DEMOKRACIJA
Uredništvo; Trst. u!. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-3G-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. GENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L ltH>, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-181*7
Leto Vlil. - Štev. 43
Trst » Gorica 22. oktobra 1954
Izhaja vsak petek
Prva naloga
V	našem zadnjem uvodniku smq dokazali, kako nujno in potrebno je, da tržaški Slovenci pravilno dojamejo in razumejo dolžnosti, katere jim nalaga rmvo obdobje, v katerega vstopajo po sklenjenem, sporazumu o začasni rešitvi Tržaškega vprašanja. Med podpisanimi listinami je namreč posebne važen »statut« manjšinskih pravic, ki se povsod sklicuje na obstoj »jugoslovanske etnične skupine«. Če hočejo torej tržaški Slovenci doseči, da bodo vse obveze in obljube tudi u-resničene, potem morajo -najprej dokazati, da so, da se ne želijo porazgubiti in izginiti.
Kako pa se to doseže? Kakšne so legitimacije, s katerimi se i' javnem življenju to izpričuje? Predvsem z obstojem lastnih slovenskih gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij. Vse to pa ne pomeni prav nič, če ne dobi svoje krone v samostojnem, slovenskem, političnem nastopanju. V demokratičnem, večstrankarskem sistemu pač štejejo glasovi, in če ne bomo pri raznih v-olitvah oddajali teh glasov za slovenska imena in za slovensko stranko ali volilno skupnost, potem bodo vse naše zahteve in morebitni protesti izgubili naj-otipljivejšo in najbolj nesporno o-snovo, na katero bi se lahko sklicevali.
Kaj je torej v tem zgodovinskem, trenutku osnovna naloga vsakega zavednega tržaškega Slovenca? Prepričati mora čim večje število svojih sorejakev o popolni in neizogibni pravilnosti pravkar nakazanih zaključkov. V trenutku, ko tukajšnja kominformistična stranka vleče svoje pristaše, med katerimi je tudi veliko dobrih Slovencev, pod okrilje italijanske KP, v trenutku, ko so tržaški titovci navidezno celo likvidirali svojo lastno komunistično organizacijo, da bi lažje izpeljali svoje preoblikovanje v nekakšno novo slovensko - italijansko socialistično stranko, je treba našim Ijjadem, našemu človeku .dopovedati. da ie to napačno, da, je greh.
Pustimo zaenkrat ob strani razne ideološke razlike. Nihče ne more zahtevati, da bi vsi enako čutili in enako hoteli gtede vseh možnih vprašanj, ki se pojavljajo v javnem življenju, in sploh v družbi. Vsak ima lahko svoje poglede na večjo ali manjšo koristnost ene ali druge socialne ureditve, na veio, na svobodomiselstvo itd. Toda v nečem smo si pa vendar lahko Vsi edini: v obrambi svojih pravic, in prav to bi moralo biti jedro našega političnega delovanja. Kdor govori, da je v našem položaju potrebna drugačna usmerjenost, da se moramo skoro v 50 milijonski I-taliji predvsem zavzemati za zm-t-go komunizma ali socializma, ta ja kaj nepravilno ocenil vlogo, ki jo pri tem lahko odigra kakšnih 30 -
40.000	slovenskih glasov. Poleg tega pa ni doumel, da tudi v primeru uresničenja takšnih stremljenj tukajšnjim Slovencem še vedno ne bo zajamčen njihov obstoj, če jim ne bodo priznane njihove pravice, če jih bodo smatrali za drugovrstne, ne pa enakopravne državljane. Osnovni problem našega življenja in smrti, pa naj bo tudi navadne skorjice kruha za posameznika, ki noče zavreči svojega lastnega imena in zavesti, je in ostane uveljavljanje in priznavanje narodnostnih pravic. Tako je bilo in bo pri vseh narodnostnih skupinah, ki so se kjerkoli znašle v vlogi narodne manjšine.
Tržaški Slovenci morajo torej izpričati svojo voljo do obstoja .-tem, da se pod svojim imenom organizirajo in da pod svojim imenom tudi politično nastopajo. To je tako jasnt>, da se o tem sploh ne more dvomiti. Toda vkljub temu, je še veliko ljudi, ki verjame din-gačnemu prigovarjanju. »Italijanske komunistična stranka je drug i najmočnejša stranka v Italiji«, pravijo eni in dodajajo »Skrijmo se v njeno krilo, tam bomo najbolj varni!« Titovci pa oznanjajo na drugi strani: »Samo v sklopu širokih italijanskih delovnih množic bomo nekaj pomenili. Zato proč z nazadnjaškim narodnjaštvom!« Pri tem pa prvi pozabljajo, da bi bili Slovenci v KPI drobec, ki ne bi imel najmanjšega vpliva na partijsko vodstvo, drugi pa se niti ne zmenijo za katastrofalne posledice svoje fratelančne politike, ko so se tudi uspavali z vero v pretežno italijanske: delovne množice, ki so jih ob prvi preizkušnji pustile popolnoma na cvdilu. Toda še važnejše je, dn eni in drugi vcepljajo našemu človeku občutek manjvrednosti, češ, sam ne moreš nič. To je kaj nevaren bacil, ki izzove, kakor
Posebni statut o pravicah etničnih manjšin
■S tem statutom sta prevzeli Italija in Jugoslavija jamstvo za o-hranitev narodnostnega značaja jugoslovanske odnosno italijanske manjšine na področjih, ki pridet j pod njuno upravo. Statut nam daje manj pravic kot Stalni statut mirovne pogodbe, slovenščina ne bo zraven italijanščine uradni jezik; postali smo narodnostna manjšina v državi. Toda pri vsem tem pomeni londonski statut mejnik med našo dosedanjo usodo po prvi svetovni vojni in rapalski pogodbi., ko niso bile naše narodnostne pravice nikjer uzakonjene.
K temu priznanju narodnostnih pravic smo pripomogli tudi mi slovenski demokrati s svojimi nešte-t mi vlogami in spomenicami o potrebah in pravicah slovenskega in hrvatskega ljudstva na tem ozemlju, ki smo jih pošiljali ne samo n« Zavezniško vojaško upravo, ampak ■tudi v Washington in London. Večkrat je bilo z angleške in ameriške strani naglašano, da bi bile, če bi STO prišlo zopet pod Italijo, Slovencem in Hrvatom zajamčene njih narodnostne pravice po vzorcu, ki velja za Nemce v Poadižju na Južnem Tirolskem. Londonski statut nam ne daje onih pravic, ki jih 1-majo južnotirolski Nemci.
V	naslednjem se bomo dotaknil' važnejših določb statuta. ICer so pravice obeh narodnostnih manjša.
—	jugoslovanske in italijanske — v splošnem enake, bomo govori'5 zaradi kratkosti le o pravicah, ki veljajo za jugoslovansko narodnostno skupino na področju A. Tako namreč imenuje sporazum Slovence, Hrvate in Srbe, ki žive na po dročju A.
Narodnostni značaj
Jamstvo obeh držav za ohranitev narodnostnega značaja v duhu londonskih dogovorov je ena najvažnejših določb statuta. Ona pomeni, da sta obe državi,jlSftteli .zagptovit: svojim etničnim manjšinam ohranitev in obstanek kot narodnostna slovanska odnosno italijanska skupina. Z drugimi besedami je to jamstvo, da se manjšine ne bodo raznarodovale. In ker je šola, zlasti otroški vrtci in ljudska šola, najučinkovitejše sredstvo za potujčevanje drugorodnih otrok, je bilo izrečeno v čl. 2, točka c), da se o-hranijo slovenske šole povsod, kjer so otroci slovanske narodnosti. Iz tega bi moralo slediti, da v smislu načel splošne deklaracije o človečanskih pravicah, na katere se sta--tut v točki 1 sklicuje, ne bi smele sprejemati italijanske šole na področju A slovenskih in jugoslovanske šole na področju B italijanskih otrok. iS tem bi se ne kratila slovenskim in italijanskim staršem pravica dajati otrokom potrebni vzgojo, ampak bi se samo preprečilo potujčevanje lastnega otroka, kar je protinaravno in nemoralno in proti deklaraciji o človečanskih pravicah. Zato bi morale šole na področju A in na področju B odklanjati tujerodne otroke, da se ne ponižajo na stopnjo potujčevalnir in krše duh in smisel londonskih dogovorov.
Hujskanje in nestrpnost
'Podžiganje narodnostne in rasne mržnje med obema narodnostima je bilo prepovadano in se bo kaznovalo. Samo na tak način bo mogoče izvajanje manjšinskega statuta v duhu sprave in miru. S to določbo so hoteli enkrat za vselej odstraniti hujskanje in' zaničevanje. In to je bilo potrebno. Vsak Slovenec govori povsod svobodno in javno -svoj slovenski jezik, ne da bi
smo se imeli v teh letih že nekajkrat pfiliko prepričati, prri marsikom pravo narodnostno smrt.
