari pisker« Spominski prostor žrtev nacističnega nasilja Prešernova ulica 17, 3000 Celje T: +386 3 428 64 10; S: www.muzej-nz-ce.si D am ja n Š va rc Nagrada partizanskemu komandantu Ljubljanski mestni svetniki so potrdili predloge za častna meščana ter preje- mnike občinskih nagrad in plaket. Naj- višje priznanje bosta prejela gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan in par- tizanski komandant Franc Sever - Franta. Priznanje za častnega meščana Ljublja- ne bosta Mežanova in Sever prejela na slavnostni seji 9. maja. Plaketo glavnega mesta Ljubljana bodo podelili tudi Dru- štvu general Maister Ljubljana. Franc Sever - Franta je kot osemnajstle- tnik vstopil v partizane, leta 1945 pa je vodil enega največjih spopadov z nem- ško vojsko v času NOB v Sloveniji, in si- cer preboj iz nemškega obroča na Menini planini. Za podelitev naziva je glasovalo 32 mestnih svetnikov Liste Zorana Jan- kovića, Levice, SD, liste Socialno-liberalni, Liste kolesarjev in pešcev, medtem ko je bilo proti devet svetnikov SDS in svetnica NSi Mojca Sojar. Kot je poudaril vodja svetniškega kluba SD Marko Koprivc, je bil Franta »eden od pomembnejših ljudi v partizanski bitki, protifašist in velik človek«. Naziv si po njegovi oceni zasluži tudi zato, ker Ljubljana spodbuja zgodovino protifašizma. Franta je bil tudi uspešen direktor ljubljanskega letališča, ki se je pod njegovim vodstvom razvilo v mednarodno letališče. S tem je tudi gospodarstvo Ljubljane in Slovenije dobilo pomembno okno v svet. Leto dni je bil tudi direktor Adrie Airways, nato pa se je upo- kojil. Za svoje delo je prejel več državnih odlikovanj. J. A., foto: arhiv Svobodne besede Podcenjujoči odnos do osamosvojitvene vojne Hrastnik je 6. aprila gostil tradicionalno letno zasedanje glavnega zbora Zveze veteranov voj- ne za Slovenijo. Predsednik Ladislav Lipič je v razpravi izzval delegate z razmišljanjem, kako delovati v prihodnje ter kako ohraniti status in pravice vojnih veteranov. Na razpravi je bilo poudarjeno, da je potreben resen razmislek o vlogi civilnodružbenih organizacij ter o možnostih in vzvodih demokratičnega pritiska na tiste politične odločitve, ki vplivajo na status in pravice vojnih veteranov. V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo opozarjajo, da pri delovanju veteranskih organizacij ne gre samo za zagotavljanje zdravstvenih ali pokojninskih pravic, ampak tudi za vrednote, ki so veterane krasile leta 1991 in na katere so ponosni, širša družba pa jih je hote ali nehote pozabila. Med gosti zasedanja je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je v nagovoru poudaril pomen in vlogo zveze veteranov, posebno pri spodbujanju domoljubja pri mlajših generacijah, ki so bile rojene po osamosvojitveni vojni in premalo vedo o tem obdobju. »Brez slovenske teritorialne obrambe in takratne milice ne bi bilo samostojne in suverene države,« je prepričan Erjavec. Dodal je, da ga žalostijo podcenjujoč odnos posameznikov do osamosvojitvene vojne in tudi trditve, da je v Sloveniji vse slabo. To kljub kakšni nezadovoljivi oceni velja tudi za obrambni sistem, saj vojska po njegovem mnenju izvaja vse zakonsko predpisane naloge na obrambnem področju in v sistemu zaščite in reševanja. »Vložek v nacionalno varnost je potreben predvsem zaradi nas samih in ne zaradi zahtev drugih,« je še dejal Erjavec in veteranom sporočil, da so delitve med njimi nepotrebne in politično ideološko motivirane, a s tem ne koristijo nikomur. Zveza veteranov je nevladna organizacija, ki šteje 24.748 aktivnih članov. Samo v letu 2018 se je povečala za 254 novih članov. Med dejavnosti, ki so bile izvedene v letu 2018, v prvi vrsti štejejo organizacijo ali soorganizacijo zaznamovanja državnih praznikov in drugih prireditev, ki jih je bilo kar 78. Najpomembnejši dogodek lani je bil spomin na 50. