Vtisi z zabavnega večera. 2arko razsvetljena dvorana, naval prija= teljev in znancev iz mladih let, Švarov jazz* band z vedno ponavljajpčim se »Gardepffi» cirjem«, svila, dekolteji, pogrnjene mize, za mizami debate, za vsako debato Steblovnik. Ena družina, ena žalost, eno ogorčenje. In zbor, ta ,naš pevski zbor! Čutil je z na< mi in je v program izlil vse, kar nas teži. Če namenoma ali nc, ne vem. Vem pa, da je bil z nami enih misli. In še to sem spoznal, da se da s pesnnijo , kakšenkrat več ppvedati, kpt z dolgimi gpvpri. »Bolest je kovač za moje srce« ... S ,tem je pričel in povedal, da nas udar* ci bple ker niso pravični in ker jih nismo zaslužili. V drugo pesem programa je izlil tolažbp vseh ponižanih in razžaljenih. »Saj smo prebili sedem let, prebili sedem hudih let...« No, prenesli bomo tudi ta udarec, ko smo jih že toliko, odkar živi učiteljski stan. Ne bo nas strlo! Ali vendar — jezi nas, če pomislimo, kdo je, ki nas napada in se vmešava v naše np= tranje posle. In kakar ida zaslutijo pevci na= še misli, zapojo: »Kdo pa tjsti so štrkljači. . .?« Ta pesem vzbudi našo jezo. Saj res, kdo pa je, ki si upa? Treba jim bo dopovedati da ne gre tako. Treba jih bo prepričali, da škodijo s ta'kimi nastopi nelc nam. temveč tudi sebi in vsemu delu sploh. Ogorčenje se širi in voča in išče izhoda Kam bi z jezo, nad kom bi jo izlil? In pove pevski zbor: »Skoči brate na medveda! Pa zakaj?... Ukradel nam je pol ugleda.« Ne vem, ali so pevci res peli dr.ugi verz tako, kot je tu navedeno, ali pa se je le meni tako z>delo... Pa nič neMe! Če ni bilo tako, je bilo pa podpbno. Glavno jc, da nam je zbor gpvpril iz srca! In smo si nalili kozarce in trčili in izpiK. Slovenska sentimentalnost nam je zalila srce. »Po vodi plava, po vodi plava ena Ladja pisana ....« jc zbor zapel in splaval z^ našim čuvstvpm v mir in po'koj. Kazalec na uri je dirjal' in dirjal. Ura je bila že pozna, ko sem odjadral domov.' Hodim mimo razsvetljenih lpkalov. Iz lpkalpv se usuvajo ljudje ppdobni kakor jajce jajcu. 'Na obrazu smeh, v žepu žalost. Sami uradniki  Ko jih zagledam, mi je kakar da vidim sebe. I In se domislim zadnje pesmi, ki nam jo je naš zbar zapel: »Tolaži se ljubi moj sin,i saj nisi edini trpin ...« J. Ribfči«.