AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 242
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 14, 1935
LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL
!ITH pripravlja lajne Liga narodov odredila finančni bojkot.
7* vArdfft (VAhnriA nacrfer da preseneti	A . i .. i n • • i
Ligo narodov j ustn boji med Kusi m Japonci
za versko svobodo po vsem svetu
San Diego, Cal., 12. oktobra. Predsednik Roosevelt je ponovno nastopil v obrambo, svobodne verske izpovedi, ko je pred nekaj dnevi govoril v tem mestu na svetovni razstavi. Mnogi so mnenja, da je imel predsednik v
Avstrija zna povzročiti n... ..J vojno z Anglijo radi OlDiriJl podpore Italiji
Rim, 12. oktobra. Diktator Geneva, 13. oktobra. Podod- Večje število vojakov je bilo Benito Mussolini pripravlja taj- Lige narodov, ki je bil izbran ' na obeh straneh ubitih. Ruski ne nove načrte, da preseneti Li- v to svrho, je danes predložil poslanik v Tokiu je dobil nalogo, go narodov in se maščuje, ker je zborovanju Lige načrt finan- da nemudoma protestira pri ja-Liga proti Italiji podvzela ka- čnega bojkota napram Italiji.: pcnski vladi, ki mora vpeljati tu-zensko postopanje. To se nazna- Načrt obsega 7 točk. Ko bo ta di preiskavo, ki naj dožene, za
načrt jutri odobren od izredne-
—	.>™ori, da- „	* "	ža odbora 18 planov, tedaj bo od-
Stiirt taeH™; „ i "o»««»«■» -posiarvscm državam' W -
menibni govor taSVSlrf ie včeraJ' odPot°ral "	f"' '	K»k"
maršal Badoglia, ki je načelnik sedaJ se 111 znano.
Moskva, 13. oktobra. Med
meje
kdor je slišal njegove besede, se!,
je takoi snomnil na Mehiko kier laskega generalnega štaba. Z
je takoj spomnil na Mehiko, kjer ^ odpotoyal tud- podtajnik ruskimi in japonskimi obmejni-
za kolonije. Oba sta namenjena mi stražniki je prišlo ob reki v Abesinijo. Pričakuje se, da bo- Amur- ki deli Mandžurijo od
ruske Sibirije, do ostrega spopa-
še danes prevladuje versko preganjanje.
Roosevelt je govoril o vojnih
dogodkih, ki se pojavljajo preko do'Jtalixjani. začeli v Abesini-l'i z morja in o nevarnostih, ki jih
prinašajo s seboj, zlasti za bodoči napredek in civilizacijo. Pov-darjal je, da Zedinjene države morajo v takih razmerah ostati nevtralne, neodvisne in svobodne, kot so to povdarjali prvi očetje ameriške republike.
"Toda naša odločitev, da se izognemo vsem tujezemskim bojem in agitacijam," je nadaljeval predsednik, "pa nam ne more preprečiti, da ne bi globoko se čutili prizadete, kadar se gra za ideje in principe, ki so se porodili v dušah naših očetov in mater in ki so nam bili izročeni kot sveti.
večjo ofenzivo.	!da' ki se zna razviti v splošno
kaj je prišlo do boja.
Geneva, 12. oktobra. Anthony Eden, angleški vrhovni zastopnik pri Ligi narodov, je včeraj izjavil, da morajo biti sankcije napram Italiji nujne in uspešne, sicer ne bodo koristile Ligi narodov, pač pa Italiji. Eden je dejal:
"Vojska se je začela že pred
Mati je priznala zaroto, da z možem usmrti svoje otroke
Pontiac, Michigan, 12. oktobra.— Mrs. Elizabeth Rowland, vdova po Ferrin Rowlandu, ki je včeraj obesil v okrajnih
predmetov in blaga v Italijo.' Washington, 12. oktobra. Si-Mnogo farmarjev je vprašalo, če len pritisk se proizvaja nad Av-so mule "vojno orožje." Italija- strijo, da se jo prisili, da zapre ni namreč hitijo kupovati mule v svoje meje napram Italiji. Ako Zedinjenih državah. Mule rabi- bo Avstrija vztrajala na svojem' zaporih, potem ko je priznal, da jo za transport v Abesiniji. stališču in ne bo sledila povelju je vtopil dva svoja otroka, "ker Zopet neka druga tvrdka je Lige narodov- da izva-ia sankci-jsta mu bila na potu," je danes vprašala, če so mrtvaške krste "apram Italiji' tedaj bo An"! Pri2nala Pred policijo, da je bi-"vojno orožje " Več tisoč krst gllJa pnsiljena zaPreti Suešk> la tudi ona v zaroti, da se otro-
je naročenih v Ameriki za eks- pr?kop aIi pa bo morala biti p0" i ka umorita-port v Italijo. Tozadevno bo mo- ™Zf.na VTSVp'em nastoPu napram J Brezsrčna mati je podala isti
vzrok kot njen mož za smrt otrok: otroka sta bila na potu. Kot znano je njen mož 17. sep-
ral državni oddelek vlade te dni JtaUjL In kot jf	MUSS°"
odločiti.
Vse poslovanje v palači Vene-j v°ln0-zia, kjer ima Mussolini svoj' Glž*vni stan ruske armade
urad, se vrši z največjo tajnost-i Kabarovsku Poroča, da je pri
lini ponovno zatrdil, da če Anglija zapre Sueški prekop, da po-Rim, 12. oktobra. Italija bo meni to vojno med Anglijo in tembra peljal 6-letno Katherine ostala članica Lige narodov, raz- Italijo. To pa nadalje pomeni' in 2-letno Virginijo na Bloat dobrim tednom. Dosedaj smo: ven v slučaju, da Liga odredi vo- končni popolni poraz za Italijo,! jezero, kjer ju je posadil in pri-imeli sama odlašanja. Nad 50 jaške sankcije napram Italiji, ako se ne umakne iz Abesinije. I vezal v čoln, nakar je čoln pre-narodov se je izjavilo, da mora Dosedaj so v veljavi samo eko- če se položaj v naglici ne izpre-' vrnil, da sta oba otroka padla Italija biti kaznovana. Odlaša- nomske sankcije. Mussolini je meni, tedaj se računa, da bo vjv jezero in utonila, nje pomeni nesreči. Na bojišču tudi izjavil, da si bo Italija do- 60 dnevih proglašena evropska; Mrs. Rowland je včeraj tudi
kažejo, da J Grodekovem prekoračilo rusko so vsak dan nove žrtve. Bodoč- bro zapomnila, kdo je njen pri- vojna.
Kazensko postopanje
jo. Vsa znamenja
Mussolini nikakor ne nameravaj mej0 50 Japonskih vojakov, ki nost Lige je odvisna od točnosti	jatelj ali nasprotnik. V bodoče
ostati pasiven v očigled svaril od 1 p0 se Poslužili umetnega dima,' postopanja napram Italiji. J	bo kupovala le tam, kjer bo pri- [
strani Lige narodov.	ko so napredovali in pregnali Washington, 12. oktobra. Dr-	jazno sprejeta. Italija kupi let-
Pri svojih načrtih računa rusko obmejno stražo, ki je šte-jžavni oddelek ameriške vlade je	no za okroglo 8,000,000,000 lir j y Ligi narodov je včlanjenih | pozneje opustila načrt, ker sta
Mussolini na pomoč Avstrije, Ila 20 mož- Japonci so imeli s se- dobil te dni stotine nenavadnih	vrednosti blaga v tujezemskih 1 59 držav, raztresenih po vsem' računala, da bo stari mož tekom
Ogrske in Nemčije. Dasi je bil!bo' tudi strojne puške.	vprašanj glede eksperta gotovih	državah.	I svetu. Liga narodov je zadnji'zime vseeno umrl.
pripovedovala, da sta nameravala z možem ubiti očeta Mrs. Rowland, Hermana Vossa, ki je stanoval pri zakoncih, toda sta
Slikovne predstave J
z Nemčijo še pred nekaj meseci j sprt do skrajnosti,, se je Mussolini zadnje čase približal Nemči- '
ji in ji dal gotove obljube. j V sredo 23. oktobra se bodo Mussolini je prepričan, da kazale pomembne slike v avdi-ekonomske sankcije ne bodo do- toriju S. N. Doma in sicer ob sti škodovale Italiji, pač pa paj-|7:30 zvečer. Slike bodo primer-
"V Zediujen-ih državah4mfiie*ji'--;("- :.U'J^mskim mednarodnim ne za mlade Ju stare, za narodno
■ vin_ trgovcem, katerih poslovanje bo misleče in naše katoliške zavedne

osnovni princip, da sleherni člo-, . , vek lahko izvaja svoje versko 'iak? zaostal° prepričanje popolnoma svoboden in neoviran. Naša ameriška zastava je simbol verske in .politične svobode. Ta zastava bo vedno branila ta princip.
"Res je, da drugi narodi zatirajo verski čut in versko prepričanje, in res je, da mi nimamo napram enakim narodom juris-dikcije. Toda lastna pamet, razum in vest nam velijo, da obsojamo enake poskuse verskega zatiranja in progonov, ker taki pogoni nasprotujejo kardinalnim pravicam, ki so rojene v duši vsakega človeka . . ." Tako je govoril predsednik Roosevelt. -o-
Relifne plače
Direktor javnih del in zveznega relifa v državi Ohio je odredil, da se zvišajo plače delavcem pri vladnih relifnih delih. V bodoče bo najvišja plača iz-učenih delavcev $1.18 na uro, kar je seveda izzvalo veliko veselje v vrstah unijskih delavcev. «$1.18 na uro se bo plačevalo delavcem v večjih mestih, dočim bo najvišja plača v malih mestih 76 centov na uro. Neizuče-Jii delavci dobijo seveda toliko manjše plače. Nove zvišane plače gredo v veljavo 16. oktobra.
Popravek
V zahvali za pokojno Mary žurga je bilo pomotoma tiskano, 'da je bila pokojna članica dr. Mir št. 47 SNPJ. Pravilno bi se imelo glasiti, da je bila članica
j ljudi. Ako poznate svojega so-Na parniku Biancanamo je seda, povejte mu prijazno glede odpotovalo nadaljnih 83 častni- teh slik in pripeljite ga s seboj, kov in 1,340 mož fašistovske mi- naj bo katerekoli narodnosti, licije. V Mesini, Sicilija, bo par- kajti ne bo mu žal, ker videl bo nik vkrcal nadaljnih 2,000 mož nekaj izrednega. Slike ne bodo laške armade.	kazane za dobiček lastniku slik,
--o--j toda računala se bo vstopnina
j 25c in 10c, ker se mora plačati soboto' najemnina dvorane in druga od-
Skupna fronta
H ar oil d Burton je v dal razglas med republikanske škodnina in pomaga se poleg te-volivce, ki so 1. oktobra glaso- ga drugim narodnim ustanovah za Davisa, da se pridruži- j vam, kot Kulturnemu vrtu in jo njegovemu taboru in tako cerkvi sv. Vida. Prijazno vabi stvorijo skupno fronto na- — A. Grdina.
pram demokratom pri volitvah	-o-
5. novembra. V tabor Burto- j Italija je zaposlena vse na je sedaj prišel' tudi nekdanji |	no£i Jn dneve
republikanski glavar Maurice, Rim> 12. oktobra. Danes se na-Maschke. župan Davis sam se,haja v Italiji 750,000 mož pod pa dosedaj še ni izjavil niti ni j orožjem. 1,700 zrakoplovov je podučil svojih pristašev, kako pripravljenih vsak trenutek za naj volijo. Toda s tem, da se akcijo. V tovarnah za zrakoplo-je razvpiti Maurice Maschke.ve se dela noč in dan. Sleherni
pridružil Burtonu je sedaj do-1 kazano, da so na strani Burto-na vse reakcionarne sile repub-likanizma v Olevelandu. Vedno bolj je jasno, da se bo šlo pri volitvah 5. novembra za novi deal, ki je na strani Millerja ali pa za staro republikansko gardo v Clevelandu, ki je prizadela že toliko gorja.