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe in na njeno vlogo v procesu osamosvajanja. S. B. Ohranjanje identitete je temeljna pravica Na osrednji slovesnosti ob dnevu Romov v Murski Soboti 6. aprila je predsednik vlade Marjan Šarec poudaril, da se morajo vsi narodi vedno truditi za sobivanje in spoštovanje, predvsem pa mora vsak narod ohranjati svojo identiteto, kar je temeljna pravica. »To je tudi spoštovanje človekovih pravic, kajti pravica enega se konča tam, kjer se konča pravica drugega. In dokler bomo drugim vsiljevali svoje, ne bomo dobili rezultata, ko pa se bomo postavili v kožo drugega, kako on čuti, kako misli in kako si želi živeti, potem bomo kar naenkrat srečnejši vsi, ne da bi sploh vedeli, kdaj. In to se mi zdi temeljni poudarek današnje- ga dne in vseh naslednjih – spoštovanje in predvsem razmišljanje z glavo drugega. Marsikaj nam bo bolj jasno,« je povedal Marjan Šarec. Dodal je, da vsak narod zasluži pravico živeti tako, kot si želi, da si zasluži pravico ustvar- jati in delati, ne da bi mu pri tem kdor koli nasprotoval. Tudi Slovenci smo bili v zgodovini velikokrat preganjani in kot narod številnim nismo bili všeč, tudi za nas je veljalo, da je naš jezik dober za kmete, da si ne zaslužimo knjig in da na vse to Slovenci včasih pozabljamo. »Romska skupnost v Sloveniji je tradicionalna skupnost in nihče, tudi v tej vladi, si ne dela DOGODKI utvar, da Romi niste narod. Ste narod in ste narod s ponosno zgodovino in si zaslužite tudi takšno obravnavo. Strinjam se, da še ni vse urejeno, vedno se moramo truditi predvsem za sobivanje, za spoštovanje drug drugega in za to, da poskušamo poslušati drug drugega,« je nadaljeval Šarec. To po njegovih besedah velja za vse narode, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako bo gradil skupno prihodnost. Predsodki, neznanje, nevedenje in nespoštovanje so ključni za začetek sporov in trenj in da trenja preidejo v še kaj večjega, je dejal. »Mislili smo, da smo družba, ki je odporna proti temu, in da smo to že zdavnaj prerasli, ampak vidimo, da ni tako, da se je za to treba truditi vsak dan znova,« je še poudaril Šarec. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je v nagovoru spomnil, da se Romi tudi danes bojujejo za iste cilje, kot so se ob ustanovitvi njihove organizacije v Sloveniji pred 20 leti, to je za izboljšanje položaja skupnosti. Mednarodni dan Romov od leta 1990 zaznamu- jemo 8. aprila. S. B. Izpolnili vse programske obveze in vsebine Na seji občinskega odbora ZB za ohranjanje vrednot NOB Preddvor, pripravili so jo 8. marca, so pregledali delo v prejšnjem obdobju. Kot so ugotovili, so izpolnili vse programske obveze in vsebine iz letnega programa. Z vso spoštljivostjo in dostojanstvom so izvedli spominsko slovesnost pri osrednjem spomeniku v Kokri (spomin na tragični požig vasi v letu 1942), obi- skovali so spominska obeležja, kjer so bili ustreljeni talci, ubiti aktivisti in borci odporniškega gibanja, pripravili so zimski in letni pohod h partizanski bolnišnici Košuta nad Bašljem. Za velik podvig štejejo, da so z razumevanjem in pomočjo občine vendarle pridobili prostore za delovanje ter hrambo arhiva in dokumentacije. Člani odbora so si tako kot vsako leto tudi lani ogledali spominska obeležja OF lokalnega pomena, da so lahko v primeru poškodovanih ali dotrajanih spomenikov pripravili program sanacije. Seje občinskega odbora se je tokrat udeležil tudi novi župan občine Preddvor, 30-letni Rok Roblek, prav tako pa Božo Janež, predsednik OZZB za ohranjanje vrednot NOB Kranj. Posebna zahvala je šla ob tej priložnosti mešanemu pevskemu zboru Kokrški odred, ki zavzeto ohra- nja slovensko narodno in partizansko domoljubno pesem, ter učencem Osnovne šole Matije Valjavca in vsestransko prizadevni učiteljici Petri za uspešno pripravo spominske slovesnosti pri spomeniku padlim partizanom na občinskem pokopališču. Besedilo: France Ekar Cena: 18 EUR Stroški poštnine: 2,75 EUR Naročila sprejemamo: po e-pošti romana.jemec@zzb-nob.si ali na tel.št. 01-434-44-45. Matjaževa vojska 1945–1950 Avtor: dr. Martin Premk, drugi natis Knjiga Matjaževa vojska 1945–1950 je zgodovinsko delo, ki govori o obo- roženih skupinah v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Ta čas je najbolj zaznamovala Matjaževa vojska, uradno imenovana Slovenska armija Kraljeve jugoslovanske vojske, ki je delovala iz oporišč v Avstriji in Italiji. KNJIGA Matjaževa vojska je začela delo- vati, ko je bil konec leta 1945 pri Nacionalnem komiteju Kraljevine Jugoslavije v Salzburgu ustanovljen Glavni obveščevalni center, ki ga je vodil četniški poveljnik Andrej Glušič. Deloval je z dovoljenjem in podporo anglo-ameriških oblasti. Naloge centra so bile vzpostavitev