Resnica pa je popolnoma drugačna od tega, kar trobijo razni plačani aktivisti: Slovenci bomo nekaj šteli, bomo kot takšni spoštovani in upoštevani, samo če se bomo najprej sami sebe zavedali, če svojega imena sami ne bomo skrivali in zam.etava.li. To pa bomo dosegli samo, če bomo povsod nastopna vod svojim imenom. Ne pozabimo. Kdor si ne pomaga sam, tega tudi drugi zapostavljajo!
Prepričati o tem našega človeka pripraviti ga. do tega, da odpove pokorščino svojim vodstvom, ki ga. skušaio zopet prodati in izigravati, ali pa- da svojim vodstvom prepreči, da bi svoje načrte uresničila, to je prva naloga, za katero se mora v tem zgodovinskem trenutku zavzeti vsak zaveden tržaški Slovenec.	*	*	*
se mu bilo treba bati, da ga kak
vročekrvnež zaradi tega žali ali napade — ako- noče biti kaznovan. Zato proč s strahom govoriti na u-iici, v tramvaju, na delu v svojem materinem jeziku.
Javne službe
Zajamčena je enakost pri sprejemanju in nastopanju služb v javnih in upravnih uradih. Slovenski dijaki, ki končajo srednjo šolo, obvladajo popolnoma italijanski jezik. Zato pričakujemo, da bo nova uprava našega ozemlja sprejemala v državne, deželne in občinske služ-•be tudi pripadnike naše narodne skupine, brez vsake diskriminacije in spopolnila uradniške kadre s sorazmernim številom slovenskih u-radnikov vseh vrst.
Jezikovna enakopravnost
Ta enakopravnost se odraža v pravici Slovencev in drugih pripadnikov jugoslovanske skupine, d se bodo lahko svobodno peslu zevali svojega . jezika pri osebnih in uradnih odnosih in stikih z u nravnimi in sodnimi oblastmi. To velja za vse upravne oblasti, državne, deželne in občinske. Od o-blasti pa dobijo odgovor tudi v svojem jeziku; pri ustnih odgovorih naravnost od funkcionarja al.i nr> tolmaču; pri pismenih odgovorih in rešitvah pa morajo oblasti preskrbeti vsaj prevod, če že ne originala v slovenščini. Jevne li s-tine in razsodbe, ki se nanašalo na Slovence in druge Jugoslovane mera’o biti opremljene s prevodom v jeziku stranke. Iz tega izvira, d?) bo lahko vsak Slovenec govoril na sodniji v svojem jeziku in se obračal na sodne oblasti s slovenskimi vlogami, prošnjami in tožbami; četudi se mora prepis tožbe dostavit' nasprotni stranki, je tožba, vendar snis, ki ie naslovljen na sodnico ir> ki od sodnije .zahteva, da izreče nr a varale.
Važna je določba o dvojezičnih
napisih’na javnih -zgradbah in uradih ter o imenih krajev in ulic. V tržaški občini bodo ti napisi in i-mena tudi v slovenskem jeziku, ai; samo v onih volilnih okrajih, kjer Slovani tvorijo vsaj 25 odstotkov prebivalstva. V drugih občinah pa. kjer je Slovanov najmanj 25 odstotkov, bodo dvojezični napisi po celi občini.
Od naših ljudi je sedaj odvisni izvajanje dvojezičnosti: Ako se bodo dosledno posluževali svojega materinega jezika, kar je sedaj njih sveta pravica, bodo tudi pripomogli k nastavljanju naših uradnikov in uradnic in s tem k ohranitvi naših šol.
Kulturne organizacije in domovi
Našim vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam je bila zajamčena enakopravnost z italijanskimi organizacijami zlasti v pogledu uporabljanja javnih stavb, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev. S posebnim pismom od E. oktobra je italijanski veleposlanik naznanil jugoslovanskemu veleposlaniku v Londonu, d:; bo dala Italija na razpolago za- slovenske kulturne potrebe v Trstu: eno hišo v Rojanu, »Narodni doim pri Sv. Ivanu in da bo dala denar za zidanje novega kulturnega sedeža v ulici Petronio. Ta novi ku’-turni dom, ki naj bi ga sezidali na zemljišču v ulici Petronio, tam nekje blizu Roeola, naj bi bil menda •nadomestilo za slovenski »Narodni dom« na trgu Dalmazia, kjer stoji dar.es »Hotel Reg>na«. Četudi, upoštevamo pripravljenost italijanske vlade, da nam da sredstva za sezi-danje novega kulturnega doma v nadomestilo za požgani »Narodni dom«, ki je bil v sredi mesta, moramo označiti ulico Petronio, ki ja ne samo daleč od sredine mesta, a»fcpak 4ifdi v predmest ju, kjer- sko« ro ni Slovencev, za najbolj nesre-
čen prostor za osrednji slovenski kulturni dom v Trstu. Žalca J se Jr izbrala ravno uiica Petronio, dobro vsi Tržačani. Tam imajo titovci stavbišče, na katerem so hoteli pred leti sezidati svoje kulturno središče.
V	interesu vseh tržaških Slovencev, Hrvatov in Srbov ter v interesu mesta samega je, da se v ulice Petronio ne zabijejo stotine milijonov za kulturni dom, ki bi rM
[bolj primernem kraju .bil mesti« jTrstu v čast in ponos, j D,uh sprave, ki daja londonskim |dogovoiom visoki zgodovinski pomen. je hotel pomesti s šovinizmom malih ljudi kampanilskega obzorja, ki bi jim bil slovenski kulturni dom sredi mesta — strašile. Zalo bi bilo prav, če bi odgovorni čin -teiji podvrgli reviziji namero, da se slovenski centralni kulturni dom postavi v uiico Petronio.
OB ODHODU
angio-ameriških zaveznikov
Od 10. junija 1945 do 15. septembra 1947 je bilo naše ozemlje pod anglo-ameriško vojaško upravo, ki je z ustanovitvijo STO prevzela 1(1 septembru 1947 od Varnostnega sveta zaupno upravo področja A. Ta je trajala, do sedaj, odnosno do 26. oktobra t. I.
Ce se ozremo nazaj na teh devet let. anglo-ameriške uprave in potegnemo črto pod njo, se nam pokažejo njene dobre in tudi slabe stran• Anglo-ameriška uprava vi odpravila ostankov fašističnih zakonov na področju narodne enakopravnosti slovenskega jezika in gospodarstva:	ni ničesar storila z:i
vsaj delno popravo škode, ki jo je fašizem prizadejal slovenskim gospodarskim "in denarnim zavodom ter kulturnim ustanovam. Zavezniška vojaška uprava ni branila STO, kakor bi bila njena dolžnost v duhu pariške mirovne pogodb?, ampak je l. 1948. pod generalom Aireyem, celo predlagala njegovo ukinitev.
Na drugi strani pa če hočemo biti objektivni in pravični, je treba priznati, da je zavezniška uprava hotela h. 1945	Sloven-
cem v široki meri važna upravna
flemci se boje lastne uojshe
Precejšnjo pozornost mednarodne
javnosti je vzbudil članek nemške revije »Der Spiegel«, v katerem neki nemški novinar opisuje, kako je na londonski konferenci slučaij-no prisluškoval prijateljskemu .zaupnemu pomenku med nemškim kanclerjem Adenauerjem in belgijskim ter luksemburškim zunanjim ministrom. Novinar, skrit za stebrom, maj bi baje slišal, kako je Adenauer razkril svoj strah pred ustanavljajočo se nemško vojsko. Ob tej priliki naj bi dejal, kako so lahko gotovi, da se ne bo zgodilo nič hudega vse dokler je on n« o blasti. Toda če bi Nemčija kasneje prišla pod vpliv nacionalističnih, sil in generalov, pbtem ne ve kako bo. Nemški kancler naj bi ponovno podčrtal svojo vero v združitev Evrope. Njegova želja naj bi bila, da se sedanjo rešitev, katero so morali skovati, ker je Francija odklonila načrt za ustvaritev Evropske obrambne skupnosti in vojske, smatra samo ža začasno.
Adenauerju je torej, vsaj kakor piše v omenjenem članku, žal, da bo prišlo do tako rekoč samostojne nemške vojske, ne pa do združitve zahodnoevropskih vojsk v nadna-rddno in nenacionalistično armado. Poznavalcem nemških razmer se zdita Adenauerjeva nevolja in strah kaj verjetna. Številni mladi Nemci, s katerimi se je imel naš sodelavec priložnost razgovarjati prav v trenutkih. ko se je v francoski poslanski zbornici odločala usoda Evropske obrambne skupnosti, so nam-
reč tudi izrazili podobne pomisleke. Vsi. brez razlike, so Francozom
zelo zamerili, ker 'so s svpjim zadržanjem preprečili, da ne bi nemški generali zopet postali najprej vpliven, nato pa morda odločilen činitelj nemškega javnega življenja in politike. Mlado nemško po-kclenje je bilo pripravljeno služiti obrambi svobodoljubnega sveta, boji se pa svojih lastnih vojaških voditeljev, ki so Nemce že dvakrat vodili v uničujočo katastrofo. Zato bi se Nemci sami čutili veliko vur-nejše, če bi vedeli, da so njihovi vojaški šefi podvrženi čim strožji mednarodni kontroli, ki bi pa seveda morala biti enaka kakor za druge pogodbenike. •
Prehod v oborožitev sprejemajo torej Nemci, vsaj v prvem trenutku. z mešanimi občutki. Ni pa izključeno, da se bo to izpremenilo. ko ‘bodo po ulicah začele odmevati prve koračnice in ko se bodo zope: zasvetile nemške čelade.