Otrok umrl Po tri-mesečni bolezni je preminula v soboto v Huron Rd. bolnici 10 mesecev stara Mary Dekleva. Njena mati je preminula pred 7. meseci. Njen oče je poznani naš rojak Mr. Karl Dekleva. Pogreb otroka se vrši v pondeljek popoldne iz hiše žalo-
idruštva Mir'št. 142 SNPJ. Za ,na 941T9 Elizab^th Ave- pod sv. mašo je darovala Mrs. Jer vodstvom Louis FertoliR. Na-
nej Mavko, Madison, Ohio, in ne Mrs. Mačko.
Zadušnica
V sredo, 16. oktobra se bo v
Ferfolia. Na še globoko sočutje očetu! $33,000 za Burtona Republikanci, ki so podpirali svojega kandidata \Hairolda| Burtona tekom kampanje pri cerkvi sv. Vida ob 6. uri zjutraj, zadnjih primarnih volitvah, brala sv. maša zadušnica za po- & poročaj o, da so potrošili za kojno Frances Naglič ob priliki njegovo nominacijo $38,73l! druge obletnice njene smrti. So- kar je najvišja svota potroše-rodniki in prijatelji pokojne so'na m kateregakoli kandidata, prijazno prošeni, da se udeje- Nominacija demokrata Miller-
žijo.
ja je veljala le $24,000.
dan izdelajo v teh tovarnah 7 novih zrakoplovov. V vsakem laškem pristanišču imajo obširna skrivališča min in bomb, da podminirajo pristanišče, ako bi sovražno brodovje hotelo udreti v luko. 15 najboljših laških divizij je postavljenih v bližini jugoslovanske meje.
-o-
Kulturni vrt V torek večer 15. oktobra se vrši glavna in zelo važna seja Kulturnega vrta. Pridejo naj zastopniki vseh društev in okrožij, vsi podporniki, sploh vsi, ki so kaj prispevali ali delali za vrt. Tudi oni naj pridejo, ki so samo kritizirali in nagajali, da bodo slišali, kako je vsa stvar uspela, da ne bodo pozneje lagali, kot je to njih navada. Mislim namreč one iz "naprednega tabora." Na seji se bodo vsaj kaj naučili. Seja se vrši v Knausovi dvorani ob 7:30 zv. — Jože Grdina, tajnik. Baragov zbor Baragov zbor ima nocoj večer ob 8:15 pevske vaje. Pridite gotovo! — M. Jager.
* Nevarno je zbolel Leon Trotzky, bivši boljševiški vodja v Rusiji.
Mešetarji z blagom
S starinskimi mrhami, s samokolnicami in neprijetno smrdečimi jpredpotppni-mi in razbitimi I'^toraebili
prevažajo te dni razni tujci, zlasti židje in Italijani, pa tudi zamorci, po slovenski naselbini vsakovrstno zelenjavo in sadje in ponujajo ta produkt našim gospodinjam. Vse blago teh nečednih prekupčevalcev je skrajno umazano, polno bacilov, premetavano iz roke v roko., podvrženo prahu, dežju in vsej nesnagi, ki se nabira po cestah.
Mnoge naše nevedne gospodinje kupujejo od teh usiljencev in umazancev, misleč, da prodajajo cenejše blago, ne pomislijo pa pri tem, da kupujejo bolezen, poleg tega, da so ogoljufane pri vagi, teži in pri blagu. Samo da je cent cenejše, pa je boljše, dočim v resnici plačajo dvakrat več, kar se tiče zdravja in prisleparjene teže. Mnogo ljudi zboli tedensko, ko za-uživajo te barantaške predmete.
Mi imamo naše lastne slovanske groceriste, kjer kupite- vsakovrstno zelenjavo in sadje po najnižjih mogočih cenah. Podpirajte svoje lastne ljudi, ki ob vsakem slučaju podpirajo vas in vaša društva. Nikar ne kupujte bolezni in kužnih bacilov od tujih prekupčevalcev po cestah! En cent, ki ga mogoče plačate manj pri funtu, vam povzroči bolezen za vse življenje. Kupujte pri naših domačih trgovcih, katere poznate in na katere se za-nesete, in ki so v največ slučajih cenejši kot židovski in laški pritepenci.
Poročila iz fronte
teden odredila kazensko pošto- Kot se je izjavil drž. pravd-| panje napram Italiji. Kako so nik je prepričan, da Mrs. Row-! posamezne države tozadevno gla- land ni pri zdravi pameti. Sku-Naši j Jitqtd!ji so mogoče žej sovale in kaj nameravajo nare- šal jo bo poslati v državni za-opazili iz dnevnih poročil v diti ostale države, ki niso v Ligi, vod za kriminalno blazne. Dr-"Ameriški Domovini," kako je razvidno iz sledečega poro- žavni, pravdnik je izjavil, da je različna in v največ slučajihj čila:	j Mm Rowland povedala:
mal# verjetna so poročila iz Zedinjene 'držav... so proglasi- stila sva z nožem, da bova bplj bojne fronte v Abesiniji. Dolž- ]e nevtralnost in ne bodo proda- srečna brez otrok. Nikamor n
nost našega časopisa je seveda'jal3 Italiji nobenih vojnih po-'sva mogla iti na zabavo radi ot-poročati, kar se dnevno dogaja trebščin. Japonska je nevtral- rok. Več kot en mesec me je in ta poročila smo seveda pri- na> toda bo mogoče pomagala iz-' mož nadlegoval, da se znebiva filjeni jemati iz angleškega ča- Vajati sankcije. Nemčija prene- otrok in končno sem se podala, sopisja, ker "Ameriška Domo- ha biti članica Lige narodov 21. Ko je mož odpeljal otroke, sem vina" nima lastnega poročeval- oktobra, šla bo svojo pot. Bra-! jih poljubila, ker sem bila pre-ca na fronti. Danes se poroča ziijja še ni pojasnila svojega sta-! pričana, da jih nikdar več ne od Abesincev, da so zmagali, ligča.	I bom videla."
jutri Italijani zanikajo to, da-j Proti sankcijam se je izjavila:	-o-
nes pade eno mesto Italjanom Italija, Avstrija in Ogrska. Švi-i Izkoriščevalec delavcev v roke, drugi dan Abesinci to ca je jzjavila, da je za ekonom-! W. F. Walker predsednik The aanikajo. čitajte, kar dobite,1 ske> toda ne za vojaške sankci-1 Cleveland Container Co., je bil toda čitajte dosledno! Nekaj je. Za kazensko postopanje na-!te dni obsojen v globo $100.00 drobtin resnice se že najde v pram Italiji so se pa izjavile sle-1 in v poravnavo sodnijskih stro-teh poročilih.	jdeče države: Afganistan, Alba- škov, ker se mu je dokazalo, da
_G__inija, Argentina, Avstralija, Bel-! je pripustil, da so ženske v nje-
I gija, Bolivija, Bolgarija, Kana- g0vi tovarni delale več ur dne-Angleški protestanti ape- da, čile, Kitajska, Colombia, Cu- Vno kot to dovoljuje postava.
ba, čehoslovakija.	Nobena ženska ali nedoletni ne
Danska, Ecuador, Estonija,

lirajo na papeža
sme delati v tovarni več kot 9 Finska, Francija, Anglija, Gr-|ur na dan, niti ne več kot 50 ur ška,. Haiti, Honduras, Indija,! na teden. Iraq, Irska, Latvija, Liberija, j
Nočni klubi
Predstavniki 29 nočnih klubov Clevelandu so bili poklicani
London, 12. oktobra. Voditelji metodistovske cerkve v provinci Wales, Anglija, so z 41
glasovi proti 28 odglasovali, da: Litvlnskariuxemburg,' Mehika', pozovejo papeža, da skuša Pre-j Nizozemska, Nova Zelandija, prečiti prihajajočo splošno voj-( Nicaragua( Norveška, Panama,
no. Ostra debata se je vnela ra_ i perzija, Peru, Poljska, Portu-'pred državni odbor za kontrolo di tega med protestanti, toda j g^lska, Romunska, Ruska, Siam, | opojne pijače. Povedali so jim, končno so zmagali zmerni ele- Ju-na Afrika> španska> švedska,1 da morajo tekom enega tedna iz-menti, ki so prodrli s predlogom gvica; Turčija, Uruguay, Vene- ročiti imena in naslove vseh svo-
glede apela na papeža. Nihče zue)a jn Jugoslavia.
drugi, kot papež, glavar katoli-'	Q_
ške cerkve, nima danes toliko j	Tajnik se ustre,;i
vpliva, da prepreči ponovno sve- Bernard Majewski, 30 tovno klanje.	j star, je tajnik nekega podporne-!
o	poljskega društva, kateremu;
Mr. Kramar bolan	je poneveril denar. Iz obupa je! n Q y
Naš poznani slovenski trgo- napisal pismo, v katerem je od-,klub vec Mr. Jernej Kramer, 1101 kril svojo poneverbo, nakar je tihar Norwood Rd., je že nekaj ča- šel v avtomobil, ki je stal pred sa priklenjen na bolniško postelj, kamor ga je položila' Classen Ave. in se ustrelil. Igajnik; Chas E. Lampe, za-pljučnica. Močna narava Mr.I	Krasen koncert . ! pignikar. Odborniki: Frank
Kramarja pa je zavratno bo- ; Pevski zbor "Ilirija" priredi j SmaltZ) Frank Pike, Louis He-lezen premagala in sedaj je že prihodnjo nedeljo 20. oktobra iz-1 ^^ steye j trebeč Jr., Fr. nekaj boljši, želimo dobremu redno lep koncert ob priliki de- Drempeti^ Lovrenc Skok in K. možu skorajšnjega okrevanja/

Zadušnica
jih uradnikov državnemu odboru in dobiti varščino za direktorje, ali pa jim bo licenca vze-let ta.