mreže kurirjev in vohunov, združe- vanje nasprotnikov nove oblasti in vodenje oboroženih skupin za boj proti novi oblasti v Sloveniji. Matjaževa vojska in obveščevalni centri so prenehali delovati, ko se je Jugoslavija leta 1948 po sporu s Sovjetsko zvezo začela zbliževati z zahodom. Takrat so Združene države Amerike in Velika Britanija preneha- le podpirati vse četniške, ustaške in druge skupine, ki so se še borile proti Jugoslaviji. Takrat so bili ukinjeni tudi obveščevalni centri Matjaževe vojske. april 201914 Rasizem sredi Ljubljane Očitno gonja proti beguncem, dru- gače mislečim in versko oprede- ljenim, proti ljudem druge barve kože ter nasploh drugačnim roje- va plodove, in to nezaželene. Brez sprenevedanja lahko temu rečemo nacifašizem. V Dnevniku 9. aprila letos je spoštovana Tanja Lesničar Pučko pod naslovom »Tu nekaj grozno smrdi. Po rasizmu« objavila šokan- tno zgodbo o rasističnem izpadu v Ljubljani, ko je natakarica ob asi- stenci varnostnika ter na pobudo dveh fantov, ki ju je motila barva kože obiskovalca, ponižala franco- skega gosta, rekoč, da smrdi in da mora zapustiti lokal, kar je ta s pri- jateljem tudi storil. Vsekakor »zani- miva« izmenjava izkušenj med dija- ki poljanske gimnazije in njihovimi vrstniki iz Francije. Verjamem, da si jo bodo akterji za vedno zapomnili. Prav je, da se ponovi ime lastnika lokala, to je Gast ent, d. o. o., ozi- roma podjetja in direktorja Aleša Prestorja. Prav pa bi tudi bilo, da ne glede na vse silne predpise, ki šči- tijo človekove pravice, od ustave in njenih varuhov navzdol, odreagira sistem oz. država. Če pa se resnično nihče ni odzval na navedeni dogodeko, dajem sam javno prijavo proti akterjem do- godka in pričakujem, da se bodo tako preiskovalni kot pravosodni organi odzvali tako, da s sankcijami povemo, da sta taka nacifašizem in rasizem v Sloveniji nesprejemlji- va. Jasno in pravočasno! Le najdite ustrezen predpis in voljo za rešitev, ustava je namreč jasna. Hkrati pa lepo prosim, da ne op- letamo preveč z etiko in moralo v takšnih primerih in ob dogodkih, ko to vsekakor ni umestno. Vseka- kor pričakujem, da se bo ustrezna novica o ukrepih pristojnega orga- na kmalu pojavila v istem časopisu. Če pa ne, bom začel resno razmi- šljati, da ne smrdi le v lokalu oziro- ma klubu Shooters pod ljubljansko Metalko, temveč tudi v državi, ki takšne dogodke dopušča. Miloš Šonc, Grosuplje Odprto pismo prijatelju Milanu Zveru (ob zapisanem v Delu 2. aprila 2019) Iz časov na ministrstvu za obrambo imam več lepih spominov na pri- jatelje, med njimi je posebno lep spomin nate. Tvoj dom je bil pod Ptujem, moj nad Ormožem, oba sva postala komunista po prepričanju, spoštovala našo zgodovino, novo slovensko vojsko in se zato pogos- to in rada pogovarjala. Tedaj si pi- sal študijo o našem prvem revolu- cionarju in komunardu Železnikar- ju. Upam, da je izšla. Zato toliko bolj ne razumem, kar danes piše v Delu. Kot evropski po- slanec si šteješ za posebno zaslu- go to, da si si prizadeval, da bi v Evropskem parlamentu postavili spominsko ploščo na Slovenskem pobitim kvizlingom leta 1945. Ali je to lahko res? Saj je nekaj take- ga tudi v nasprotju s politiko tvoje stranke, ko razglaša, da je za spra- vo, pri čemer spoštuje vse žrtve druge svetovne vojne na Sloven- skem. Ali si je zaradi Tvojih besed mogoče razlagati, da stranka to o vseh žrtvah razglaša samo za do- mače potrebe, v Bruslju pa nasto- pa kot naslednica kvizlingov, ki PREJELI SMO so služili Nemcem? Ne razumem pa še nečesa: kako si lahko ti kot prepričan komunist v današnjih ča- sih zavrgel spomin na vse druge slovenske žrtve v drugi svetovni vojni in sploh na žrtve slovenskega naroda za svoj obstoj. To še zdaleč niso bili samo komunisti, kar danes velja za nekaj slabega, in to najbolj razglašate prav nekdanji komuni- sti, tudi taki, ki so tedaj veljali za posebno vnete. Moja mama je bila iz rodbine Meškov, ki so vedno ime- li kakega duhovnika, tudi sama je bila članica Marijine družbe, pa se je kot zavedna Slovenka leta 1941 takoj pridružila narodnoosvobodil- nemu boju. Štajerce je okupacija še posebno prizadela. Naše ljudi so Nemci pregledovali po rasnih me- rilih kot živino, požigali slovenske knjige, prepovedali naš jezik, ljudi zapirali in izganjali samo zato, ker