Jugoslovansko sovjetska medsebojna snubljenja
Senzacionalna odobritev londonske rešitve Tržaškega vprašanja od strani Sovjetske zveze je zopet pritegnila poglede na jugoslovan-sko-sovjetske odnose, kjer se je v zadnjem času res zgodilo veliko novega. Staro sovraštvo pada vedno bolj v pozabo in Kremelj ne izgublja nobene priložnosti, da ne bi dokazal, kako zaželen bi mu bil
Tržaška rešitev v tuji luči
povratek izgubljenega sina v domače okrilje. Na drugi strani tudi jugoslovanski komunisti, katere so a-meraške dobave reševale iz. najtežjih škripcev, nikakor ne kažejo, dai bi jim kaj takega bilo neljubo. Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, Draškovie je na nedavni tiskovni konferenci na neko vprašanje kar odkrito priznal, da je razmerje med Jugoslavijo in Sovjet sko zvezo doseglo že takšno stopnjo normalizacije, da postaja zrelo za prehod k političnim razgovorom.
Popuščanja na sovjetski strani so kar precejšnja. Poleg priznanja rešitve Tržaškega vprašanja ne smemo spregledati, da je bil jugoslovanski zastopnik že dolgo od tega izvoljen za tajnika Podonavske komisije v kateri se & svojimi komunističnimi kolegi komintormist: prav dobro razume in ni več z.apo-stavljan kakor je bil prej. Med Sovjetsko zve^e, Madžarsko in Vzhodno Nemčijo na eni ter Jugoslavijo na drugi strani so vzpostavljeni živahni trgovski stik'. Sovjetska .zveza je prenehala protititovsko propagando. Tako ;e pred dnevi prenehala oddajati kominformistična radijska postaja »Svobodna Jugoslavija«. S tem je utihnilo pravzaprav več radijskih postaj, ki so delovale pod tem skupnim imenom. Nadalje je na Madžarskem prenehal izhaja* jugoslovanski emigrantski list. Prav tako so sovjetske radijske postaje nehale motiti beograjske radijske oddaje, ki so kmalu nato ukinile svoj program v ruščini.
Sovjetska zveza fco nadalje vrnila mladeniče, ki so pred prelomom s kominformom odšli na študije na njene univerze. Mnogi izmed njih so medtem končali vojaško akade mijo »Suvorov«. Vsi se bodo zdaj vrnili domov, kjer bodo dobili primerna mesta. Tudi na športnem po-prišcu se led taja. Beograjsko nogometno moštvo »Crvena zvezda« bo odšlo na gostovanje v Bolgarijo. pripravlja se šahovski dvoboi m.fd Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, šahovskega veleturnirja v Beogradu pa se bodo udeležili tudi sovjetski šahisti.
Vse1 torej kaže. da je spor v komunistični družini pred poravnavo. Kako gledajo na to jugoslovanski narodi, ki so upali, da se bodo v doslednem času rešili komunističnega jarma, je seveda drugo vprašanje.
mesta, kar ji pa ni uspelo zaradi odpora in bojkota slovenskih kc-munistov. Ta bojkot je imel usodne posledice za ves razvoj uprave, ki je ijrišla pod vpliv italijanskin uradnikov in tako ostala naklonjena italijanski stvari. Toda pri vsem tem bojkotu je ta uprava daii Slovencem slovenske ljudske, strokovne in srednje šole ter slovensko radijsko postajo. Trstu je naklonila 22 milijard ERP - podpore. Z njo bi se bilo lahko dosti več storilo, če bi se bile podpore ameriškega ERP-a omejevale v glavnem na Trst in njegovo industrijo in ie ne bi odšlo okrog 17 milijard: lir posojil za gradnjo trgovskih ladii, ki so, zgrajene, zapustile Trst in odplule v druge luke. Pri vsem tem je zavezniška uprava vendar storila marsikaj za naše podeželje. Po:1 -pirala je k ugodnimi posojili naš" industrijce, s prispevki za tujski promet naše obrtnike in gostilničarje; naše kmete s podporami zn obnovo vinogradov, sadovnjakov, hlevov in gospodarskih poslopij. Zgradila je v vojni porušene in požgane vasi. Pripravljena je bila dati slovenskim ribičem tri odst. posojila .za obnovo ribiških ladij in
im$~m6rwr
v dobi 9 let popolnoma spremenila svoje lice. Ceste, vodovodi, električna napeljava, občinski domovi, šole, otroški vrtci in stanovanjske hiše pričajo, da je tod hodila radodarna, bogata roka. Teh kratkih, ali zgodovinskih devet let bo ostalo prebivalstvu Trsta in okolice, posebno pa Slovencem v neizbrisnem spominu, kakor je ostala slr.-venskemu narodu v spominu francoska vladavina kraljestva Ilirije od 1808. do 1813. leta.
Zato bo ohranil slovenski narod na Tržaškem, vkljub vsem težkim pogreškom, ameriške in angleške upravitelje v trajnem spominu.
Molilna komedija v Szfe. Nemčiji
V	nedeljo 17. t. m. so vzhodno nemški komunisti ponovili volilno komedijo po vzorcu svojih nacističnih prednikov. Ni treba posebej u-menjati, da so »zmagali« tudi tu kakor po ostalih ljudskih demokracijah — z 99 odsto. Te odstotke i-tak kuhajo in pečejo tajne policije in prav zato je ta jed tudi tako odvratna. Tisti, ki razmere pozna jo, zatrjujejo, da bi s svobodnim' volitvami v Vzh. Nemčiji komunisti potegnili prav toliko glasov, kakor njihovi tovariši v Avstriji na isto nedeljo. Niti celih 4 odstotkov.
Nemčija s Stianshi zvezi
Po desetih letih bo v teh dneh prenehala zavezniška zasedba Zahodne Nemčije. '' zgodovini ni mogoče najti primera tako dolge zasedbe tujega ozemlja kot posledic3 vojnih dogodkov. Po vsem, ikar je nacistična Nemčija pred vojno in med vojno povzročila, je bila dolgotrajna zasedba tudi povsem upravičena. Nacistična okužba, je- tako globoko prodrla v organizem nemškega naroda, da so bila v resnici potrebna tako dolga zdravljenja -in še je tvegano vprašanje, ali je danes nemški narod tydi ozdravljen.
Mnogo priprav za ukinitev zasedbenega stanja v. Zahodni Nemčiji so dokončali že v Londonu. Sedaj pa je na vrsti Pariz, ki naj odstrani še zadnje ovire. Te zapreke obstojajo med Francijo in Nemčijo. V Parizu so zbrani zastopniki Združenih držav, Anglije, Francije in Nemčije: Foster Dulles, Antho-ny Eden, Mendes France in Adenauer. Ti bodo reševali še neka; podrobnih vprašanj, kakor n. pt, pravni položaj zavezniških sil na. ozemlju Zah. Nemčije in na območju Berlina.
Vzporedno s temi razgovori ostaja odprto le še vprašanje Posarja, k: ga rešujeta obe stranki.
VESTI z GORIŠKEGA
Kaj pa naša avtonomija?
Pred sto leti se je rodil knezoškof dr. Fr. Sedej
Prihodnji torek prevzame Italija ■v svoje roke upravo malenkostno skrčenega področja A Svobodnega tržaškega ozemlja. Ker gre pri tem za dejansko razdelitev STO in je •njegova mednarodnopravna ohranitev samo zunanja forma, se bodo naši tržaški rojaki znašli pod novim gospodarjem.
V	primerjavi z našim, bo polo-m j tržaških' Slovencev veliko lažji n .ugodnejši. Dobili so manjšinski statut. Z .mednarodno pogodbo med dvema državama, katere nobena atran oe more samovoljno izpreme-miti, so jim zajamčene osnovne človečanske, med temi posebno narodnostne in jezikovne pravice. Na u-■Mde se 'bodo lahko obraeaii v slovenskem jeziku in v svojem materinem je?.iiku -bodo dobivali tudi rešitve. Njihove šole bodo uzakonje-»e, 'Učne moči pa stalno nameščene.
V	javne službe 'bodo sprejemali sorazmerno število kandidatov slovenskega izvora. Italija jim bo tudi deloma vrnila škodo, katero so ittrpele slovenske kulturne organ;-/.acije pod fašizmom. Izročena jim bosta dva narodna domova, tretji pa jim bo celo sezidan.