Demokrati v Euclidu
V Euclidu se je organiziral
slovenski demc^kratskii
Uradniki so: M. F. In-
predsednik; Frank Yo-
ger, podpredsednik; John Ku-. j njegovim stanovanjem na 7208 šar> tajnik; Matt Nemec> b,a_
Classen
Krasen koncert
V bolnici
V Woman's bolnici se nahaja Mrs. Mary Race, 15226 Holmes Za pokojno Mary Boje se bo v1, Ave., kjer je prestala operacijo.
Prijateljice jo lahko obiščejo. Strupene gobe
setletnice obstanka pevskega zbora. Podrobnosti navedemo še tekom tedna.
Otrok umrl
Lustig.
Pokojni John Branisel
O smrti John Braniselna se
sredo ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti brala sv. maša. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni.
Preteklo soboto je v Clevelan- šča ranjki tri sestrice. Pogreb du, 17 oseb zbolelo, ko so uživale bo danes popoldne pod vodstvom strupene gobe.	'A. Grdina in Sinovi.
Včeraj zjutraj je umrl 4 in pol, nam poroča, da je bil ranjki do-mesece star sinček edinec Mr. in: ma iz Dolenje vasi pri Cerknici Mrs. Alex Serdich, 7403 St.Jin ne iz Nove vasi, kot je bilo Clair Ave. Poleg staršev zapu- poročano. Pogreb se vrši iz hiše
žalosti 1287 E. 169th St. v torek
popoldne ob 2:30 pod vodstvom Jos. žele in Sinovi.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio
Published dally except Bundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, bt Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
at the Post Office
No. 242, Mon., Oct. 14, 1935
zbor proti koncu leta 1927 še pomnožil. Z nabavo orgel je postal kor bolj tesan, pevcev je bilo vedno več in to nam je dalo povod misliti na povečanje cerkvenega kora. Naš organist se je posvetoval glede tega z Rev. Hribarjem. Rezultat je bil kot večkrat prej: ni mogoče ničesar storiti v tem oziru, je odgovoril Rev. Hribar. "Ali pa sme pevski zbor na svojo roko povečati kor?" je vprašal Ra-kar. "Sme po svoji mili volji, če hoče na polovico cerkve," je bil odgovor Rev. Hribarja.
Na Zahvalni dan 1927 smo se lotili dela pod vodstvom Pavla Kogovška. V treh dneh je bilo delo končano. Da pokrijemo stroške, ki so s tem nastali, smo se obrnili na prijazna nam podporna društva za pomoč. Sami smo pa priredili zabave n večer dne 16. januarja 1928 v Slovenskem domu na Holmes Ave. — Stroški povečanja kora so znašali $120.00, zabaven večer je prinesel ravno tolikšno vsoto dobička. S tem činom se je pevski zbor pomaknil za eno točko naprej.
* Dramsko društvo Adrija je priredilo 12. februarja 1928 igro Lij|mpacij Vagabund. Zbor je nastopil v igri deloma kot igralci, vsi skupaj pa v več pevskih točkah.
Dan 13. maja 1928 je zapisan z zlatimi črkami v zgodovini naše župnije, kajti ta dan je bila zasajena prva lopata za našo farno šolo. Pevski zbor je ta dan nastopil ob otvoritvi programa s pevsko točko "V gorenjsko oziram se skalnato stran."
čudim se, kaj je dramsko društvo Adrijo napotilo, da je priredilo banket 3. junija istega leta. To je bil čas za piknik, ne pa za banket. Pri tem banketu je naš zbor sodeloval in je
italijanske politike, niti ne in nenapovedane vojne na-
Mussolini jeva zvezda v zatonu
Ko se bo pisala zgodovina dvajsetega stoletja, bo zavzemalo v njej prvo mesto dvoje imen: Gavrilo Princip, dijak :z Sarajeva, in grof Galeazzo Ciano, laški letalec in zet italijanskega diktatorja Mussolinija. Prvi je pomagal storiti svet varen za demokracijo (?), drugi pa je dal Abesincem prvo lekcijo o "Civilizaciji."
Benito Mussolini, ki je mislil postati mož usode in se ogrniti v Cezarjev plašč, je otrok okoliščin. Diktatura in tiranija, katero je zgradil na peščenih tleh, ga je prisilila, da je posegel po zvezdi, katere ni mogel nikoli doseči. Zastoj ali umik v njegovi karieri kot Duce italijanskega ljudstva, bi pomenil izdajq ljudstva. Če je en cilj dosežen, je treba postaviti drug, bolj oddaljeni cilj onim, ki sledijo diktatorju, sicer bi diktatura izgubila svoj pomen ter se razsula. Iz vsega Mussolinijevega političnega poteka izza dni Walwa-la, ko so padli prvi streli med abesinskimi in italijanskimi patruljami, je razvidno njegovo prizadevanje, da potrdi svoje bombastične besede, s katerimi je neprestano grmel, z dejanji. Tako je bil prisiljen z največjo naglico pričeti nenapovedano vojno, da usmeri- ljudsko pozornost od svojih ekonomskih izjalovitev ter da prisili potom Zveze narodov do končnoveljavne izjave in stališča razjarjene narode, ki so že davno siti njegovih avantur.
Nič ne bi bilo Mussoliniju ljubše, kakor če bi našel pot iz zagate, v katero je zašel. Po njegovih bojevitih izjavah, ki jih je dajal italijanskemu narodu/ne bi diplomatske metode same nikakor zadostovale. Ko je enkrat pripravil italijanski narod do ekstaze in do vojne vročice, ko je transpor-tiral v Afriko stotisoče mož in vojnih potrebščin, vrednih milijone in milijone dolarjev, je bila nujna potreba, pokazati vojaško moč Italije. Na vsak način je bilo treba maščevati italijanski poraz pri Aduwi, da se opere italijansko na- imel tudi pevski nastop, rodno čast in da se še bolj utrdi po vladi sami inspirirana j Drugi piknik je naš zbor ob-ideja, da so Italijani pravi in resnični dediči starih Rimlja- državal 22: julija 1928 na Go-nov '	riškovih prostorih. Piknik je
Toda vse to pa ne očisti zmanjša grozot neopravičene
pram nedolžnemu abesinskem ljudstvu. Potreba narodne ekspanzije, s katero so hoteli Italijani opravičiti pred očmi sveta svojo akcijo, se je izjalovila. Italijanske opravičbe so bile tako prozorne in iz trte izvite, da niso dosegle v svetu samo baš nasprotno onega, kar so hotele doseči, marveč so celo pomagale obsoditi Italijane same.
Mussolini je n. pr. neprestano poudarjal, nevarnosti, ki pretijo njegovim kolonijam od strani abesinske agresivno-; in nam povedal, da bo treba sti. To je nesramna in izmišljena laž, kajti Abesinci so se plačati $333.00. Priredili smo vestno držali daleč od meje, odkar se je ondi izvršil oni in-1 zopet zabaven večer dne 10. fe-cident med patruljami. Na podlagi te obdolžitve je dal Mus- bruarja 1929, pomeli našo bla-solini svetu blazno demonstracijo mobilizacije 20 milijonov gajno in se še nekaj zadolžili pri ljudi. Kaj drugega je bila torej ta italijanska mobilizacija,; našem dobrodušnem blagajniku če ne grožnja neodvisnemu abesinskemu narodu.
"Samoobramba," o kateri neprestano govoričita Mussolini in njegovo trobilo, baron Aloisi pri Zvezi narodov, bo vzeta tam samo kot smešna fraza, če se pomisli, da se je Mussolini že dvanajst let pripravljal na ta ali oni udarec, ko je italijanski narod oborožil do zob. Dalje se bo pred Zvezo; nrčin ločimo cerkveno petje od narodov predložila tudi izjava italijanskega poveljnika v; narodnega. Pod imenom cer-Abesiniji, generala di Bono, v kateri pravi, da so abesinski jkveni pevski zbor bi gojili na-domačini sprejeli laško armado z odprtimi rokami. 1 oda, J božno petje, narodno pa pod ka-kako so mogli to storiti v dežju letalskih bomb in v toči kro-jkim izrazitim imenom. Pripo-gel iz italijanskih strojnic, tega laški general Zvezi narodov ročanih je bilo več imen, a kot ni pojasnil.	i vedno, da se pri izberi imena ne
Del italijanskega načrta, da "civilizirajo" Abesinijo, |Pridte lahko do soglasja, tudi obstoji v tem, da mečejo Italijani iz letal letake med abesin-nam n; bilo nobeno priporoče-sko ljudstvo, na katerih je napisano, kako zelo ljubijo Ita- nih povolji. še najbolj nam je lijani Abesince in da je ta vojna za njihov (abesinski) lastni prijai predlog takratnega agil-dobrobit. V teh letakih, ki so tiskani v abesinskih narečjih, I nega ^^ Ernesta Trpina, ki je rečeno: "Nihče, razen Italijanov, vam ne prinese sreče. jc priporočal ime "Ilirija." Spo-Imejte zaupanje v Italijo! Italijani so močni v armadi in .razumeli smo se za to ime. S znanosti in oni so ljubljenci Boga."	item dogodkom je naš zbor dobil
Bombardiranje bolnišnic in ubijanje žen in nedolžnih ; najbolj znamenito ime izmed otrok, to je torej vse v srečo Abesincev! . . . Danes je jasno, vseh drugih pevskih zborov v da bi Mussolini nad vse rad končal to neljubo zadevo, samo cievelandu. Saj je Ilirijo ope če ne bi pri tem trpel njegov osebni ugled. Toda naj gre Italija naprej s svojim zavojevanjem, ali naj je ustavljena po velesilah, toliko je gotovo, da stoji dežela Cezarjev pred temnimi dnevi. Tudi v slučaju zmage bo preteklo še mnogo let, preden bi pričela Abesinija prinašati dividende, če jih bi sploh kdaj plačevala. Mušsolini je danes "on the spot," kakor pravimo v Ameriki. Fašizem stoji danes pred vojno tako doma, kakor v Afriki.
——--o--
V spomin Martinu Franku
Naš dobri prijatelj Martin Frank, se je za vedno poslovil od nas 3. oktobra, v starosti najlepše moške dobe, 41 let. Dovršil je svoja dela na tem svetu. Njegovo telo zdaj počiva na Kalvariji pokopališču. , V velikem številu so ga spremili tje njegovi številni sorodniki, prijatelji in znanci.
Vsakemu človeku, ki kaj dobrega stori na tem svetu, njegovi prijatelji izkažejo zadnjo zahvalo z udeležbo pri pogrebu. Tako smo jo izkazali tudi pokojnemu prijatelju Martinu Franku. Njegov zadnji sprevod je kazal, da je bil pokojni splošno priljubljen med nami. Koliko prijateljev in znancev ga je prišlo kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ves obsut s cvetjem.
Pokojni Martin Frank ne sme biti nikdar mrtev med nami, ampak vedno mora ostati v živem spominu!
bil zelo uspešen.
V adventnem času 1928 se jc povečalo našo cerkev. Z povečanjem cerkve je bilo treba tudi več olepšave. Naš zbor si je omislil nabaviti luči (lustre) za našo cerkev. Rev. Slaje, tedanji župni upravitelj, je bil tega zelo vesel ter takoj naročil luči
Louis Ižancu, da so bile luči plačane.