so bili Slovenci. Ali ti tvoji domači niso o tem nič povedali? Ali si hote pozabil, kar si kdaj prebral o slovenskem boju za ob- stanek pod Nemci vse od leta 745? Za znamenje totalitarizma razgla- šaš rdečo zvezdo, ne vidiš pa križa, v imenu katerega so tu stoletja lju- di sežigali in na vse mogoče načine mučili. Križa, ki je dovoljeval eno samo razmišljanje, tisto, ki je bilo ukazano iz Rima. Dragi Milan, ne vem, kako lahko vse to počneš, niti ne morem ver- jeti, da bi se lahko v sebi tako zelo spremenil. Ne kliči nad nas črnega srednjega veka druge svetovne voj- ne. Velika večina Slovencev se leta 1945 še niti ni rodila. Iz daljnega Bruslja ne preštevaj kosti mrtvih, pač pa skušaj videti žive ljudi, ki ži- vijo danes. Življenje in težave nas, ki živimo tukaj. Poglej, kako nam iz Italije, Avstrije in Madžarske vedno bolj segajo po našem ozemlju. Tam daleč v Bruslju deluj za Slovenijo, saj smo te tja Slovenci poslali zara- di svojih ciljev in ne Nemčija. Če pa res zaradi luči velemesta in svoje poslanske plače ne moreš več vide- ti do naših krajev in naših ljudi ali pa ti kdo te čudne zadeve naroča, potem se ob kakem tihem trenutku vprašaj, ali je to prav. Janez Švajncer 2. aprila 2019 Vzroki in posledice Pred kratkim mi je pisanje o do- godkih, povezanih z drugo svetov- no vojno, znova obudilo najbolj bo- leči spomin in sprožilo potrebo, da ga izlijem na papir. Moja teta in njena hčerkica sta bili v taborišču Jasenovac zverin- sko umorjeni. Poznavanje dogajanj v Jasenovcu lahko pripomore, da se grozote druge svetovne vojne ne bodo več ponovile. Del Hrvatov je pred in med drugo svetovno vojno verjel v zmago Hi- tlerja in se zato odločil ustanoviti Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Moj stric se je pred vojno poročil s Hrvatico. V Karlovcu je bil pre- izkusni vojaški pilot. Z nekaterimi somišljeniki so z letali odleteli iz letalskega oporišča NDH na osvo- bojeno ozemlje. Stričeva žena z do- jenčkom se je tik pred tem zatekla v ilegalno življenje pri raznih dru- žinah na Hrvaškem. Tajna služba NDH jo je žal izsledila in zaprla v Jasenovac. V teh zaporih so mučili in pobijali vse (tudi hrvaške) pri- padnike in simpatizerje narodno- osvobodilnega boja. Po vojni je stric v Jasenovcu našel fotografijo svoje razmrcvarjene žene z odreza- no glavico njune hčerke v njenem razparanem trebuhu – okoli nje pa nekaj njenih morilcev v zmagoslav- ni drži. Stric je imel strašne travme. Med vojno sem imel dovolj pogu- ma, da sem se kot deček vključil v odporniško organizacijo gibanja NOB. Nikoli pa nisem zbral dovolj poguma, da bi s stricem odšel v Ja- senovac in si tam ogledal že opisa- no grozno fotografijo. V več naših javnih občilih sem slišal in prebral o obžalovanju po- tomcev po vojni pobitih ustašev v Pliberku, ker so Avstrijci prepo- vedali letošnje komemoracije ob obletnici teh dogodkov. Obsodbam te prepovedi so se pridružili tudi nekateri hrvaški politiki in držav- niki. Videli smo tudi posnetke do- godkov na lanskoletni slovesnosti. Izjave govorcev, vzkliki in ustaški pozdravi udeležencev so razumljiv vzrok za letošnjo prepoved. Podob- no je obžalovanju, da se je vojna končala s propadom in skoraj po- polnim uničenjem nacizma. V Avstriji sta zakonsko prepove- dana izražanje odobravanje med- vojne nacistične ideologije in nje- na podpora. Hrvaška vlada do zdaj ni čutila potrebe po podobnem za- konu. Lanskoletna dogajanja pa bi lahko bila spodbuda za razmislek, da je morda nujno, da s podob- no zakonodajo tudi Hrvaška sledi Nemčiji in sodobnim načelom EU, ki si želi zagotoviti mir. Gubec (ilegalno medvojno ime) Evropska unija kot višja oblika solidarnosti V 1. številki novega glasila ZZB za vrednote NOB Slovenije, Svobodna beseda (januar 2019), lahko v uvo- dniku tovariša Turnška preberemo, da »milijoni ljudi ne prepoznajo več EU kot višje oblike solidarno- sti med narodi, temveč jo dojemajo kot enega glavnih povzročiteljev vsesplošnega obubožanja, rastoče družbene izključenosti, zmanjševa- nja pravic«. Iz tona uvodnika tovariša Turnška mi deluje, kot da je tovrstno pozi- cijo tovariš predstavil kot nelegi- timno in obrobno. Zato tudi pišem v naše glasilo, saj menim, da je to mnogo boljši opis Evropske uni- je (EU) kot številni, ki smo jih bili morda deležni z