Ce te dni govorimo s Tržačani ter pripomnimo, da živimo Goričani že sedem let pod Italijo in nimamo niti od daleč toliko pravic, bomo neredko dobili odgovor, da jim zavidamo. Ne bomo rekli, dl na Goriškem nimamo slovenskih šol, toda te šole so nekakšni divji poganjki. Se do danes niso uzakonjene. Razen starih, njihove po vojni pridobljen« učne moči niso stalno nameščene. Posamezniki, ki so optirali sa italijansko državljanstvo, so bili prisiljeni svoje otroke iz teh šol odstraniti. Tudi v Gorici smo imeli Slovenci svoj lep Dom, ki še danes stoji. Zanj smo vložili celd tožbo, toda ni je bilo pravice, ki bi sporna!«, da nam ga je trebi vrniti. Tudi glede jezika moramo pripomniti, da : o se naši Italijan-itki someščanu vsaj na ulicah in v tokalih pomirili s tem, da slišijo tudi slovensko, toda o kakšnih »loven »kih uličnih napisih ali cel6 slovenskih krajevnih imenih ne moremo niti sanjati. Isto velja za u|por*(*o slovenščine na uradih.
Vse to se dogaja vkljub temu, da ifre pri tem za pravice, ki so nam ■zajamčene z že pred davnim sprejeto italijansko ustavo, vkljub temu, da je bil zakon za slovenske šole že pripravljen ter je baje le-■čail v predalu goriškega prefekta, »kljub temu, da je z ozirom na po-»eben' značaj naše pokrajine italijanska ustava v svojem 116. členu ir.recno predvidela, da se Furlaniji-Jailijski krajini »priznajo posebne oblike in pogoji avtonomije s po-
Povračiio faks
Neposredni kmetovalci, ki so si nakupili zemljo ali stavbe za postavitev male .kmetije do, niso pri tem uživali ugodnosti zakona, po katerem so .tozadevne takse znižane, imajo pravico zahtevati povračilo preplačanih zneskov, a morajo to .zaprositi do 7. februarja 1955.
Bolniška pomoč
Stopil je v veljavo zakon, ki nudi zdravniško pomoč jetičnim kolonom in polovijsarjem. Ti in člani «j,ihove družine imajo pravico do doklade tudi potem, ko so se iz bolnice ie vmlli domov.
Vojaško področje
(Sedež vojaškega področja se iz Vidma preseli v Sacile. Do 31. decembra t. J. se je za morebitne listine in druge vojaške .zadeve obrniti samo v Videm. Po tem roku pa lahko v Videm ali v Sacile.
Razstava slikarja g. R. Sakside
V	.ulici Ascoli št. 1 v Gorici razstavlja svoja umetniška' dela slikar .g. Rudolf Saksida.
Cepljenje proti kozam In davlci
Se v soboto 23. t. m. cepijo v Gorici - mestu tudi za Standrež proti kozam in davici.
V	ponedeljek 25. in torek 26. t. m. od 9. do 10. ure (bodo cepili pa v Podgori tudi otroke iz Ločnika, Pevme, Oslavja in Sentmavra.
Vinski pridelek v Brdih
Na&i vinogradniki v Skriljevem, na Pleši vem, na Jazbinah, na Va-lerišču, v Steverjanu, na Oslavju v Pevmi, Sentmavru ln Podgori so ivoj vinski pridelek spravili v klet. *Ji:;o zadovoljni s količino, ker so
sebnimi statuti, ki so sprejeti z u-stavnimi zakoni«. Sicilija, Trento -■G-ornje Poadižje in Dolina Aosta so medtem že dobile svoje statute, v katerih je pri slednjih dveh avtonomnih pokrajinah predvidena tudi širokogrudna zaščita jezikovnih in drugih pravic tujejezičnih skupin. Le mi na Goriškem in v Furlaniji še vedno čakamo.
Do nedavnega so izjavljali, da je vzrok zamudi nerešeno Tržaško vprašanje. Ta razlog je s podpisom londonskih dogovorov odpadel. Italijanska vlada, ki je to menda pričakovala, je zato že poleti imenovala posebno komisijo, s sedežem v Vidmu, ki naj izdela osnutek za deželno avtonomijo Furlanije in tistih delov Julijske krajine, ki so ostali Italiji. Ni nam sicer znano, kako se razvija podrobno delo te-komisije, toda kolikor slišimo, razpravljajo njeni člani samo o .upravno - tehničnih, torej administrativnih problemih takšne avtonomije
v	odnosu do državne oblasti, ne pa o političnih nalogah, ki bi jih morala t.a avtonomija rešiti. Kakor v Dolini Aoste i.n v Trentu - Gornjem Poadižju, gre vendar tudi pri nas za narodnostno mešano področje, na katerem je treba narodnostni, po italijanskem izrazoslovju »tujejezični« skupini zajamčiti njene posebne kulturne in politične pravice. Ce avtonomna ureditev temu ne b; zadostila, potem bo prizadeti del prebivalstva ostal zagrenjen ir. nezadovoljen, kar pa državi kot taki ne more biti vseeno, posebno, ker je v vprašanju občutljivo obmejno področje. To še toliko bolj, ker se bo danes, Jto so tržaški Slovenci dobili svoj poseben manjšin ski statut, vsakdo upravičeno vprašal, kakšen je vendar postopek, po katerem imajo Slovenci pod isto upravo na enem koščku zemlje tak-
Udmženje italijanskih mladincev, Italijansko socialno gibanje (novi fašisti) in razni drugi prenapeteži se razburjajo in po devetih letih njihove postavitve zahtevajo odstranitev dveh spomenikov: padlim borcem iz Pevme, Oslavja in Sentmavra, ki stoji na trgu v Pevmi, ■in onega iz Steverjana, ki je postavljen vsem padlim iz Steverjana.
Zahteva po odstranitvi je seveda neutemeljena, izgovor, da oba spomenika žalita kostnico italijanskih vojakov na Oslavju, pa naravnost otročje izmišljen. Oba spomenika stražijo sedaj orožniki in je upati, da oblast nasilnežem ne nasede.
toča in druge vremenske nezgode precej pridelka pobrale. Zadovoljni pa so s kakovostjo, ker je bilo grozdje zelo sladko in mošt presega povprečno 21 stopinj Sladkorja!
Da bi le cena bila ugodna, ko j" že .pridelek bolj okusen, čeravno manjši od lanskega.
Pri item svetujemo veliko varčnost z vinom. Ne uživati brez potrebe in v preobilici. Kmet mora viao piti, da si popravi moči, ne da si jih z njim kvari!
Kazen za ponarejevalce vina
Vlada je odobrila zakon, ki predvideva hude denarne kazni za u-metno izdelovanje vina, in sicer 100 tisoč lir za vsak hektoliter. Za industrljce pa se kazen samo za posest takega vina ali likerja in temu podobno suče od 50 tisoč do 300 tisoč lir. Poleg tega pa jim sodnik lahko odredi še zaporo skladišča za eno leto.
Troplnovo žganje
Kot izvemo iz italijanskih listov, je tudi letos kmetom dovoljeno kuhati žganje iz lastnih tropin in izključno za domačo rabo. Kuhati ga seveda smejo samo potom kakega nakupovalca tropin, ki jim namesto denarja vrne določeno količino žganja.
Na pokopališču
Bližajo se. Vsi sveti in županstvo razglaša, da morajo biti vsa dela na grobiščih opravljena do 28. t. m.
Smrt v Hupi
V	soboto zvečer 16. t. m. je tu nenadoma umrl 81 let star domačin g. Dominik Pahor. Bil je narodno zaveden mož in prepričan demokrat. Njegovim sorodnikom naše sožalje!
šne, drugje pa skoro nobenih narodnostnih pravic.
Z rešitvijo Tržaškega vprašanja stopa torej zopet v ospredje tudi proolem oaše deželne avtonomije, ki po svojem statutu ne more biti takšna, da ne b: po pravni priključitvi Trsta k Italiji preprečevala, da se to mesto vključi v njen sestav. Zato je treba že sedaj v nje, predvideti prav tako široko ali še širše priznanje pravic slovenski skupini, kakor so ga dobili trzask. Slovenci s svojim manjšinskim statutom. Zdrava država temeiji m zadovoljnih .državljanih! Ce se hoče to doječi, je treba seveua k delu za izdelavo .$nutka avtonomije pritegmti tudi zastopnike S.ovea-cev, kar pa do danes še ni storjeno. Deželna avtonomija mora uzakoniti sožitje tu živečih narodnosti, zato mora biti skupno izdelana.
Čujte čujte L.
»Primorski' dnevnik« od 20. t. m. prinaša vest, da je jugoslovanski nrnister v Trstu, prof. Jože Zem-ljak, priredil v torek 19. t. m. poslovilni večer, na katerega je povabil tudi italijanskega političnega svetovalca Fracassija, prefekta VI-tellija in vodjo oddelka za notranje zadeve Memma, ki so se vabilu (tudi odzvali ter se na ta način srečali tudi s »tovarišem« Francem Štoko!
Cujte, čujte, rimskim »emisar-jem« so Titovi zastopniki ne samo Trst izročili, ampak jih tudi na poslovilni večer povabili! Kaj porečejo *- temu tisti novopečeni sopotniki okoli »Novega lista« in pa sami »tovariši« okoli »Primorskega dnevnika«, ki so ob letošnjem Slovanskem plesu v Trstu kričali n;, izdajstvo, češ da so na ples bili povabljeni tudi »rimski emisarji«!?...