V mesecu juniju 1929 se jc porodila zboru misel, da bi dali zboru primerno ime, da na ta
če si mu le pogledal v njegov izraziti moški obraz, si takoj vedel, da ima dobro srce in trden značaj. Preko 15 let sem ga poznal kot društvenega sobrata pri društvu Tabor št. 139 S. N. P. Jednote. Nikdar nisem slišal slabe besede o njem in ne iz njegovih ust. Vedno je segel globoko v žep in nikdar ni prezrl prošnje za podporo. Kadar smo pri društvu priredili veselico ali piknik, je vselej kaj daroval iz svoje mesnice. Za to se moramo prav lepo zahvaliti turi^ njegovi dobri soprogi Rose.
Pa ne samo v blagu, tudi v gotovini je vedno rad prispeval. Vedno ga je skrbelo, če društvo kaj napreduje. Zato ga bomo zelo, zelo pogrešali, ker takih članov se malo dobi. Njegovih dobrot mu ne moremo poplačati drugače, kot da se ga spominjamo v molitvi.
Kdo bi si bil pred letom dni mislil, da nas bo zapustil tak korenjak, kot je bil Martin Frank, iz katerega je kar žarelo zdravje! Toda, sedaj je dopolnil pot tega življenja, nas pa še čaka. Kaka smrt nas čaka in kdaj, ve le On, o katerem nekateri trdijo, da ga ni.
Pokojni Martin Frank je bil eden prvih ustanoviteljev društva Tabor št. 139 SNPJ, ki je obhajalo 25 letnico 14. avgusta 1935. Ostal je zvest član društva do svoje smrti.
V imenu vseh društvenih bra-, bratov in sester naj prejme ostala družina naša globoko so-žalje. Tebi, Martin, pa želimo večni mir in pokoj.
Frank Stemberger. -.—o—-
župana in našo administracijo (mislim lutke), da imamo močvirje po cestah, da se avtomobili ustavljajo na sredi ceste. Da imam v tem oziru prav, vam jamči to, da sta naš župan Ch. R. Ely in street boss J. Sullivan imela "stuck" ravno pred mojo hišo dne 13. aprila 1932 ob štirih popoldne. Saj se morda še spominjate.
Drugo je, da imamo tukaj lepo dišeči jarek, ki daje prav prijeten duh od sebe in čudno, res čudno je tO, da je imel Ch. R. Ely tako trdno zamašen nos do zdaj že tri leta, čeprav je bil že večkrat prav blizu tega jarka.
Večkrat smo prosili in opominjali na councilmanskih sejah, da bi se kaj ukrenilo v tem oziru, pa vse zastonj. Sedaj pa kar naenkrat pridejo s cevmi in začno izpirati odvodne cevi na Bliss Rd. in čistiti jarek! Pa še.cesto popravite!
Ej, gospodje, nismo še tako naivni, ne mislite, da nas boste s tem ukanili, da vam bodo verjeli in šli na limanice. Mi dobro vemo, da ste prišli čistit jarek zato, ker so volitve tukaj in s tem iščete glasove, ker vam precej trda prede to leto. Nekaj malega se sliši, da kandidira za župana neki R. J. Dickson. Ne vem, odkod je pa ta privan-dral v Euclid? Morda je tudi njega spravil sem J. Sullivan iz Pennsylvanije kot mnogo dru^ gih. Tega človeka ljudje sploh ne poznajo še, ker živi šele par let tukaj in kot tak ne more na-splošno poznati natančno naših razmer in če ne pozna razmer, ne more biti dober župan.
Po daljšem razmišljanju sem prišel do zaključka, da je med vsemi kandidati najboljši Mr. Geo. S. Dunbar, ki kandidira za župana na Citizens tiketu. On ni odvisen od političnih bosov kot so drugi, ki bodo morali poslušati, kaj jim bosta diktirala Gongwer in Maserke. On je pošten in pozna naše razmere popolnoma natančno. Zato je priporočljivo, da volite vsi za njega in za druge kandidate, ki kandidirajo ž njim na Citizens tiketu (meščanska lista), ako hočete imeti dobro in pošteno vlado v Euclidu. Torej naše geslo naj bo: Euclid rabi Dunbar j a !
F. Požar
vil in segel v roko svojemu znancu in prijatelju in prepričan sem po zagotovilih katera so mi dali, da bo skoro sleherni posetnik te prireditve videl na ta dan svoje prijatelje in prijateljice, katerih že dolgo ni videl. Torej rojaki iz Clevelanda in okolice, ki ste prišli v Ameriko iz okolice Cerkniškega jezera, kot je Jezero, Dol. vas, Zelše, Rakek, Begunje, Brezje, Kožlek, Bezu-ljak, Martinjak, Grahovo, že-rovnica, Gor. Jezero, Otok in od
drugod, rezervirajte si ta dan, ker se bomo po koncertu prav po domače zabavali in plesali v spodnji dvorani. Celotni program ibo objavljen v časopisu drugi teden, če verjamete al' pa ne, Jaka iz Begunj mi je obljubil, da prav za gvišno pride. Na veselo svidenje v nedeljo 20. oktobra. — Vstopnice- dobite pri članih društev.
Za veselični odbor:
J. Rožanc.
ANTON GRDINA:
V zahvalo tebi, Ljubljani!
Zgodovina pevskega zbora "Ilirija"
st1
Piše Frank ICovačič
znano, sta dramsko dru-Vdrija in pevski zbor
de
let.
Iliri-
skupaj dolgo vrsto tov skupnih
val že pesnik Vodnik ter je bilo nekdanje ilirsko kraljestvo nekakšna predpodoba današnje Jugoslavije.
(Pride še)
-o-
LJUBOSUMEN MOŽ
C. B. Beatty v Seattle, Wash, je bil tako ljubosumen na svojo ženo, 36 let staro Ivy Beatty, Ida ji ni dovolil umivanja oken kup. na zunanji strani hiše, da je
nt
bil raznoličen: rokoborba,
leti, petje in predavanje. Naši.
.... .... . je zahtevala od zbor je nastopil ob tej priliki sjzakona> katpro
par pevskimi točkami.
Euclid potrebuje Dunbarja
Euclid, O. — Naša slavna vplivna kampanja se že začela. Sedaj bomo imeli priliko slišati vsakovrstne grehe in razna imena naših kandidatov, ki kandidirajo za razne službe v Euclidu.
Seveda, psovk bonjftudi dosti slišali vmes. Pa kaj zato, saj smo jih vajeni že od prejšnjih kampanj, ki so bile vse prej kot častne za Euclid. Ako ni mogel Ch. R. Ely zmagati lepim potom, je zavzel diktatorski -sistem, to je, ako ne gre zlepa, mora iti zgrda in prisiljeno.
Kdor ni v tem času, kar je on župan, trobil direktno v njegov rog, ta je dobil presneto slabo postrežbo v vseh ozirih od njega in od sedanje administracije.
V Euclidu živim že devet let
Jubilejna proslava SDZ in Cerkniške okolice dan
V nedeljo 20. oktobra priredi društvo Cerkniško jezero, št. 59 ki pripada k Slovenski dobrodelni zvezi, veliko veselico s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob priliki 25 letnice obstoja Slovenske dobrodelne zveze. Kakor druga društva SDZ, tako želijo tudi člani in članice društva Cerkniško jezero št. 59 primerno proslaviti 25 letnico Zveze. Društvo Cerkniško jei^ro je še mlado, ker ustanovljeno Je bilo letos meseca februarja s 15 novimi člani in prikloplje-no k naši Slovenski dobrodelni zvezi kot dar za njeno 25 letnico. Člani in članice pa niso samo ustanovili društva, ampak so šli na delo in v teku jubilejne kampanje pridobili nadalj-nih 70 novih članov, nekaj jih je prestopilo k nam od drugih društev, tako da šteje danes to društvo nekaj čez 100 članov in članic, članstvo društva je lahko ponosno na svoje delo in na nove člane, ker to društvo je izmed vseh manjših društev SDZ pokazalo najlepši napredek. Za
bi videl kak moški, ženska sodnika ločitev je tudi dobila, ko mu je še povedala, da mora
in večkrat smo prosili za eno ali drugo stvar, namreč, da bi nam j to je članstvo sklenilo proslavi-posuli cesto s sindrom, pa vse ti ta lep napredek kakor tudi zastonj. O, pardon, Ch. R. Ely 25 obletnico Zveze z bogatim in nam je obljubil že večkrat (81 privlačnim, koncertom in ple-let nazaj) in tudi councilmani som.
lo val a
Prva prireditev skupnih Aktivni pevci so redka izje- j v trgovini izročati trgovcu vse, društev je bila 16. oktobra 1927 j ma cerkvenih pevskih zborov in j kar hoče nakupiti, napisano na v Slovenskem domu na Holmes j se ne dobijo tako lahko kot zrele j listku papirja, samo da ne bi Ave. Program tega večera je hruške v jeseni, vseeno se je naš ž njim govorila.
so večkrat sklenili na seji, da se cesto posujc, pa še zdaj ni nič. Še čakamo na tisti sinder in mislim, da bomo še par mesecev. K sreči smo se že privadili hoditi in voziti po blatu.
Ker pa je pri društvu Cerkniško jezero št. 59 mnogo rojakov iz okolice Cerkniškega jezera, bo to obenem tudi Cerkniške okolice dan. Na ta dan, v nedeljo 20. oktobra, bo vsak rojak rz
G. urednik, danes imam poseben namen, da na tem mestu izrečem domovini v zahvalo s prisrčnim klicem: hvala tebi, domovina, osobito pa mestu, oziroma občinstvu v Ljubljani za prekrasne slike evharističnega kongresa, ki jih je smel posneti moj sorodnik Ivan Tischler, slikar na Vrhniki. Te slike so nekaj posebnega, nekaj krasnega.
Ko sem prejel filme, je bilo tukaj največ dela za Baragov dan, radi tega nisem imel časa, da bi si slike ogledal, ampak sem samo priobčil imenik slik, kot sem ga prejel iz domovine. Sedaj sem slike pregledal in preštudiral in zdaj prihajam v javnost s ponosnim zatrdilom o slikah, da so te slike vredne vsega občudovanja, ne sicer radi slik samih, ampak radi ogromnega kongresa, ki se je vršil od konca do kraja tako prisrčno in tako globoko verno, da omehča vsakogar, ki premišljeno sledi poteku dogodkom, ki so se vršili takrat v Ljubljani. In da upoštevamo še Brezje, ki so igrale takrat veliko vlogo, ker je bila Marija z Brezi j pokroviteljica omenjenega kongresa
Pri pregledu slik sem našel, da so bile vse trditve o velikem uspehu resnične, kot so pisali ljubljanski časopisi. Vse je resnica, zato slava tebi, Ljubljana in mili naš verni narod v domovini, ki si, dasi tako reven in skromen, pa vendar se tako sijajno pokazal, da bi se moralo tebi ukloniti vse bogastvo in ba-harija tujih dežel.