govorniškega odra katerih od večjih proslav ZB NOB. EU ni naša širša domovina, EU ni oblika solidarnosti. EU je orodje multinacionalk, da lažje upravljajo »suverene« države. So se mar naši dedje bojevali, da bo naš narod hlapec Nemcem in Američanom? Jaz si upam trditi, da ne. EU je nas Slovence stala samostojnosti in neodvisnosti. Tisočletje nas je težil tuji (nemški) jarem, pa smo kljub temu leta 2004 stopili v to navezo s hudičem – no, ni bilo prvič! EU nam je vsilila nesmiselno re- gulacijo, od tega, da so nas prisilili v uničenje proizvodnje sladkorja, do tega, da naši trgovci ne sme- jo prodajati jabolk, ki ne dosegajo estetskih standardov. EU do članic, posebno takih, kot je Slovenija, ni prav nič solidarna. Za sredstva, ki bi nam morala pripadati, se moramo prijavljati na razpise, kot da smo društvo in ne samostojna država! Odkar smo stopili v to navezo, naš življenjski standard stagnira, narod pa je materialno in moralno obu- božan. In ta naš narod, za obstoj katerega so naši dedje darovali živ- ljenje, ta zveza vidi kot popolnoma nepomemben. EU ni Evropa. EU ni niti približ- no oblika solidarnosti med narodi. EU je eden glavnih povzročiteljev za vsesplošno obubožanje, zmanj- ševanje pravic posameznika in raz- cvet fašizma 21. stoletja. Žiga Novak, Ljubljana Moste – Polje Retorika desnice 22. marca je v Strunjanu potekala tradicionalna žalna slovesnost v spomin na poboj skupine otrok, ki so se daljnega leta 1921 igrali ob progi. Od teh sta dva umrla, trije pa so za vse življenje ostali invalidi. Nanje je namreč iz vagona vlaka na ozkotirni progi Parencana, ki je vo- zil proti Trstu, brezobzirno streljala skupina italijanskih fašistov. Med govorniki je na letošnji slovesnosti v italijanskem jeziku nastopil tudi domačin Kristijan Knez. Pozornemu poslušalcu ni moglo uiti več podrobnosti, ki jih je izgo- voril oziroma prebral. Pričakovati je bilo, da bo z občutkom sožalja in obsodbe ožigosal to nesramno in brezobzirno dejanje. Na žalost pa je fašistični zločin poskušal mini- mizirati, opravičevati in ga enačiti z uporom zatiranih Slovencev proti fašistom. Glede na ime in priimek je po rodu Slovenec, a se je izobra- zil v Italiji in pozabil svoje predni- ke. To seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi v Italiji pridobljenih pre- pričanj razlagal za edino veljavna. Zagovor fašizma s kritiko zatiranih, ki so končali v državi s socialistično ureditvijo, češ da niso nič boljši od fašistov, je kratko in malo laž, ki ne pritiče nobenemu, še najmanj pa zgodovinarju, kar Knez je. Vse kaže na to, da pozna le zgodovino, kot jo razlaga italijanska desnica, sam pa se ni poglobil v 30- in večletno najhujše možno zatiranje Sloven- cev na Tržaškem, v Benečiji in Istri. V tem dvajsetletnem obdobju, ko ni bilo vojne, se je namreč na tem območju izvajal najhujši teror Ita- lijanov nad Slovenci. Koliko ljudi je bilo ustreljenih, koliko zaprtih, koliko izgnanih v ujetništvo, koliko jih je moralo zapustiti rodni kraj, da bi si rešili vsaj golo življenje, samo zato, ker niso hoteli postati fašisti in/ali Italijani! Žalostno je, da se v današnjem času, ko smo bili prepričani, da bomo s pripadniki italijanske manj- šine pri nas in z Italijani na drugi strani meje vseeno lahko živeli v so- žitju in prijateljstvu (saj živimo v isti skupnosti, EU). V toliko letih po vojni smo že pozabili na vsa grozodejstva iz tako daljnih obdobij in smo bili prepričani, da bomo lahko skupno gradili lepšo prihodnost za svoje zanamce, v resnici pa se še vedno najdejo ljudje, ki obnavljajo in od- pirajo stare rane, in kar je najhuje, uporabljajo retoriko skrajnih desni- čarjev, kar nikakor ni v čast nobene- mu zgodovinarju, še posebno če pri tem namenoma ignorira dejstva in sklepe, kot jih je že zdavnaj ugoto- vila mešana komisija italijanskih in slovenskih zgodovinarjev. Zlatan Čok in Lucijan Pelicon Pobuda veteranov Delegati in drugi udeleženci glav- nega zbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo v Hrastniku smo ob koncu zasedanja sprejeli posebno izjavo za javnost, v kateri vnovič javno opozarjamo na vse pogostej- še pojave fašizma, neonacizma, ra- sne nestrpnosti, sovražnega govo- ra in ksenofobije. Naša zaskrblje- nost ob tem je toliko večja zarad dejstva, da novodobni neofašizem danes