Županstvo iz. Steverjana in svojci padlih iz Pevme, Oslavja, Sentmavra in Steverjana pa naj se obločno proti tej gonji pritožijo na pristojno oblast, to je na prefekturo in vlado.
O stvari odloča in bo smelo odločati samo slovensko ljudstvo, k--i-kor sme o kostnici na Oslavju odločati samo italijansko ljudstvo!
Gucchi in Magnani v ]amijah ne bosta doma I
Goriški frontaši kaj vneto pridigajo »socializem« tudi po kraških vaseh in si obetajo vse mogoče od Cucchiia in Magnanija, ki sta prav teko komunistična odpadnika kot Tito in njegovi frontaši. To je: vsi skupaj so komunisti v bistvu ostali, kot Tito sam zagotavlja, le na-zivajo se »socialiste«.
»Se dve leti in pol morate jesti krompir in fižol namesto belega kruha«, ie T to zaukazal Jugoslovanom na Ostrožnem meseca septembra!
Ko .bosta minuli ti dve leti in pol, si Tito izmisli kak izgovor o suši in tako dalje!
Kakor jugoslovansko ljudstvo za man čaka, da se desetletne Titove obljube izpolnijo, tako bomo tudi Slovenci v Italiji zaman čakali, da nas bodo Cucchi, Magnani in fron-taški »socialisti« odrešili ali nam vsaj nekoliko pripomogli v teh težkih časih. Čudeža, da 'bi iz k raškega kamenja kruh pekli, kot ga r. njihovim piškavim »socializmom« obetajo, ne bodo naredili!
Kraševec
1Ž~SLOVENIJE |
NAJCENEJSA BOLNIŠNICA
V	SLOVENIJI
.Splošna bolnišnica v Murski Soboti je z avgustom letos znižala ceno oskrbnini na 990 din v infekcijskem oddelku in 720 v ostalih oddelkih ter je postala tako najcenejša bolnišnica v Sloveniji.
PROIZVODNJA BORSKEGA RUDNIKA
V	mesecu avgustu so v borskem rudniku dosegli rekordno proizvodnjo: izkopali so 89 tisoč ton bakrene rude.
NAPRAVE ZA HIDROCENTRALE ZA PAKISTAN
Tehnični izvedenec OZN v Pak'-stanu je po obisku jugoslovanskih tovarn, central, institutov priporočil Pakistanu, naj nabavi naprave za svoje hidrocentrale v Jugoslaviji.
Jugoslavija 'bo v zameno za te naprave dobila bombaž in riž.
Odhod predstavnikov Trgovinske zbornice v Rim
V	.torek zjutraj so odpotovali v Rim predstavniki goriške Trgovinske zbornice. Goriški predstavniki se bodo v Rimu udeležili medministrskega posvetovanja o spremembah in morebitnih dopolnilih trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen pred leti med Italijo in Jugoslavijo v Vidmu.
VOJNA ODŠKODNINA
Po čl. 79 mirovne pogodbe imajo vse združene zavezniške sile pravico zapleniti, pridržati si in prodati imovdno, pravice in korist: (beni, diritti e interessi) italijanskih državljanov, nahajajoče sa na njihovem ozemlju. Prizadete lastnike je po istem členu dolžna odškodovati italijanska država in vlada je senatu in poslanski zbornic: ie predložila zadevni osnutek zakona. Vlada namerava plačati lastnikom do petih milijonov vrednost; z denarjem v gotovini, ostale zneske pa z državnimi obveznicami.
Prijaive. pa je treba predložiti v roku 90 dni od dneva, ko bo zakon objavljen.
Gre za imovino italijanskih državljanom na ozemlju predvojne Jugoslavije, ki je. bila zaplenjeni pridržana ali prodana v smislu člena 79 mirovne pogodbe in ne za .kako drugo imovino r.a istem odnosno na Jugoslaviji odstopljenem ozemlju.
SEJANJE PŠENICE
Dobri pridelek žitaric koristi gospodarjem kmetovalcem in državi, ker ni treba kupovati kruha v inozemstvu in ga plačevati z zlatom. Italija že nekaj let sem vodi tako imenovano žitno bitko, ki je prinesla dobre .uspehe, saj so nekateri pridelovalci dosegli rekordni pridelek 84 stotov pšenice na hektarju njive.
Da dosežemo visok pridelek pšenice je potrebno upoštevati sledeče pogoje: pravilno kolobarjenje, to je: prvo sejmo koruzo, in to njivo dobro s hlevskim gnojem pognojimo. Naslednje agrarno leto, ko v jeseni koruzo poberemo, na isti nji-
vi	sejmo pšenico!
Sejati pšenico pa njivah, kjer j° rastla detelja a’J po razoranih travnikih ni priporočljivo, ker nam razne, vrste mrčesa (ki se v taki zemlji močno razvijajo!) navadno precej pridelka uničijo!
Drugi pogoj za uspeh je globoko oranje odnosno kopanje njive za sejanje pšenice. Kjer le mogoče naj se orje s traktorjem, ki seže globoko in zemljo zaradi naglega oranja dobro zdrobi.
Težko .zemljo pa moramo takoj po oranju še pobranati, in sicer predno se zemlja posuši in strdi!
Tretji pogoj za dober pridelek pšenice je gnojenje, ki ga ni priporočljivo opravljati, s hlevskim gnojem, ker ta gnoj povzroči -pre-bujno rast, nakar se pšenica rada poleže. Poleg tega zanaša ta gn ij azne bolezni v zemljo (na primer sneti ji vost).
Le v pusti, peščeni zemlji je primerno rabiti hlevski gnoj, i.n sicer 300 do 400 kviintalov gnoja na hektar zemlje!
Najbolje je .uporabljati umetna gnojila, in sicer 6 do 8 kvintalov superfosfata na hektar, lahko p< tudi 16 do 12 kvintalov! Zraven pa še 100 do 150 kg kalijeve soli; 150 do 2QQ kg žvepleno-kislega amoniaka odnosno apnenega dušika. Apneni dušik je namesto amoniaka posebno priporočljiv za težka in vlažna zemljišča.
Vsa ta gnojila dobro skupaj pomešamo in jih nato po njivah zn sejanje pšenice še pred brananjem potrosimo.
Ce gnojimo s hlevskim gnojem, zadostuje ena sama tretjina od navedene količine umetnih gnojil!
KAKŠNO VRSTO PŠENICE SEJATI?
Pšenico ločimo v osinko in golico, to je ščetinasto ali pa br^z ščetin. Najbolj rodovitna je golica, ki p se rada osipa in s tem pridelek izgublja. Da to škodo preprečimo, jo je požeti predno dobro dozori!
V bolj pusto .zemlio sejemo pšenico, imenovano MENTANA, katero je že izpodrinila boljša vrst.), imenovana TEVERE. Nato vrs*e SALTO. IMPERO in druge.
V dobre zemlje sejemo vrste SAN PASTORE ORLANDI 10, MARA, FIORELLO itd.
Vse te vrste semena dobimo v kmetijskih konzorcijih, kjer dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Tu •'o
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)
»Prisilili so me!« je tožil v ožjem krogu, . ko so ga zvesti iuriansiu ouiuovniki vprašali, zakaj se je odločil za odstop.
Vsi iz okoliša pokojnega knezo-nadskoia Sedeja vedo povedati, da sa je tistega zanj usodnega leta ii/tsl pogostoKiat oDiskat apostolSK; vizitator L«uca Passetto in ga vne •to nagovarjal k odstopu. Tistega ieta lii31 pa. je zaiadi tolmačenja ne/Katerih doleoii Later^nSKega dogovora nastal tudi spor med Mus-
SG.tnijtm . . \  Spor, k,
so o a	..	poravnali.
Tedaj pa mu je vizitator LucaPas-setto kratko in malo sporočil ukaz, da mora podati ostavko. Naš kne-zonadskof, ki je svoje predstojnike spoštoval, ker je absolutno veroval v oblast, se je prejetemu u-kazu vdal in odstopil, vendar s pogojem, da bo njegov naslednik ob-viadal tudi slovenščino in spoštoval slovenske vernike.
Vsi smo razumeli, da smo Slovenci. z ukazanim odstopom svojega nadškofa plačali ceno za poravnavo gori omenjenega spora, kajti Mussolini je tedaj osebno obiskal papeža!
(Hudo ie pravičnega knezonadško-fa zadelo, ko je izvedel, da pride
semena sicer draga, toda pristna in donosna in jih rabimo tri do štiri leta. Nato pa kupimo zopet novo seme!
Pametno je sejati pšenico s strojem, kjer le mogoče, ker prihranimo na semenu. Sejanje v vrstah pa ima to dobroto, da zarod zadobi vse dobrote od gnojila in ni podvržen boleznim kot sicer!