Ne, ne, ti nisi majhen in nisi reven narod! Bogat si in močan! Junak si! To si pokazal javno pred svetom, da si narod rimskokatoliške vere in da si pobožen narod.	»
Nisi bogat in premožen v denarju;, reven in ubog si dovolj, denarja ni nikjer. Finančno si narod na tleh, toda versko ini narodno, to smatram za tvoje neprecenljivo bogastvo. Gledal sem tisoče in tisoče korakati v krasnih narodnih nošah. Vem, kaj to pomeni. To so svetinje, ki bi se lahko danes prodale za drag denar, ki ga tako potrebujete, toda rajši ste gladni in živite v velikem pomanjkanju, samo da si ohranite najdražje spomine svojih očetov in mater, da si lahko ponosno nadenete te narodne noše ob velikih narodnih praznikih.. Zato vam izrekam vse priznanje, kajti slike, katere sem pravkar ogledoval, so mi izsilile solze v oči, solze ponosa, da sem sin tako zavednega naroda slovenskega.
Ne samo narodne noše, tudi vaša katoliška mladež, vaši sinovi in hčere, je tvorila nepopisen sijaj v paradah. Sploh se moramo čuditi, od kje toliko krasnih oblačil. Saj je nemogoče opisati vsega. Če bi ne videl teh slik, ne bi mogel verjeti.
Radi tega obljubljam, da bom te slike porabil v kredit in čast materi domovini, ko jih bom kazal našim ljudem tukaj. Naj bi te slike oživljale naše brate tukaj k isti zavesti, namreč, da vera in narodnost korakata skupaj, da ju nikdo ne more ločiti in da se naš veren katoliški narod nikdar ne more ločiti. Kdor dela in misli drugače, ta sam od naroda odpade.
Tudi v Cievelandu smo imeli evharistični kongres, imeli smo
ga gosta, ki si ga ti, mati domovina, poslala za sinovi in hčerami v tujino. Tisočkrat ti hvala za to! Z velikim navdušenjem pa tudi z najvejo hvaležnostjo smo sprejeli nadškofa dr. Rož-mana. Zavedamo se koliko nam bo moralno pripomogel, ko bo v srcih mnogih, ki so že na domovino, na vero in narodnost pozabili.
Vam pa, bratje in sestre, ki se nahajate tukaj in niste mogli pohiteti v domovino, kličem, da pridite gledat slike iz bele Ljubljane, da se prepričate o resničnosti teh besed. Slike bom kazal V SND na St. Clair Ave., v sredo, 16. oktobra ob 7:30 zvečer. Ne zamudite teh slik, ker so nekaj posebnega. S pozdravom domovini, g. Ivanu, Tischler ju, mojemu slikarju in vam tukaj!
Anton Grdina, lastnik slik.
ŽIVLJENJA SV. ANTONA PADOVANSKEGA
V četrtek in petek večer, 17. in 18. oktobra, se bo v avditoriju SND na St. Clair Ave., kazalo premikajoče slike življenja sv. Antona Padovanskega, od njegove rane mladosti pa do smrti. Slike bo kazal Rev. Sebastian Evers, frančiškanskega reda in bo preostanek od vstopnine šel za frančiškanske misi-jone. Vstopnina je za otroke 15 centov, za odrasle 35c. Začetek predstave je oba večera ob 8:15 zvečer.
Mnogi, ki častijo sv. Antona, niso dovolj poučeni o njegovem življenju, o njegovem apostolskem pridigovanju in njegovi pomoči potrebnim.
Sv. Anton je bil rojen in vzgojen na Portugalskem. Njegovo prvotno ime je bilo Ferdinand. Vzgojo in izobrazbo je dobil od avguštincev in se je pozneje slučajno seznanil s frančiškani, ki so bili na potu v Maroko. Ti so ga navdušili za misijonsko delo. Nadel si je ime Anton in se posvetil misijonskemu delu. Slučajno je prišel v Italijo in je u,mrl v mestu Padovi. Zgodovina beleži mnogo čudežev, ki so v zvezi s tem svetnikom.
Ako hočete bolj natančno spoznati življenje tega čudodelnega moža, obiščite to sliko v četrtek ali petek v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
MLADI JUNAK
11 letni Billie Barber v Northhampton, Anglija, je pri svojih mladih letih že cel junak. Tehta 188 funtov iu dvigne lahko toliko, kot vsak odrasli moški. In vsak dan postaja večji in močnejši. Mlademu junaku se čudno zdi, zakaj so njegovi roditelji v takih skrbeh zaradi njega, češ, da prehitro raste in da mu ne gre v glavo, zakaj bi moral jemati zdravila, ko se vendar tako imenitno počuti in se inu tako dobro zdi, ker se ga vsi sovrstniki boje, ker lahko premlati po tri skup«j ali pa šo več.
To je velika čast za našega cerkniške okolice lahko pozdra- Baragov dan, imeli smo častne-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem Izvirnika K. May*
Vojaki so pribežali nazaj, mnogi so bili ranjeni. Mrtvi in težko ranjeni so ostali na bojišču.
Polkovnik je pognal konja v sredo med nje in jih tepel s sab-ljino ploskvo.
"Stojte, strahopetneži! Sicer vas lastnoročno pošljem v peklo. Agasi, dragonci, naprej!"
Pribočnik je odhitel. Begunci so se polagoma zbirali in ba-šibozuki so prihajali javljat, da so hiše prazne.
"Razderite gnezdo! Požgite vse! Poiščite sledove! Vedeti moram kam so se ti džauri skrili !"
Zame-je prišel čas, da se oglasim, če sem vobče hotel komu kaj koristiti.
"Halef, če mi bo pretila nevarnost, vzemi rjuho s strehe! To je znamenje za beja."
Po teh besedah sem se vzravnal. Koj so me opazili.
"Ah!" je vzkliknil miralaj. — "Tamle gori je že eden! Pridi doli, ti pasji sin! Vedeti moram, kam so se skrili!"
Pokimal sem in stopil nazaj.
"Halef, zakleni vrata za menoj in nikogar ne pusti noter brez mojega dovoljenja! če te pokličem, mi koj odpri!"
šel sem po stopnicah in pred hišo. Vrata so se zaprla za menoj. Koj so me častniki obkolili
"črv, ki si, odgovarjaj na moja vprašanja! Sicer te dam za-klati!" me je nahrulil polkovnik.
"črv?" sem mirno vprašal. — "Vzemi in beri!"
Ošinil me je z jeznim pogledom, pa vendar vzel potni list. Ko je zagledal pečat, si ga je pritisnil na čelo, pa površno in skoro prezirljivo, in prebral je vsebino.
"Ti si .Frank?"
"Nemec!"
"Vseeno! Kaj počenjaš tu?"
"Prišel sem proučevat šege in navade Jezidov," sem odgovoril in spet shranil potni list.
"čemu to? Kaj mene briga tvoj padišahin. Si bil pri mu,-tasarrifu v Mosulu?"
"Da."
"Imaš od njega dovoljenje, da smeš tod hoditi ?"
"Da. Tukaj je."
Dal sem mu priporočilo mo-sulskega paše, prebral ga je in mi ga vrnil.
"Dobro! Ampak. . ."
Umolknil je. Na pobočju doline so zaprasketale puške in to-pot številnih konj se je čul.
"šejtan! Kaj je tam gori?"
Vprašanje je veljalo pol meni, adgojvoril (sem torej:
"Jezidi so. Obkoljen si! In vsak odpor je zaman."
Zravnal se je na sedlu.
"Pes!" me je nahrulil.
"Pusti to besedo, miralaj! Še enkrat jo povej, pa grem!"
"Ostal boš!' '
"Kdo me bo držal? Vedi, da nisem vajen ubogati miralaje-vih ukazov. Pokazal sem ti, pod čigavim varstvom da potujem in če to ne bo pomagalo, si bom sam pomagal!"
"Ah!"
Dvignil je roko, da bi me udaril.
Skočil sem med konje, vrata so se odprla in komaj da sem jih zaloputinil za seboj, je že zaškr-tala krogla v lesu. Polkovnik jc streljal name.
"To je veljalo tebi, gospod," je v skrbeh rekel Halef.
"Pojdi z menoj!"
še ko sva stopala po stopnicah, sva čula od zunaj divje kričanje in topotanje konj. Ko sem prišel na streho, je pravkar zu-rtaj za voglom izginila zadnja vrsta konjenice v boj.
Bli zno je bilo, kar je polkovnik pcčenjal. Gonil je svoje ljudi naravnost pred topove, ki jih je mogel zajeti le z močnim na-
padom pešcev. Mož vobče ni vedel, v kakem položaju da se nahaja, in sreča je bila zanj, da Ali bej ni hotel brez potrebe krvi prelivati. Kajti pri svetišču in ob vznožju strmine so stali Turki tako nagosto, da bi bila vsaka krogla zadela.
Spet so zagrmeli topovi, granate so gotovo strašno mesarile med konjenico. Res so koj nato pribežali po dolini bežeči jezdeci na konjih in peš ter prazni konji.
Polkovnik je bil čisto trd od jeze, pa se mu je menda končno le zasvetilo, da ni prav, kar počenja. Zapazil me je na strehi in mi mignil. Vstal sem.
"Pojdi doli!"
"Čemu?"
"Vprašati te moram!"
"Da boš spet streljal na mene!"
"Ni veljalo tebi."
"Dobro! Pa vprašaj! Odgovarjam ti lahko tudi odtod, čisto dobro me boš čul. Toda," — pri tem sem mignil Halefu, ki me je takoj razumel, "vidiš tegale človeka? Moj sluga je, puško ima v rokah in nate bo pomeril, če se dvigne le ena sama cev proti meni, te bo ustrelil, miralaj, in bom prav tako rekel, kakor ti prej, da ni veljalo tebi."
Holef je pokleknil trdo na rob strehe in nameril puško na pol-kovnikovo glavo. Polkovnik je prebledel; ali od jeze ali od strahu, tega ne vem.
"Vzemi puško proč!" je zapo-vedal.
"Ostala bo!"
"Človek, več nego dva tisoč vojakov imam pri sebi, zdrobim te lahko!"
"Jaz pa imam le tega enega samega, pa te z enim samim migljajem lahko pošljem k tvojim očetom."
"Moji ljudje bi me strašno maščevali."
"Mnogo bi jih padlo, preden bi prišli do mene. Sicer pa stoji kroginkrog tebe nad štiri tisoč oboroženih mož, z lahkoto vas v pol uri vse uničijo."
"Koliko praviš da jih je?"
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Iskrena zahvala
Najnovejša slika Tom Mooneya, ki je že 19 let zaprt v ječi in za katerega oprostitev se bore delavske organizacije po vsej deželi. Sedaj ima zadevo v rokah najvišje sodišče države Kalif orni je in če tukaj ne bo dosegel Mooney oprostitve, bo apeliral na najvišje sodišče Zed. držav.
OKTOBER
19.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—članice	Ženskega kluba Slovenskega Doma na Holmes Ave. prirede veselico v Domovih prostorih.