sploh ni samo težava sosed- nje Italije, ampak celotne Evrope. Zveza veteranov vojne za Slovenijo kot nevladna veteranska in domo- ljubna organizacija civilne druž- be, ki šteje več kot 24 000 članov, vse te pojave odločno obsoja, saj se zavzemamo za strpnost, resni- coljubnost, sožitje in sodelovanje med narodi in državami ter za de- mokratični dialog o vseh odprtih vprašanjih in problemih sodob- ne družbe v zaostrenih mednaro- dnih razmerah. Pri tem pa posebej zahtevamo dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svo- boščin, ki morajo veljati v sleherni demokratični državi in družbi. Za- skrbljeni smo tudi zaradi vse pogo- stejših primerov grobega potvarja- nja zgodovine in zanikanja proti- fašističnih temeljev, na katerih je zgrajena sodobna Evropa. Zato je glavni zbor Zveze vetera- nov vojne za Slovenijo v Hrastniku sprejel naslednjo izjavo za javnost: »Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, najostreje obsojamo fašistoidne izjave najvišjih politi- kov sosednje Italije in predsedni- ka Evropskega parlamenta. Tistega parlamenta, v katerem sedijo tudi naši evropski poslanci in se veli- kokrat ne odzovejo na vse pogo- stejše primere novodobnega fašiz- ma in odkritega zanikanja protifa- šizma. Veterani vojne za Slovenijo podpiramo stališča našega držav- nega vodstva, da to ni bilo prvič, da smo z italijanske državne ravni sli- šali zgodovinske ocene in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost. Zato toliko bolj zaskrbljeni opozarjamo, da se tudi po naši oceni na slabše spreminja evropski kontekst soži- tja in enotnosti, v katerem postaja- jo take ocene in stališča še poseb- no skrb vzbujajoči in v zaostrenih mednarodnih razmerah, kakršnim smo priče, zelo nevarni. Zato se od- ločno pridružujemo protifašistič- nim silam, saj rasistična in kseno- fobna gibanja, ki so v neverjetnem vzponu, ne pomenijo nič dobrega in v končni fazi ogrožajo celo par- lamentarno demokracijo. Veterani vojne za Slovenijo ob- žalujemo nedolžne žrtve vseh vojn, hkrati pa zelo jasno in odločno zavračamo ponarejanje zgodo- vinskih dejstev. Ob tem pa nekoliko razočarani ne razumemo neodloč- nega odziva nekaterih naših poli- tičnih strank, njihovih voditeljev in dela slovenskih evropskih poslan- cev na pojave odkritega prevred- notenja zgodovine, ki služi tudi novemu razraščanju nacifašizma. Pričakujemo, da bo takšne in po- dobne neodločnosti vse manj in da bo evropski duh svobode in demo- kracije preveval vse ustanove EU in s tem tudi države članice. Za kaj takega pa potrebujemo odločnost in pokončno držo vseh, ki smo jim zaupali vodenje nacionalnih držav in evropskih ustanov. Fašizem in nacizem v Evropi sta dejstvo, oba pa sta imela za cilj uničenje slo- april 2019 15 PESEM venskega naroda. In ravno zaradi tega veterani vojne za Slovenijo, ki smo pred 28 leti stopili v bran mladi demokratični državi Slove- niji in skupaj s takratno milico in drugimi strukturami obranili njeno neodvisnost, opozarjamo, da se je treba vsemu temu odločno upreti in storiti vse, da se preneha potvar- janje zgodovine in da se konča zgodovinski revizionizem. Veterani vojne za Slovenijo namreč ne mo- remo mimo obsodbe enostranske, neobjektivne in tudi selektivne in- terpretacije zgodovinskih dejstev. Vsi ti pojavi v Evropi v 21. stoletju v naši neposredni soseščini, na naših mejah na zahodu, vzhodu in jugu, so povsem nesprejemljivi in vred- ni vse obsodbe, saj so v popolnem nasprotju z vrednotami, na katerih je zgrajena in zasnovana moderna združena Evropa.« V Hrastniku, 6. aprila 2019 Ladislav LIPIČ, predsednik Dan vrnitve Primorske k matični domovini Spoštovani poslanec, gospod Matjaž Nemec, novica, da si prizadevate za po- pravek uradnega imena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji v tistem delu (7. alineja 1. člena Zakona), ki se nana- ša na zdaj veljavno poimenovanje »dan vrnitve Primorske k matični domovini«, me je izredno negativ- no presenetila. Sam to prizadeva- nje razumem zgolj kot zavržno po- litično preigravanje, kdo bo koga v Državnem zboru. Ta Vaša poteza nikakor ne spada v repertoar državotvornih potez! Z gotovostjo ne! http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4750 Sprašujem Vas, pri zdravi kmečki pameti, kako lahko sploh ozemlje (Primorsko), stoletja poseljeno z avtohtonimi Slovenci, »priključiš« za kar se – po vesteh v medijih – zavzemate? »Priključiš« torej, po Vašem mne- nju, lastno narodno ozemlje, pred- hodno z voljo velesil ukradeno in sosednji Italiji podarjeno kot nag- rado za prestop na stran Antante (London, 1915)? Našo sveto primorsko zemljo smeš zgolj in samo vrniti, jo spojiti z matico, z domovino, ne pa po vzo- ru Hitlerja (Avstrija, 1938) priklju- čiti (anšlus)! Enako si je našo Primorsko na osnovi meddržavne pogodbe iz Ra- palla priključila leta 1921 h Kralje- vini Italiji takrat še demokratična italijanska oblast; pozneje ji je sle- dila takrat že črna fašistična Itali- ja, spet protipravno, saj je 3. maja 1941 priključila h Kraljevini Italiji še tako imenovano Ljubljansko po- krajino. Vzroka za to Vaše nerazumno vztrajanje pri spremembi imeno- vanja največjega praznika Primor- cev si ne morem razložiti drugače kot s tem, da namenoma skušate uveljaviti svojo (pre)moč koalicije nad svetovnonazorsko nasprotno opozicijo v Državnem zboru. Zdaj veljavno imenovanje državnega praznika je namreč uveljavila leta 2005 takratna koalicija pod vod- stvom SDS in Janeza Janše. Za občutenje iskrenega domolju- bja Vaša poteza ni dobrohoten pri- spevek! Vsekakor je vredno razmisleka, da se morebitni popravek Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, seveda če bo sprejet v Državnem zboru, pošlje v ustavno presojo Ustavnemu sodi- šču, saj je zaokroženo, enovito na- cionalno ozemlje eden od pogojev ustanovitve države in s tem posle- dično z zakoni pravih poimenovanj vsega, kar pritiče temu ozemlju, ki je naša domovina. Še vedno upam, da popravek Zakona ne bo sprejet v Državnem zboru in da bo zmagala zdrava kmečka pamet. Veliko večjih in resnejših zadev imate v Državnem zboru za urgen- tno reševanje (zdravstveni sistem, pokojninski sistem, redne, stalne zaposlitve za mlade in prekarce, omogočanje ugodnih stanovanj- skih kreditov za mlade družine, skrb za dvig rodnosti in omogoča- nje teh pogojev mladim družinam, celodnevna oskrba starostnikov …)! Sapienti sat! Spoštljiv pozdrav, mag. Marko Bidovec, ponosni so- rodnik bazoviškega junaka Ferda Bidovca Dvojni spomin Prihodnje leto bo 90. obletnica prvega tržaškega procesa, ki se je začel 1. septembra 1930, njegove žrtve so bili mladi fantje iz tajne organizacije Borba: Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. 5. septembra 1930 so jih ustrelili na vojaškem streli- šču pri Bazovici. Tam stojijo spo- menik pa tudi beli stebrički, na ka- tere so bile žrtve privezane. Tega dogodka se seveda ne spomi- njajo v Italiji, vneto pa se zbirajo pri bazoviški fojbi, kot je bil primer ob letošnjem 10. februarju, njihovem prazniku spomina na žrtve, do- mnevno »pometane« v fojbe, in ob zloglasnih besedah predsednika Evropskega parlamenta Tajanija: »Živel Trst, živela Istra in Dalmacija italijanska«! O divjanju fašizma, o kvazisojenju fašističnega sodišča, ki je očitno odobravalo pohode na takratno jugoslovansko ozemlje in ubijanje svobodoljubnih ljudi, pa seveda nič. Tudi nobenega opravi- čila zaradi divjanja mladih fašistov v Strunjanu, ko so leta 1921 stre- ljali na otroke in dva ubili. Smo se po 90 letih združeni v Evropski uniji sposobni drug dru- gemu opravičiti in se končno po- miriti? In kdo je tisti med držav- nimi politiki, ki bi lahko predlagal ta zgodovinski spravni in kulturni akt? Morda predsednika držav Slo- venije in Italije, zunanja ministra ali morda celo kakšno društvo? Bomo videli. Franc Krajnc, podpredsednik ZB Piran Črni bratje Črni bratje, črni kakor oglje, kakor črna tema polni nje skrivnosti a trdne in junaške volje, ki brusila jim diamantne je kreposti. Rejec, Brezavšček, Brezigar in Pirc Danilo bili so svetla druščina in zlato oznanilo, slovenskim vsem dijakom zgled, da za svobodo, če je treba, bo umret. Naj živi svoboda! bil srca je njih klic, Naj narod ne trpi fašističnih krivic! Naj človek vsak bori se za jezik svoj, njegá pravic! Izobesili slovensko so zastavo, trosili letake po Gorici, to bili pogumni so gimnazijci. Bratovščino pa kmalu so fašisti zasledili, člane vse zaprli in polovili, zverinsko mučili so fante mlade, da bi uničili jim svobode svetle nade. Ranam hudim Mirko je podlegel, ki komaj se odprl je v cvet, v pomladni