Bolj pozno ko pšenico sejemo, več je moramo posejati, ker se v mrzlejšem času, od 15. novembra dalje, ne obraste tako rada. Normama količina semena je 150 da 180 kg na hektar .zemlje. Predno pš&nico posejemo, pa jo moramo dobro premešati v prahu CAFFA-‘RO, in sicer 1/4 kg prahu na 100 kg semena, da ne postane snetljiva!
Pravilo pa velja, da čim zgodnejše pšenica dozori, tem pozneje jo sejemo!
Ko pšenica doraste do tretjega lista, začne srkati hranilne snovi iz zemlje, to se navadno zgodi zadnje dni novembra odnosno prve dni decembra. V tem času potrosimo apneni .nitrat, in sicer 150 do 200 kg na hektar zemlje v treh ali štirih obrokih do konca marca. Tega gnojila ne smemo opustiti, ker ■pomaga rast.i x mr.zlem času in tako pšenica lahko kljubuje mrazu, si utrdi koren ter spodnji del stebla in ne poleže!
Paziti moramo tudi, da se voda dobro odteče, ker nam v vodenem zemljišču pšenica slabo raste in pobledi.
na njegovo mesto vneti italijanski nacionalist mons. Sirotti. V zvezi s tem piše prof. Gaetano Salvemi-ni v svoji knjigi1 »Mussolini diplo-matico«, Laterza 1952, stran 482, dobesedno:	»Pio XI nomino un
„amministratore apostoliuo”, cioe un commissario straordinario con funzioni episcopali, per la diocesi di Gorizia. E scelse >un frenetico nazionalista italiano, monsignor Sirotti, che inizio immediatamente, fra i vivi applausi dei fascisti lo-cali, 1’opera di italia.ni.zzazione ne! seminario.«
Ko so pokojnega knezonadškofa vsa ta žalostna dejstva strla in so množice slovenskih vernikov glasno zajokale, je vest nad tem .tragičnim dogodkom zajela malone ves svet, ki je dvignil svoj protestni glas. »Osservatore Romano« je 17. dec. 1931 skušal zadevo prikriti s trditvijo, da je knezona.dškof odstopil zaradi bolezni, in da se je 3. novembra1 istegai leta pismeno papežu zahvalil za sprejeti odstop. Toda nemški »Koelnische Zeitung« in beograjska »Politika« sta odkrila zadevo vizitatorjevih obiskov in 'nagovarjanj ter očitala »Osservato-ru Romano«, da: je v svojem članku zamolčal -i to dejstvo i protest, ki ga je knezonadškof zaradi nespoštovanja obljub poslal papežu dne 3. novembra.
Na poziv, naj knezonadškofovo pismo objavi v celoti, »Osservatore Romano« niti odgovoril ni. Prav tako ni odgovoril na vprašanje »Politike«, zakaj je papež na dr. Sedejevo mesto imenoval prav Si-rottija, ki je bil očiten nasprotnik .Slovencev!
Danes vemo tudi to, da je mons. Sirotti ne samo bil nasproten Slovencem ter italijaniziral vse, kat je mogel, ampak da je tudi pošiljal v Vatikan pisma proti sloven-sk duhovščini, katero je krivično črnil, da nima zadostne naobrazbe, da je prežeta slovenskega nacionalističnega duha in da rada samo politizira!
S civilnimi in političnimi ital -janskimi oblastmi se knezonadškof dr. Sedej ni .znašel, saj so se ravnala samo po fašističnem nauku in metodi nasilja. Z vojaško oblastjo in vojaškimi krogi sploh pa je gojil dobre stike in prijazne odnoša-je. Večkrat so ga povabili k sebi, ga obiskovali .in mu izkazovali vso čast, ki mu je kot škofu pritikala!
V	nedeljo 10. oktobra t. 1. so na rojstni hiši našega velikega šk»fa,
v	Cerknem, odkrili spominsko ploščo, da bodo tudi naši potomci slavili njegov spomin!
Slava mu in zahvala za srčno ljubezen, ki -jo je do vernikov o-beh narodnosti na Goriškem iskreno gojil, slava in zahvala mu za. mučeniško smrt, ki jo je storil v obrambo lastne pravice in pravice slovenskega naroda!
PRIDNEGA IN POŠTENEGA VAJENCA išče trgovina jestvin v sredi mesta. — Naslov v upra-
vi	lista.
DROGERIJA ANTON	PODGORNIK		
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na		Komu -	Tel. 3009
lambrelta 125 F
EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE
GORICA - ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723
CENA PO CENIKU LIR 108.000
PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV
DROBNE) VESTI
Spomeniki so jim na poti
GOSPODARSTVOI
Usoda Piccard-ove gondole
V	Trstu rjavi znamenita potapljaška gondola, ki so jo zgradili v raziskovalne namene za profesorja Avgusta Piccarda. Tudi ta profesor je ostal brez denarja in ne more nadaljevati s svojimi drznimi raziskovanji morskega dna. Se jpred kratkim se je stari profesor potožil časnikarjem: »Moja potapljaška gondola je v Trstu izgotovljena, vendar bo zarjavela, če ne »ajdem vlade, ki bi mi stavila na razpolago potrebna sredstva.«
'Profesor Piccard ima dva glavna mačrta, ki bi jih želel obdelati. Njegova namera je, da bi v okolici .Kanarskih otokov, kakih tisoč me-irov pod morsko gladino, iskal za sledovi pravljičnega mesta Atlan-lis. Neka ameriška filmska družba je pripravljena, da belgijskega znanstvenika opremi z aparaturami za filmsko snemanje v barvah ise nadeja, da bi na morskem «’nu njeni strokovnjaki lahko fii-rnali ostanke starodavnega Atlan tisa. V ta namen je družba pripravljena žrtvovati pol milijona dolarjev.
Trmoglavi profesor pa nad to jonudbo ni navdušen, ker bi na ta »ačin, tako modruje ubogi idealist, »pobegnil -iz področja znanstvenega raziskovanja na področje dobičkarskega profitarstva«. Vsekakor bi ■odpadlo za njegove potrebe pri tej ponudbi 200.000 dolarjev.
Medtem ko se profesor še pogaja a Američani, se je pojavila neka nizozemsko-belgijska finančna sku^ pina, ki namerava uresničiti tako imenovani načrt Vago. Po dolgoletnih brskanjih je našla družba v, oklepnih blagajnah neke amsterdamske banke skrbno spravljene načrte, ki so se ukvarjali s preteklimi ladijskimi katastrofami. Vsaka ladja, ki ne leži globlje od tisoč metrov pod morsko gladino in ki ie is seboj potegnila v morske globine večje in dragocenejše tovore alata in draguljev, je v teh načrtih označena. Križi na pomorskih zemljevidih so posebno na gosto posejani prav v zalivu Vigo. Tam se je namreč leta 1702 potopilo celotno brodovje, ki je prevažalo iz španskih ameriških kolonij srebra in zlato v domovino. Po cenitvah izvedencev je bilo na ladjah plemenitih kovin iza polnih 275 mili-
jard lir. Ce bo sedanja španska vlada dovolila dvig tega 'bogastva, bodo Nizozemci in Belgijci takoj pričeli 'z delom. Pri tem pa naj bi jim bil profesor Piccard s svojo gondolo v pomoč. Brodovje leži kakih 700 metrov pod morjem in bi mu z gondolo lahko prišli na sled.
Belgijski profesor je pripravljen sodelovati pri teh delih pod pogojem. da mu družba zagotovi potrebna sredstva za njegova nadaljnju raziskovanja. Druiba pa je medtem svoje honorarje ,za raziskovalce znatno znižala, ker so se ji ponudili francoski mornariški častniki, ki so v bližini Dakarja letošnjo spomlad dosegli globino 3000 m.
Profesor Piccard se bo moral torej odločiti, ali naj svojo gondolo prepusti rji ali naj se uvrsti med
filmske operaterje ali iskalce zlata Obe odločitvi so za idealnega znanstvenika trpki, današnji čas je pač tak.
Profesor Piccard je znan po svojih stratosferičnih raziskovanjih in on je bil prvi, ki je s svojimi pripravami mogočno približal atmosfersko znanost mejam zemeljskega atmosferskega pasu. Današnji izsledki na tem področju so bili mogoči prav z njegovimi tveganji.
Papež proti ABC orožju
Prejšnji četrtek je sv. oče sprejel v svoji letni rezidenci nekaj sto zastopnikov mednarodnega zdravniškega kongresa. Pri tej priložnosti so je papež Pij XII. izrekel proti uporabi atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja.
Spoštuj svoj materin jezik najmanj tako, kakor spoštuješ jezik svojih someščanov] To je tvoja narodna dolžnost, in to je tudi tvoja pravica, ki ti jo daje posebni statut.
' ' ‘jauno mnenje
Pred nekaj dnevi se je skoro neopaženo odigrala zakulisna igra med Vzhodom ih Zahodom, ki je ponovno dokazala, kolikšno vrednost ima javno mnenje v »ljudskih demokracijah«.