20.—Pevski	zbor Ilirija obhaja 10-letnico obstanka v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
20.—Dr. Cerkniško jezero št. 59 SDZ ples in koncert v S. D. domu na Waterloo Rd.
20.—Društvo Danica št. 34 SDZ. obhaja 10-obletnico obstanka s proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
.....26.—člani moških in ženskih
društev Catholic Order of Foresters imajo plesno prireditev v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo Strugglers, S. N. P. J., ima Hallowe'en ples v
S. D. Domu na Waterloo Rd*
26.—Demokratski klub 23. varde, ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
26.—Women's	Catholic Order of Foresters Court No. 1073 is holding barn dance at the Slovenian Home on Holmes Ave.
27.	— Prireditev Slovenske Dobrodelne Zveze v S. N. Domu na St. Clair Ave.
27.—Društvo sv. Petar št. 30 HKZ, plesna prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
NOVEMBER
2.—Društvo	Commodores št. 742 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
3.—Samostojna	Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma.
3.—Klub Oreški, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
3.—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z. priredi card party in ples v Društvenem domu na Recher Ave.
10. — Jesenska prireditev društva sv. Imena v šoli sv. Vida.
10.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
10.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
10.—Društvo Cvet priredi opereto v treh dejanjih v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
10.—Društvo V Boj št. 53 SNPJ, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, 10-letnica obstanka,, banket in ples v Knausovi dvorani.
16.—Carniola	Tent št. 1288 T. M., plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. ,
17.—Blaue	Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma.
17.—Skupna društva št. 23, 27 in 45 priredijo proslavo 25-letnice obstoja S. D. Z. z lepim programom, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
17.—Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Glas Cleve-landskih Delavcev št. 14 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23»—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Prosvetni	odsek S. N. Doma, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
24.—Pevsko društvo Lira priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
« 24.—Zbor Jadran, koncert v nI. D. Domu na Waterloo Rd.
24.—Društvo Zvon priredi
koncert v S. N. Domu na 80. cesti ob 8. uri zvečer.
27.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi domačo zabavo v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
27.—Dramsko društvo Ve-rovšek, zabavni večer v S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Co-operative	Youth League, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
DECEMBER
8.—Dramsko društvo Verov-šok, igra v S. D. Domu na Waterloo Rd.
21.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, domača zabava v avditoriju S. N. Doma.
22.	— Božičnica Slovenske mladinske šole S. N. Doma, pod pokroviteljstvom Prosvetnega odbora S. N. Doma.
25.—Prosvetni klub S. N. Doma priredi božičnico v Domu na St. Clair Ave.
31.—Silvestrov	večer priredi S. N. Dom v avditoriju S. N. Doma.
31.—Slovensko pevsko društvo Soča, Silvestrov večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
31.—Zbor Jadran priredi Sil-vestrovo zabavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR 1936
4.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
12.—Združena društva fare sv. Vida, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
18.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Slovenska	godba Bled, koncert v avditoriju S. N. Doma.
25.—Samostojni	pevski zbor Zarja, ples v avditoriju S. N. Doma.
26.—Slovenski	Narodni Dom, proslava obletnice, v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
1.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avtitoriju S. N. Doma.
2.—Slovenski	Sokol, javna telovadba v avditoriju S. N. Doma.
8.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Workmen's	Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma.
16.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—Društvo	Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
12.—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma.
18.—23d	Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
19.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma.
-o-
Cleveland (Collinwood), 0.-Spodaj podpisana si štejeva v dolžnost, da se javno in najpri-srčneje zahvaliva vsem, ki so sodelovali o priliki ponovitve nove sv. maše najinega sina Marsel Marinshka OFM, da se je vsa slavnost tako lepo vršila.
Najprej prav iskrena hvala našemu župniku, Rt. Rev. V. Hribarju za njih trud in ker se je slavnost vršila v njih župniji, oziroma cerkvi.
Največjo in najprisrčnejšo zahvalo pa smo dolžni dati milemu nadškofu Gregoriju Rožma-nu iz Ljubljane, ki so nas nad vse razveselili da so se udeležili slovesne ponovitve sv. maše. V vse večjo čast nam, Bogu pa v slavo je bila njih pridiga pri tej slavnesti. Gotovo je bilo to prvič v zgodovini in morda tudi zadnjič, da so imeli nadškof iz stare domovine slavnostno pridigo na novi maši v Ameriki. Prisrčna hvala nadškofu g. dr. RiOŽmanu za poset v dvorani, kjer se je vršilo slavnostno kosilo. Prisrčna jim hvala za njih napitnico in pozdrav. Bog naj jim stotero povrne.
Prisrčno zahvalo smo dolžni našim čč. gg. duhovnikom: Rt. Rev. V. Hribarju, Rev. L. Kuž-niku, Rev. V. Virantu. Veliko in našo prisrčno zahvalo izrekamo s t o! dr a vn a tel j u Rev. J. J. Omanu. Kdo ne pozna njegovega humorja, katerega zna tako lepo vplesti pri vsakem govoru! Hvala za poset tudi Rev. Benigen Snoju OFM Nadalje hvala Rev. B. J. Ponikvarju ter njegovemu bratu Rev. J. Ponikvarju. Hvala Rev. Joseph Ma-tunu, Rev. Slapšaku in Rev. Ba-zniku ter Rev. M. Slajetu za pismene čestitke in dar.
Hvala našim čč. šolskim sestram, kakor tudi vsem onim, ki so od drugod prihitele in s svojo navzočnostjo povečale slavnost.
Hvala za poset našim častnim gostom: sodniku Frank J. Lau-schetu in Mr. A. Grdini.
Prav lepo hvalo izrekamo cerkvenemu pevskemu zboru Iliriji ter pevovodji Mr. M. Rakarju za ganljivo petje v cerkvi in v dvorani. Nadalje prav lepa hvala kuharici Mrs. M. Ižanec ter vsem njeinim pomočnicam. Lepa hvala vsem dekletom, natakaricam, strežkinjam, fantom natakarjem za njih točno postrežbo. Lepa hvala vsem govornikom, duhovnikom in laji-kom. Zahvala prav vsem, tudi če je kako ime pomotoma izostalo, tudi njim velja naša današnja zahvala. Hvala vsem ude^ ležencem in vsem darovalcem za tako velikodušne darove. — Vsakega ne moremo posebej z imenom imenovati, ker bi vzelo celo stran prostora. Vsem skupaj in vsakemu posebej pa smo iz srca hvaležni, karkoli je kdo pripomogel, da se je slavnost 29. septembra tako krasno izvršila, od jutra do večera, ko se je zaključila z blagoslovom v cerkvi.
Ako pa ni bilo tu in tam kaj prav, naj nam oprostijo. Pri toliki množici ni bilo mogoče, da bi šlo vse kot po žnori.
Najlepšo zahvalo pa smo dolžni dati Bogu, da nam je dal učakati ta dan. Dobrotnikov in prijateljev ne bomo nikoli pozabili. Bog naj vsem obilno poplača. Ostajava vam hvaležna
Mr. in Mrs. Marinshek-Kness, 16118 Parkrove Ave.
IIIIIIIUIIIIHIIIIIIIlItllllUlIllllll
Kako kuje življenje...
WZa "Ameriško Domovino" priredil A. ŠABEC *
BIIIUIIIIIUIIIIIHIIIIIIIMIIIlItllll
Ženska, ki je bila—cel mož
Kraj Deadwood leži v South Dakoti v idilični dolini med zelenimi hribi, med katerimi se hleste liki biseri svetla- prosojna jezerca. Okrožje sto štirij a-ških milj okrog tega kraja je veljalo kot najbolj producirajoče ozemlje zlata v Zedinjenih državah. Iz enega samega rudnika v bližini Deadwooda, so dobavljali skozi 50 let vsako leto za 5 milijonov dolarjev zlata.
Na to preteklost more biti danes ponosen Deadwood, kraj, ki šteje 3,000 prebivalcev.
; na in drzna ženska, ki pozna prerijo ko svojo lastno dlan. Custer jo je vzel v svoje taborišče kot skavta in kmalu zatem je odjezdila z oddelkom konjenice v Arizono, kjer je bilo treba za-treti upor Indijancev. Jane je obleka vojaško obleko in poslej je skoro neprestano nosila moško obleko.
(Dalje prihodnjič)
Vdova senatorja zavrnila $10,000 pokojnine
Washington, 11. oktobra. Mrs. Bayard Cutting, vdova po zveznem senatorju Cuttingu, ki je bil
Kanta za odpadke
Kdorkoli je odnesel kanfco za I ubit v zrakoplovni nesreči, je za-odpadke iz 6513 Schaeffer Ave., ! vrnila $10>,000 letne pokojnine, je prošen, da pride nazaj in od-1 katero ji je naklonil kongres, kot nese še pokrov, katerega je pri
Med pionirji Deadwooda je tudi ime osebe, ki ne bo nikoli pozabljeno. To je bila drzna in izredna ženska, Calamity Jane.
Calamity Jane je bila rojena v Princetonu, Mo., dne 1. maja 1852; bila je najstarejša izmed šestih otrok staršev, ki so prišli iz države Ohio. Pri krstu je dobila ime Marthy Jane Canary in je rasla kot srečna in zadovoljna šolarka. Ko je dosegla trinajsto leto, sta se njena roditelja preselila v Virginia City, Montana. Njen oče se je baš vrnil iz civilne vojne nakar so odpotovali proti zapadu, kjer je hotel vzieti na svoje ime neki rudninski "claim" ali lastninsko pravico do rude v gotovem najdišču. Potovanje je trajalo pet mesecev in je bilo izvršeno v pokritem vozu ali 'covered wagon," ki je igral tako znamenito in slavno vlogo pri gradnji Zedinjenih držjav. Deklici Jan)ej je po vsej uriliki prijalo trdo in samozatajevalno življenje na ameriških prerijah. Kmalu je postala izborna ostrostrelka in je vedno spremljala svojega oče-na na lov. In ker je bila ves čas potovanja neprestano v sedlu, je postala tudi izborna in drzna jahalka.
Ko se je mala karavana približala svojemu cilju, je dekličina mati na potu umrla ter so jo položili k večnemu počitku v Blackfootu, Mont. Spomladi 1. 1866 sta Jane in njen oče vzela lastninsko pravico nekega najdišča ali prospekta rude, nato pa odpotovala naprej proti Salt Lake City, Utah, kjer je upal oče najti še bolj dobičkanosna ležišča rude. Po enoletnem bivanju v Utah, je njen oče umrl in Jane je ostala sama, sirota, odvisna od javne dobrodelnosti. Njene mlajše bratce in sestrice so vzeli k sebi dobri ljudje tei* zanje skrbeli. Jane je bila takrat stara šestnajst let; bila je krasna, črnolasa in črnooka, vitka in vendar bujna mladenka. V tej dobi, ko je pričela peti žensl^pst v njej svojo visoko pesem ljubezni in hrepenenja, se je zaljubila v nekega vojaka, s katerim je pobegnila v Fort Bridges, Wyo. živela je ž njim brez blagoslova duhovnikovega v različnih vojaških postojankah v Wyomingu. Iz tega skupnega življenja je bil rojen sinček. Ko je bilo dete staro leto dni, jo je njen ljubimec zapustil ter neznanokam odšel, vzem-ši seboj tudi sinka, ki je takrat za- vselej izginil iz njenega življenja.