rosi štirinajstih let za vedno zapustil je življenja svet. A tako zapora je tovariše vse rešil, oblast se v Rimu je tedaj zganila, ker dečkom je usodo hudo namenila, jih iz ječe je takrat spustila. Tiho prav tiho so se ljudje od Mirka poslovili, junaka med junaki s črno tančico pregrnili, solze so po licih skelele, a v srcih so iskre upora vzplamtele. Je prišel ta dan, ko iz tigrovcev je vstal partizan, ko Primorec je bil maščevan. Energija pa Črnih je bratov gorela, ki iz srčnih je isker se vnela, najlepših, najčistejših kakor diamant, ki daroval ga z življenjem je štirinajstletni fant. Ana Horvat Franjo Malgaj v stripu Muzej novejše zgodovine Celje je izdal in založil strip z naslovom Franjo Malgaj–mladenič, ki ga je izbrala zgodovina. Avtorja dela sta Marijan Pušavec in Gašper Krajnc. Delo je izšlo v 3000 izvodih. Cena stripa je 8 evrov. april 201916 Geslo križanke napišite na dop- isnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerje- va 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. maja 2019. Ime in priimek: _______________________ Naslov: _______________________ _______________________ Geslo 42. številke SB: _______________________ Izžrebani reševalci križanke iz 41. številke revije Svobodna beseda 1. Stanislav Muc Gornja Lokvica 5/b, 8330 Metlika 2. Ivan Hromin Vrazova 46, 2000 Maribor 3. Darko Žnidarčič U. Borisa Kalina 5/c, 5250 Solkan Rešitve križanke: IZBOKLINA, BLOKOVNIK, SOJUZ, ATA, EČ, PATRON, UNICA, AIN, ANTIDETONATOR, PORTIR, VINOPIVEC, AMA, MOLK, KR, FELE, ČI, MASKA, AJDARED, ANOA, OREL, AKI, NAGNUSNEŽ, VAR, TL, ICO, RKLJIČ, KAIRO, IRENA, NGONIJCI, IJEKAVKA, KOC, EKS, FAKS, TUR, ASA, KAD. Geslo: ZLOČINI OKUPATORJEV B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. maja 2019 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PRIPRAVA ZA ČRPANJE IT. SLIKAR, KIPAR, ARHITEKT, IZUMITELJ (1452-1519 RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI VELJA ZA VELIKEGA UMETNIKA IN UČENJAKA NENASI- ČEN OGLJIKO- VODIK, ETEN ŠPORTNA NAPOVED TEKOČA ZAČIMBA NAOČNIKI SKLADA- LEC ... IN PRAKSA ČLOVEČ- NOST PERUT- NIČKE CELOTA DEL, ZA KATERE JE KDO ZADOLŽEN PODKOŽNA MAŠČOBA ANTON NANUT EDOUARD LALO AVSTRIJ. POLITIK (JULIUS) PERZIJSKI PESNIK V 13. STOLETJU (IZ: DIAS) HRVAŠKI OTOK RAB V ANTIKI RIMSKI HIŠNI BOG PRAVOKO- TEN TRG (IZ:REVSK) FR.-FLAM. SKLADA- TELJ (PIERRE; IZ: AULER) RUSKI ŠAHIST (VLADIMIR) OBESEK ANTON JANŠA MOŠTVO, POSADKA NEPRE- DUŠNO ZAPRTA STEKLE- NIČKA Z ZDRAVI- LOM ZA VBRIZGA- VANJE GRŠKI BOG ZDRAVIL- STVA, ESKULAP NAJBOLJ ZNANA SLIKA OSEBE NA SLIKI ULOV ULRICHZWINGLI UPANJE PISATELJ KUHAR- PREŽIHOV VORANC SKUPNOST LJUDI, POTOMCI ISTEGA PREDNIKA SVETILO IZ VOSKA POVELJE ODPADEK PRI BRUŠENJU ENOTSKI VEKTOR NAROČJE ANTONVADNAL KANAL, PO KATEREM ODTEKAJO SOLZE GLINASTA PIŠČAL NOREC (POMANJ.) SLOVEN- SKA PESNICA (MAJDA) POKRITA TERASA OB HIŠI GR. MITOL. VELIKAN OTON ŽUPANČIČ OKRASNA PTICA BRITANSKI FIZIK (WILLIAM) PRIDELO- VANJE LANU ZOBO- ZDRAVNIK ŠPANSKA ZNAMKA AVTOV ŠPANSKI TENISAČ RAFAEL NADAL EVA LONGYKA BIBLIJSKI OČAK GORA NAD KOBARI- DOM GOBA MAVRAH (IZ: SIR) ANTIČNI BEOČAN ŽIRO RAČUN BARVILO ZA LASE OTTORINO RESPIGHI TEKOČINA V ŽILAH, KRVCA PRIPADNIK PIKTOV V NEKDANJI BRITANIJI ZELO MAJHNA KOLIČINA KONRAD ADENAUER NEKD. TUR DENAR (IZ: ČAKA) OSKAR LANGE ZGOŠČENO IZRAŽENA DUHOVITA MISEL STROKOV- NJAK ZA OCEANO- GRAFIJO NAŠA ŠPORTNA PLEZALKA GARNBRET BOLEČINA, KI SE POJAVLJA ZLASTI PONOČI V Buchenwaldu, nedaleč od Weimarja, v enem največjih taborišč na nemških tleh, je bila 14. aprila osrednja slovesnost ob 74- letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča. V Buchenwaldu je umrlo 56.000 ljudi. V vseh nemških taboriščih je umrlo skoraj 10 tisoč Slovenk in Slovencev. Na slovesnosti je bila tudi delegacija ZZB NOB Slovenije, ki se ji je pridružil namestnik slovenskega veleposlanika iz Berlina Aleš Marčič (drugi z desne). Slovenski veleposlanik v Berlinu Franc But se je 14. aprila dopoldne udeležil spominske slovesnosti ob 74. obletnici osvoboditve ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück, v katerem je bilo zaprtih tudi 2230 Slovenk, popoldne pa komemoracije v Gardelegnu, kjer so Nemci v zadnjih dneh 2. svetovne vojne pomoril 1016 zapornikov, med njimi so bili tudi Slovenci. UTRINKI NAGRADNA KRIŽANKA