Po poplavah, ki so povzročile ta ko ob Podonavju kakor tudi po predelih Vzhodne Nemčije veliko škodo, je ameriška vlada- naslovila na visokega komisarja v Berlinu Georgija Puškina, pismo, v katerem je .ponudila za prizadete prebivalce sivojo pomoč v živilih in oblačilih. Čeprav je »Nemška demokratična republika« že nekaj mesecev »suverena« država, je predsednik Eisenhower svojo velikodušno ponudbo naslovil na Puškina, kajti Washington ne priznava sovjetske priprežnice in tudi ne vzdržuje z njo nikakih diplomatskih stikov. Razumljivo je, da zato tudi dopisovati ne more z državo, ki izasluži dejansko čisto drugačno poimenovanje. Vzhodnonemški tisk je na Eisenhovverjevo ponudbo zagnal krik in vik, kakor ja •to vedno navada, kadar Kremelj pritisne na odklonilni gumb. Eisen-howerjevo ponudbo so komunisti označili kot »provokacijo«, ki žali »ponos« komunistične diktatorske
Pretuaijanje in potuadanje RF
Komunizem je v svoji pristni, nezakrinkani obliki popolno zanikanje narodnostnih in verskih izročil vseh narodov. Pred dobrimi 20 leti je pa komunistična internacionala opustila ta načela in prešla k taktiki »ljudskih front«. Tako ni prišlo samo do skupne fronte z nekomunističnimi strankami in sku pinami, ampak tudi do ideološke preusmerjenosti z večjim poudar janjem narodnostnih izročil. Od takrat dalje komunistične stranke po vsem svetu izrabljajo velike o-sebnosti preteklosti. Tako se ameriški komunisti sklicujejo na Lincolna, komunisti Latinske Amerike se proglašajo za dediče velikega o-svoboditelja Simona Bolivar.ja, francoski komunisti pa vsako leto pro slavljajo Devico Orleansko.
Letošnja spominska proslava Device Orleanske v pariški mestni
Smrtni pohod tjulenjev
Največje čudo narave, ki se vsako leto ponavlja na bregovih Groenlandije, Labradorja in Nove Fund-landije, je gotovo množično preseljevanje tjulenjev. Na jesen pričenja s severa proti jugu, v zgodnji pomladi pa v nasprotni smeri. Kje preživljajo tjulenji poletje, je tudi današnjim raziskovalcem še vedno •uganka. Tjulenji v tem' letnem čaju enostavno izginejo po členkovi-tih, popolnoma še neraziskanih vodovjih baffinskega zaliva.
V	pozni jeseni se ti morski prebivalci zopet pojavijo na zahodnih •balah Groenlandije in v 'zalivu Hudson. Septembra in oktobra, ko se je v haffinskem zalivu pojavila »ova plast ledu, zapuščajo tjulenji TOdi ta področja in nastopijo svoj;; dolgo potovanje proti jugu. Pot ol fužne konice Groenlandije je 1500 km do Nove Fundlandije. Tu kar mrgoli polenovke in slanikov. Zaradi obilne hrane se tjulenji tu /.natno zdebelijo. Pitanje morajo pospešiti, kajti že prve dni februarja odhajajo nazaj proti severu.
Ob obalah Nove Fundlandije s" posamezne zVrsti ločijo in vsaka skupina si poišče na ledenih poljih primerna mesta, kjer poležejo mladiče. Vsako leto si krdela izbirajo nova pribežališča. Našteli so po
150.000	samic, ki tu izvršijo svojo
materino dolžnost. Vsaka samica povrže po enega mladiča, ki nepremično obleži na ledu in si ne more pomagati.
Tu mladiče čakajo norveški lovci na tjulenje s svojimi ribiškimi flotiljami. 5. marca vsako leto pričenja vohunjenje za tjulenji. S helikopterji in radarskimi napravami preiskujejo področja in do 15. marca morajo biti ta dela končana. Zatem prične divja roparska gonja na mladiče in samice. Po uradnih cenitvah so v zadnjih 100 letih pobili na teh področjih nad 40 milijonov živali.
28, marca je sezija končana. Povprečno je pri tem lovu udeleženih po 15 ladij. Dnevni plen znaša p*-' 3000 tjulenjev, in če lovci dosežejo to število, se lov izplača. 80.000 -
100.000	kož je potrebnih, da je zaslužek primeren. Naše dame, ki se ponašajo s krznom tjulenjev, o tem ne razmišljajo....
Mnogi znanstveniki smatrajo, da bodo tjulenji popolnoma izginili, če jih oblasti ne bodo zaščitile. Moda čedalje bolj zahteva kože črnih morskih prebivalcev, industrija povprašuje po tjulenjevih jetrih, tovarne margarine predelujejo dragoceno olje in kozmetika cvre iz tjulenjeve slanine najfinejšo mast za razne kožne kreme.
hiši je imela še poseben značaj. Proslava je namreč izmaličila v proteste proti vojni v Indokini i.i proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. Istočasno so prišli francoski komunisti na duhovito misel, da so združili proslavo Ivane d’Arc s proslavljanjem komunistke Da-nielle Casanove, ki je umrla na le-garju leta 1943 v nemškem koncentracijskem taborišču. Pri vsem spoštovanju do odporniške bork? Casanove moramo pripomniti, da je bila ona prav tako kot vsi francoski komunisti bolj zvesta Sovjetski zve-zi kakor pa Franciji, medtem ko pomeni ime Jeannc d’Arc le Francijo in samo Fran cijo.
V	tistih deželah, v katerih so komunisti vzpostaV’" svojo diktatu ro .in v katerih se jim njihovi nasprotniki ne morejo javno posme hovati ali jim oporekati, so temeljitejše potvorili zgodovino kot jo potvarjajo y deželah, kjer se še borijo za oblast. Dne 23. mala 1954 so na primer vzhodnonemški komunisti priredili »genljivo prosh • vo« na gradu Wartburg pri E'-senachu v Turingiji, Wartburg 5e b’l simbol nemškega nacionalizma od 19. stoletja dalje. Svečanost je bila v proslavo obnove gradu in komunistični pesnik in vzhodnonemški minister za kulturo, Johar,-nes Becher, je imel govor, v katerem ie mrgolelo nacionalističnih fraz. Omenil je študentovsko demonstracijo na Wartbureu pr°d 137 leti in izjavil, da mora biti sveta dolžnost vsakesa Nemca o hraniti to dediščino. V resnici pa rrma seveda vzhodnonemški komu nistični režim prav ničesar skup-"°'5a z izročili wartburških študentov.
Dan po tei lažinacionalistični svečanosti na Wartbursu so se bolgarski komunisti še boli ponorčevali iz zgodovine s proslavo »dneva sv. Cirila' in Metoda«. Imena C'ril in Metod nista ori srcu samo Bolgarom, ampak vsem slovanskim -aVom Zahodna in vzhodna Cerkev iu slavita kot svo;a svetnika. Prilniblienost obeh svetih bratov ie tako globoko vkoreniniena, da so jo komunisti sklenili izrabiiti v fvirtrske >namnne. Tudi sosedni jugoslovanski komunisti pridno *z-r-blif>’o' to izročilo in ti izrodki spoa;o že tudi k nam.
Komunisti pa se skrbno izogiba-
jo prihajati v nasprotja z ruskimi narodnimi izročili. Nevarnost takega navzkrižja stalno obstoja, po sebno v Aziji, kjer so si ruski in kitajski komunisti na tem področju precej navzkriž. Do takega navzkrižja je prišlo na primer glede Džingiskana, poglavarja velikega mongolskega cesarstva 13. stoletja, ki je narodni junak mongolskega ljudstva. Ker še je pa boril tudi proti Rusom, velja tudi v današnji komunistični Rusiji za sovražnika.
V	Notranji Mongoliji, ki jo nadzirajo Kitajoi, je Džingiskan druga zadeva. Dne 23. aprila 1954 so se z velikim pompom spominjali 727 obletnice njegove smrti. Seveda grajo kitajski komunisti pri proslavljanju Džingiskana. isto vlogo kot francoski pri poveličevanju Device Orleanske, nemški pri proslavljanju Wartburga in balkanski s svetnikoma Cirilom in Metodom
Komunistični morali so dovolje r>a vsa sredsrtva za dosego svojih ciljev.
vladavine. Ošabno so se komunisti trkali po oblastniških prsih, da ne potrebujejo nobene ameriške pomoči.
Le nekaj dni zatem je — na, veliko presenečenje Američanov in se na večje presenečanje komunističnih trobentačev — prispel v VVashmgton zelo vljudno sestavljen odgovor, v katerem komunisti sprejemajo s hvaležnostjo ameriško velikodušno ponudbo. Stvar pa je i-mela en sam zaponec. Odgovora namreč ni podpisal Puškin, pač pa sam vrhovni poglavar Nemške demokratične republike, Grotewohl. Ta je torej odgovoril na pismo, ki ni ,bi!lo nanj naslovljeno. Puškin je bil zaenkrat zgolj pismonoša.