Ta trda preizkušnja ki ji jo je naklonila usoda, je izpreme-nila Jane v žensko trdega, zagrenjenega značaja, ki je bil v kaj primernem iseglasju s trdim in divjim frontirskim življenjem. Zdaj je podvzela in poizkusila vse, kar je bilo mogoče podvzeti: od prevažanja potnikov z onimi slovitimi vozili "stage-coach-i," pred kate>-rimi je dirjala vprega štirih konj, pa do zabavanja pijanih rudarjev po salunih dvomljivega značaja in plesnih dvoranah divjega zapada.
Otroci se branijo pozdravljati zastavo
Lynn, Mass., 11. oktobra. Več otrok v tukajšnji šoli se je izjavilo, da ne bodo pozdravljali ameriško zastavo ob pričetku šolskega pouka. Vsi otroci so člani neke verske sekte — Jeho-va Priče — in njih starši trdijo, da zastava je delo vraga. Tako so jim povedali njih starši. Včeraj je bil oče 8-letnega Carleton Nicholsa kaznovan na $25.00 globe, ker njegov sin ni pozdravil zastave v šoli. Sin je bil izključen iz šole. Oče je plačal kazen. Ko je družina odhajala iz sod-nije se je zbrala velika množica ljudi, ki je kričala psovke na družino.
Strela je udarila v ženito-vanjsko procesijo
Budapest, 11. oktobra. V bližini mesta Miskolcz se je vršila včeraj ženitovanjska procesija, ko je udarila strela v svate. Dva gosta sta bila na mestu ubita, dočim je udarec strele povzročil, da je nevesta zgubila govorico in je postala nema.
-o-
Pristaniški štrajk v New Orleansu se širi
New Orleans, 11. oktobra. — Štrajk pristaniških delavcev v tem mestu, ki traja že tri tedne, se je razširil te dni tudi na Galveston pristanišče v Texasu in na pristanišče Lake Charles v Louisiani. Delavci so odšli na štrajk, da izvojujejo boljše plače in priznanje unije.
-o—--1
Avstralija gre do skrajnosti za Anglijo
Canberra, Avstrija, 12. oktobra. Avstralska vlada se je izjavila, da bo šla do skrajnosti s svojo materno deželo Anglijo v vseh ozirih. Če bo treba pošlje Avstralija tudi vojaško pcmoč Angliji v morebitnem boju z Italijo.
MALI OGLASI
tatvini pozabil. Lahko pride po dnevu in se mu ni treba skrivati ponoči. — Fr. Boje.
je v takih slučajih običajno. Iz-j Leta 1870 je' Jane sledila ar-javila se je, da ima dovolj in da j madi generala Custerja v Fort bi imela greh, če bi prejemala še j Russell, Wyo. Med tem je bila denar davkoplačevalcev.	i že namreč zaslovela kot pogum-
Izredna prilika
Sleherni moški, ženska ali otrok, ki se nikdar še ni učil igranja na harmonike, je vabljen, da se oprime te prilike. Mi vas naučimo igranja na harmo-nke kompletno v desetih vajah, za samo $3.85. Začnite takoj, ker po 20. oktobru ne bomo več sprejemali učencev za to ceno.
Schulte Music Studio
302 Euclid Arcade
(Oct. 14, 16, 18.)
Naprodaj restavracija
dobro idoča, v industrijskem delu mesta, se proda po nizki ceni. Ima dovoljenje za točenje 8% pive in vina. Stanovanje zraven. Rent $40.00 mesečno. Za informacije se obrnite na Mihaljevich Bros. 6033 St. Clair Ave.	(212)
Proda se *
hiša za dve družini, 8. sob, štiri spodaj, štiri zgorej, kopališče povsod. Centralna kurjava. Pro. da se pod ceno za $4300.00 hitremu kupcu. Hiša stoji m. 22677 Ivan Ave.	(242)
V majem
se da hiša, 5 sob in kopališče. V prijaztiem kraju West Parka. Vprašajte na 13767 Sprecher Ave. '	(Oct. 11. 14.)
gee, mister/ I'm ^
SORRY OUR &ALV- ■
HIT VOO----COULD
WE HAVE iT BACK?
OH,NO.' I'M GONN^\ keep This so's v^JT WON't happo*
^S "S AQAIN et'
/ yeah;1 WE WANT OUR BALL
THAT WOZ SWELL,\ELLAHV-NOW SEE THAT XUH DOTHAT 600C> SATURDAY AGAINST ^ THE EAST-SIDERS J-"'
cccccceeeceee
f)	e
£) Novo življenje
f)	(Za "A. D." prestavil M. U.)	WJ
f)	C
©©cooeccoccce
A pač ni
ostalo druzega: je že moral nekoliko pomahati z zakonsko zastavico. "Lepa je trava! Letos bo sena, da ne vem, kam ga bom spravil. Nov skedenj bi moral zgraditi. A stvar mi postaja že nekoliko preogromna, ko sem sam. Mati so kaj šibki. Treba je V hišo dobre ženske. Pač ne bo drugače, kakor da se bom kaj kmalu ozrl." Pri tem je s svojimi lačnimi očmi gledal Afro.
"Da," je dejala mirno, "le poišči si kako! Potem bodo vsaj druge enkrat konečno imele mir pred teboj!"
Krišpin je pobledel. Najpo-nosnejše njegovo življenjsko prepričanje se je s temi besedami zdrobilo v črepinje. In ker je še vedno Afro opazoval, je postal pozoren na rumenkaste madeže ob robu nje obleke. "Danes si že morala enkrat iti s svojim krilom po mokri travi!"
Afra je molčala.
To je dalo Zaplazniku, da je slutil nevarnost, a tudi da se je zavedal, da je pogodil žebeljček baš na občutljivo glavico. "Kje pa si že bila danes?"
Sedaj je Afro minilo potrpljenje. "Mar tebe to briga? Bi bilo že pametneje, da bi nekoliko k materi pogledal in ne bi pustil Tonetu vso skrb na duši." Ko je Krišpin slišal bratovo ime, ki je bil zjutraj šel po mokri travi k potoku, se mu ni samo posvetilo, pač pa tudi v njem vsplamptelo. Domislil se je one "zamenjave," o kateri je Tone govoril. In še par drugih spominov je šinilo Krišpinu skozi vzbujeni razum. Lastni brat! Ta je bila nevarnost, ki je lačni Kri-špinovi ljubezni dvigala košarico tako visoko, da bo moral hitro in odločno skočiti. Zavlekel je nosnice. "Tako, tako? Ali že veš, da sem poslal po zdravnika? A materi je že zopet dobro. Zato ker ima svojega Toneta. Ta je pač majčin ljubček. Škoda, da ne bo mogel dolgo ostati. Požu-riti se bo pač moral, da zopet pride tja doli k svoji vdovi."
Afra je poznala Zaplaznika. A ta beseda o vdovi je vendarle storila, da se je prestrašena ozrla.
Dobrodušno je Krišpin pripovedoval o lepem gruntu na Dolenjskem, o gozdu in polju, o šestih iskrih konjičih, o Tonetovi sreči in o lepi vdovi, ki ima še drvi za pečjo. "Kar nora je na Toneta." Smejal se je. "Mati je bila, ko je slišala, kar kakor bi bila z oblakov padla. Saj je vso zimo klica la svetnike, da se je nekaj zgodilo tam doli na Dolenjskem. Nu, zaradi mene! Tonetu privoščim! In odkrito povedano: ljubše mi je tudi, da je čim delj vstran od mojega gospodarstva." Sedaj je Krišpin poškilil ob svojo stran. Namuznil se je nad onim, kar je opazil. Zopet je imel povod, da je mislil: "Pametnejši ostanem vedno le jaz!" A usoda vseh pametnih in modrih ljudi je pač taka, da so, kadar so najbolj pametni, vedno v nevarnosti, da napravijo kako veliko neumnost.
Afra, ki je sicer vedno slišala tako dobro kakor podlasica, je postala ob bledem obrazu nenadoma tako gluha, da ni slišala, ko je šla vzdol knežjega obzidja, topot konjskih kopit in ropo-tanja kočije, niti svarečega klica gospoda Janeza. Konja bi jo bila podrla na tla, da ni Krišpin priskočil kot angelj varuh. Potegnil je dekle proti zidu, je objel z obema rokama. Ošinil ju je jezni pogled gospoda Janeza, ki je sedel na kozlu kočije, iz katere je baronica Odolna iztegnila svoj prestrašeni, nagubančeni
obraz. Kočija je zavila skozi odprta vrata v park in sedaj je storil mladi Zaplaznik ono, česar se je moral kesati. Ko j^ču-til mlado življenje, po katerem ga je žejalo že dve leti, v svojem objemu, ga vsa zvitost njegovega gruntarskega razuma ni mogla prenesti preko trepetajoče norosti njegove krvi.
Prestrašena se je Afra branila.
In Krišpin je moledoval: "Daj, bodi pametna! Glej, tako rad te imam —"
Hotel je že priseči zakonsko obljubo. Tedaj je treščila Afra z molitvenikom po njegovem nosu. Opotekel se je, Afra je bila prosta in, ko je v meji ugledala Košutnikovca, mu je zaklicala: "Čuj, bodi tako dober in ostani pri meni. Ta svinjar tu mi ne da miru!"
Krišpin Žagar je rrjoral ugotoviti, da se svet lahko vrti, tudi če človek ni pijan. Ko se mu je napol vrnil razum, je najprej izrazil svoje občutke s krepko kletvino. Potem je na obrazu čutil nekaj toplega. Segel je; bila je kri. Prestrašen je segel na mesto, kjer mu je Tone pred petnajstimi leti zdrobil nosno kost. Tam je sicer bilo vse v redu, a kri mu je kapala na jopič in na naramnice, ki so bile okrašene. Te so bile dar nekega dekleta, ki se je dalo preslepiti po upanju, da bo postala gruntari-^a na Zaplazu.
Dolgih skokov je stekel Krišpin k potoku, zajel vode v roko ter čistil rudeče pokapano obleko. Kakor kvas v testu, tako je sedaj kvasilo v njem kesanje. •'Krajct'urken! Sedaj sem vse zapackal!"
Pričel je razmišljati. Nad nevarnostjo, ki se mu je prikazala v osebi brata Toneta, se je Krišpin kaj hitro pomiril. Precenjeval je pač ljudi, ki so se mu zdeli manj vredni nego on sam, po svoji lastni teži. Zato je računal :
Tone bo pač maral Afro, a poročil bo vdovo s šestimi čilimi konjiči. Šest konj človek ne izpusti. Kako srečo le ima takšen-le tepec! In prav gotovo se. bo našlo tudi še sredstvo, da se vzbudi v Tonetu skrb zaradi še-sterovprežne sreče. Kako bi bilo, ko bi se vdovi tam na Dolenjskem na skrivnem namignilo? Ali ko bi se Tonetu nekoliko domača tla podpalilo? "Vstran mora — pri vseh hudičih!" Krišpin je migal komolce, kakor da se nahaja sredi tesne gruče ljudi. 'Prej si ne bom dal miru!"
Ampak — ko bi bil resnično Tone enkrat vstran — kdo pa bo Afri to zaljubljeno norost izbil iz glave? Tu je bila prava nevarnost! "Krajctajksel! Naj bi kdo lahko preštudiral babnice! Naš ljubi Bog se pri svojem vstvar-janju v tem oziru ni posebno izkazal !" Na svetu je Krišpin ža-;?ar. Ta je najpametnejši in naj-modrejši izmed vseh. Je najlepši, čeravno ima malo pokveko na nosu. In je gruntar na Zaplazu! Pa ti misli tako babje govedo na kakega drugega! "Marija in Jožef! Kaj naj storim?" V njegovih razneženih čutih se je vgne-zdilo tako obupno razvloženje, da mu je voda šinila v oči. In v teh solzah je bil šestintrideset letni gruntar z Zaplaza vreden vsega usmiljenja. Nepotolaženo pože-Ijenje, pa naj vsklije iz čistih ali motnih virov, stori silo in bolest. Naš Krišpin pa ni bil noben junak, kajti manjkalo mu je do junaštva vse.
Ker so bile naramnice in jopič zopet suhe, je vstal. A kaj sedaj? Da bi šel domov? In srečati se s tem "hudičevim fanta-
linom," ki ima pri babnicah tako srečo? Za vse na svetu ne! Krišpin Žagar se je predobro poznal, da ne bi bil vedel, da tako srečanje v prvi vročici njegove jeze ne bi minilo brez par ležkih j prestopkov zakona. Potem bi se j pač 'moral zopet kesati nove ne-1 umnosti. Ne, sedaj mora že j ubrati kako drugo pot. A katero?
V potoku se je pognala postrv. Ta je zbudila v Krišpinu upanje, da bi se morebiti dalo Toneta zasačiti pri nepostavnem love-nju? Škoda, da je bilo vse knežje lovstvo polnoštevilno v cerkvi. A čas prinese priliko, si je mislil Krišpin — to se pravi, mislil je: sedaj grem v gostilno, si kupim kot univerzalno sredstvo proti vsem duševnim bolečinam nekaj poličev vina, da se ga pošteno nakresem, a ko se bom zopet streznil, se bom že česa domislil.
Krišpin se je nečesa domislil, še predno je prišel do gostilne.
10.
Afra je stala pred babičino hišo ter gledala za Košutnikovcem, ki jo je bil spremil domov. Sedaj je šel svojo pot, venomer postajal, gledal proti prisojnemu gozdu in neprestano sam s seboj klepetal.
"Nekaj mu mora biti!"
Tako razburjenega in zmedenega Afra sicer mirnega in veselega starca še nikdar ni videla. Le venomer je govoril, tako temno in čudno, prijel Afro za roko in ji pošepetal: "Dekle! Gozd se upijanjuje! Moraš se pač čuvati mesečine!"
Pred leti je bila Leskovkina vsakdanja beseda, da je Afro svarila pred mesečino. Odkar pa je babica opazila, kako poštena in zanesljiva je punca, je smatrala svari en je za nepotrebno..
A sedaj je prišel Košutnikovec in jo svaril.
"Mesečina?"
Kaj je vedel Košutnikovec o kaznovani neumnosti nje matere? Kaj o norosti, — katero je imela ona sama že od svoje mladosti zaprto v sebi? Mar ji je bilo treba svarila? Mar ji ni bila že materina usoda zadostno svarilo? Ta človeška sireča ene noči, v kateri je sijala mesečina in ki je podobna življenju muhe, ki sme eno uro ljubiti, a mora potem na tej ljubezni umreti?
Tako dobro, kakor danes ni še Afra nikdar razumela, da so pota, na katerih ne pomaga nobena svaritev, nobenn materinska skrb, noben življenjski strah. Spomnila se je pesmice, katero je nekdaj slišala od Košutnikovca:
In kletvina in žegen, greh in pokora, in ničesar ne maraš, a vse moraš le moraš.
Težko sope je Afra pogledala proti nebu. "Ne bi bilo treba mesečine. Le eno samo dobro besedico od onega, ki ga maram." In ta edini se bo morebiti že jutri zopet odpeljal na Dolenjsko. Zato ker je imela tam doli neka vdova šest konj!
Iz hiše je pritekel beli psiček in zadovoljno norel okolo Afre. Danes pa je pozabila živalico pobožati. Ko je stopila v izbo, je Leskovka tožila: "Ježeš, dekle, kako le izgledaš! Kaj ti je vendar?"
Afra je odložila molitvenik na mizo. "Mogoče je, da sem bila nekoliko predolgo v cerkvi."
"Ali je že zopet tako dolgo pridigal, da so celo najpobožnej-ši ljudje dobili šibek želodec?
Pridi sem, dala ti bom kozarček!"
Potrpežljivo je Afra popila čašo malinovca in pri tem mislila: Tone in gospod inženjir sta stara prijatelja. In kdor misli na vdovo s šestimi vprežnimi konji, ne zamolči kaj takega svojemu najboljšemu prijatelju. Krišpin laže že, ko samo zadiha. A če bi bilo na vdovi kaj resnice, potem bi moral o stvari vedeti njegov najboljši prijatelj. In od čloVeka, ki kaj ve, lahko vedno kaj izveš.
šla je na vrt, da pod veliko jablano pregrne mizo za Ambroža. Potem je stekla v gostilno po jedačo. Na potu od gostilne sem se je hrana vedno nekoliko ohladila, vsledčesar jo je bilo treba nekoliko pogreti. Medtem ko je Leskovka opravljala ta posel, je sedla Afra s šivanjem k njej v kuhinjo. Ambrož je prišel po stopnicah in Lesnikovka mu je nesla juho na mizo. Ko se je zopet vrnila, je dejala Afri:
"Danes je gospod inženjir tako špasen! Le neprestano se ozira da sama ne vem, kako."
Afra je brzih rok šivala. "Mu pač najbrže roji nekoliko po glavi, kar je čul o svojem najboljšem prijatelju.
"Kaj? Kako?"
"Na poti iz cerkve so mi ljudje povedali, da se bo mladi Zaplaznik oženil doli na Dolenjsko."
"Tako?"
"Ljudje pravijo, da bo vzel neko vdovo, ki ima precej pod palcem."
"Zaradi mene! Kaj nas pa Zaplaznik briga."
"Škoda pa je le, da se tak človek poroči ven iz vasi. Pojdite, pa izprašajte nekoliko gospoda Ažmana!" Lesnikovka je nesla piščanca s solato na mizo in dolgo ostala zunaj. Ko se je vrnila, je Afra hitro vprašala: "Ali ve
kaj?"
"Smejal se je. Nu, potem bo že res. A kaj briga to naju?"
Afra je šla vjzbo, sedla na klop ter naslonila glavo na okno, skozi katerega je sijalo lepo sonce. Bila je pametno dekle. A vendar tudi človek. Tn za ljudi pridejo najgrenkejše skrbi le vedno radi strahov, ki sploh ne obstojajo, ali pa zaradi stvari, ki so povsem drugačne, nego pa jih mi slutimo.
Gori v podstrešni sobi se je čez nekaj časa oglasil "nori kosten." Afra se je oddahnila ob misli: "Zahvaljen bodi Bog, da bom baš sedaj slišala nekaj lepega!" A ono tam gori sploh ni postalo lepo.
(Dalje prihodnjič)
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino'
|	Prijatelji v 28. vardi!	*
^	Ob tej priliki se želim zahva-	J
-S«	liti za podporo, ki ste mi jo dali	*
*	v primarnih volitvah in me no-	£ %	minirali za vašega councilman-	£
skesa kandidata.	*
^	Jaz sem neodvisen kandidat	+
-j.	jr. ne republikanski, kot je neka
*	nepoučena oseba zapisala v član-	J I	k« v tem listu pred volitvami.	£ 4>	Iskreno vam bom hvaležen za	j-J	vašo pomoč pri novemberskih	* -f<	volitvah. Hvala lepa!	* I	JOSEPH R. HORAZDOSKY	*
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Tukaj vidite podjetne dijake, ki so si izmislili prav dober načrt, po katerem bodo krili stroške šolanja, študirajo na Taylor univerzi, Upland, Ind. Od doma so pripeljali v mesto 550 kokoši, ki bodo znesle dovolj jajec med šolskim letom, da bo zadostovalo za hrano in stanovanje njihovim lastnikom. To so: Hazel, Logan in Martha Smith iz Hagerstoivn, Ind.
AM IMATE NADLOGE Z ŽELODCEM?
Nešteto ljudi'je, ki trpe hude nadloge vsled preobilice želodčne kiiiline. Žclodec vsebuje kislino, ki povzroči, da želodec prtbavlja. V slučaju preobilice te kisline pa nastane v želodcu nered. V odpemoč temu nelo-statku se nam je posrečilo na podlagi do.golctne izkušnje sestaviti zelo učinkovito sredstvo, ki je že mnogim pomagalo. Ako imate nadlo.'e z želodcem, tedaj naročite še danes "TUM-AID," priznano sredstvo. Dobite ga lahko v vseh lekarnah. Ako pa t(a vaš lekarnar nima v zalogi, tedaj zahtevajte od njega, da vam ga nemudoma preskrbi ali pa pišite naravnost nam. Cena 75c.
THE MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rti.
m! ^ , %' -

»f *
r n

KAJ VEC
morete zahtevati od
pralnega
15704 Waterloo Road
ail
naprs
Pran
stri,ic

"aPravi
MANDEL HARDWARE
MODEL 11S
$59.51
KEnmore 1282
STEAM — HOT WATER — VAPOR Oil System-Hot Air Furnaces
LAHKO KUPITE NA 36 MESEČNIH OBROKOV ZA IZPLAČEVANJE
• Sprejemamo v popravila vse različne fur-nezc in boilerje po, najnižjih cenah. Pokličite nas po telefonu za . vsa pojasnila. Informacijska postrežba zasttHiji Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
—WOLFF HEATING CO.—
HEATING ENGINEERS
9703 North Boulevard
Telefon: C.Lenville 9218. 9219
Cleveland, Ohio
VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K. S. K. J.
Trajjji od 1. marca do 31. dccembra 1935
Rojaki Slovenci in Slovenke!
Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota, ki posluje že 42. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v sv^jo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko.
Za smrtnlnsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite
Člani, ko dosežejo GO all 70 let, so upravičeni da starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment.
Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko.
V Mladinskem oddelku K. 3 K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" ln ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim dnem naraSča. V slučaju otroka Zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 In zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 po-smrtnlne.
Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4 00 za $2000 zavarovalnine.
Za nove člane mladinskega oddelka, 50c.
Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad
Glede drugih podrobnosti za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. ChicuKo St., Jollet, 111.
VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI II K. S. K. JEDNOTI!