Ker >so vzhodnonemški komunisti želeli nekaj pojasnil glede ameriške pomoči, je ameriški visoki komisar Conant zašel v nemalo zadrego. Ce odgovori na Grotevvohlo-vo pismo, priznava s tem, hočeš, nočeš, »Nemško demokratično republiko«. Ce ne odgovori, bo vsa zadeva zdrknila v slepo ulico in postane vsa ta pisarija nepotrebna.
Conantu ni preostajalo drugega kakor da enostavno posnema Gro-tewohla, to se pravi, da na njegovo pismo odgovori — Puškinu, čeprav ta ni: podpisal odgovora na ameriško pismo. Da pa bi se izognil nadaljnjemu slepomišenju, je v svojem pismu Puškinu predlagal, naj zadevo uredi Mednarodni, rdeči križ in ga prosil, naj »nekoga« pooblasti za ta pogajanja.
Po vzgledu Vizhodne Nemčije so tudi Madžari sprejeli ameriško pomoč za poplavljence. Priprežniška pokorščina Kremlja se je enkrat le nagnila na koristno stran.
Hova »trska preganjanja
v Sovjetiji
V	zadnjih tednih je protiverska gonja v Sovjetiji dosegla ali celo presegla komunistična divjanja proti verskim ustanovam iz 1. 1930. Letaki, brošure, knjige, časopisje, radijske oddaje in številna ostala propagandna sredstva obratujejo s polno paro. Stara gesla: »Religija je opij. za ljudstvo« so zamenjale nove krilatice. Komunistična iznajdljivost prevarantskih gesel ;e postavila za stopnjo ostrejše zdra-v;1o: Vera je miselni delikt, razglašajo partijski provizijski potniki. Moskovska »Pravda« napoveduje »nepopustljivo in nepomirljivo borbo proti verskim predsodkom« 'n označuje vero »kot življenjsko najbolj trdovratni in škodljivi o-stanek kapitalizma«. »Komsomolska-!a Pravda« zmerja in grozi mladim poročencem, ki sklepajo zakone s cerkvenim blagoslovom in svoje o-troke vodijo h krstnemu obredu.
' Med drugo svetovno vojno pa je Stalin prav s pomočjo vere poskušal reševati izpodkopano moralo rdečearmejcev prav tako, kakor je vlačil iz naftalina »kapitalistične predsodke« o domovini, slovanski skupnosti itd.
Nasveti za tašče in druge
1) Ne vmešavajte se v tuje zadeve! Nezaželeni nasveti so glavni vzroki prepirov. Ne pripovedujte svojih izkušenj, če vas niso ,za to izrecno naprosili, in prepuščajte mlademu paru1 odločitev, ali nasvete tudi posluša ali ne.
2) Ce se vaš otrok poroči, se s tem premaknejo tudi njegova zanimanja. Ne obešajte se z vso silo na sina ali hčerko!
3) Ne bodite le preveč ravnodu šni! Predvsem ne zanemarjajte svojih vnukov. Mlada poročenca sta ponosna na svoje otroke, zato ju ne žalostite s preziranjem njunih otrok.
4) Ne dopisujte samo s sinom ali hčerjo, pač pa z obema! Do zeta ali sinahe bodite vljudni in izkazujte jima materinsko ljubezen.
5) Sorodnike zeta sli sinahe ne smatrajte za tujce in vsiljivce, pač pa kot člane lastne družine!
(J) Mlademu zakonskemu paru pomagajte finančno le v najnujnejših primerih; ne smatrajte tega za dolžnost in še manj je na mestu sponašanje, če so bile take podpore potrebne.
Žena na Kitajsiiein
Kitajska žena je bila od nekdaj navajena, da opravlja vsa trda vsakdanja dela z isto vnemo in pridnostjo kot njen zakonski mož. Pod sedanjim komunističnim režimom pa. so ji rdeči samopašniki dodelili še posebno vlogo. Medtem ko vojnohujskaška vladavina na milijone in milijone mož in fantov drži v vojaških uniformah, morajo žene voditi traktorje, opravljati železniško službo, čistiti ulice, se mučiti v rudnikih pod zemljo in sploh opravljati vsa dela, ki so v naprednih državah zaradi naporov prihranjena moškemu spolu. Celo egiptski faraoni, ki jim je bilo suženjsko delo glavni vir človeške sile, so ženi prisodili le njenemu organizmu odgovarjajoča dela.
OD TU IN TAM
Po zadnjih štetjih je na naši zemlji danes 64 mest, ki štejejo najmanj po 1 milijon prebivalcev,
V	teh mestih stanuje 148J milijona ljudi. To bi bilo 37 odstotkov vsega evropskega prebivalstva. Dve največji mesti sveta sta sicer Ne w York (12.832.000 preb.) in London (8.346.100 preb.), vendar je po številu milijonskih mest na prvem, mestu Azija. Ima jih 22. Evropa jih. premore 19. Severna Amerika 16, Južna Amerika 4, Avstralija 2 (Sydney in Melbourne) in Afrika, ki, ima eno samo milijonsko mesto (Kairo - 2,1 milij. prebiv.). Najmlajše milijonsko mesto je Carigrad.
* * *
Poljska baletka Kristina Bujnov-ska je pred kratkim dospela v Pariz z večjo baletno skupino. ?.e prvi večer pa so morali nastop odpovedati, ker je baletna prvakinja izbrala svobodo. Francoske oblasti so ji sedaj izdale potni list in že v kratkem bo odpotovala v Ameriko.
* * *
Kraljico Elizabeto II. portretira italijanski slikar Pietro Annigoni. Slikar ne prihaja na dvor, pač pa kraljica obiskuje njegov atelje. Potrebnih je 15 obiskov in vsak traja SO minut. Slika je namenjena za »Družbo ribjih trgovčeva, ki ima še iz srednjeveških časov pravico na vladarski portret
*	* •
Glasilo sovjetskega trgovinskegu ministra se v zadnji številki pritožuje, da so zasebni cvetličarji v Moskvi praktično prevzeli v svoje roke ves cvetličarski posel. Mnoga državne cvetličarne so morali zapreti. Državne cvetličarne ne morejo konkurirati zasebni iniciativi. Državne cvetličarne so založene z o velim nesortiranim cvetjem. Cvetličarji - državni nameščenci se pogostokrat vozijo po deželi in, TOSh\ nakupujejo cvetje, medtem pa so. njihove cvetličarne zaprte. Pri zasebnih cvetličarnah je tak nered neznan.
• » #
Na eni izmed zadnjih ministrskih sej se je Tito pokazal z obvezo m desnem očesu. Ko se je namreč vozil po Sarajevu v. odprtem avtomobilu, ga je zadel šop cvetlic in ga ranil. Poškodba ni bila resna.'
« • •
Kdor je doslej nameraval v A-meriko, je imel za premestitev na. razpolago tri možnosti: 'JaftJcjp.jp potoval z ladjo ali letalom in, prevoznino plačal ali pa se je vtihotapil na. neko ladjo in potoval, kot _ »črni potniku. Britanske letalske družbe preučujejo sedaj še Četrto možnost. Ker že živimo v časih odplačevanja na obroke, so te družbe sklenile, da bodo poizkusno tudi tu uvedle plačila voznine na obroke. Potnik bo ob odletu plačal 10 od ■ sto vozovnice, ostalo pa bo poravnal v 20 mesečnih obrokih.
Indijski ministrski predsednik Nehru je s posebno okrožnico naročil državnim poslancem, uradnikom in uslužbencem, da se morajo oblačiti »spoštljivo, trezno, praktično in elegantno«. Oblačila naj bodo krojena tako, da upoštevajo »ozke hlače, siv ali rjav jopič, brez o-vratnika in kravate«. Strofao je prepovedano prihajati v parlament in državne urade z razgaljenimi prsi ali celo v smokingu ali fraku. Taka oblačila Nehru zavrača kot »znak oholosti indijskih kapitalistov«.
*	* *
V	nekem grobišču v Egiptu so našli pravo pravcato nalivno pero, ki utegne biti staro okrog 4000 let. Držalo je iz votlega bambusa, ki je proti koncu ošiljeno. Polnili so pero Z rastlinskimi barvili. Po mnenju egiptologov so pripravo u-porabljali za napise po stenah grobnic in tudi za barvanje stenskih slik. Nič novega na tem svetu!
POP ČRTO
Ali je zemlja obljudena?
Gotovo bo čitatelju znano, da ji' Aldebaran zvezda stalnica prvega reda v ozvezdju' bika in da so na tej zvezdi doma Aldebaranci. To so 'tisti velikani, ki prenašajo tudi največjo vročino in so 150 do 200 metrov visoki. Novost pa bo morda v tem, da so ti orjaki na področju civilizacije že daleč pred nami. Vemo tudi, da je na tem sve-tiu vse relativno, od komunističnih priseg do mirovnih pogodb, zato se tudi časovni pojmi in toplomer-ske stopinje na Aldebaranu temeljito razlikujejo od naših.
To je bilo potrebno povedati zato, da 'bo čitatelj razumel, kaj se je vse pred časom dogodilo na Aldebaranu.
Nekega večera se je časnikar Plogos vrnil domov s poštenim nahodom, ki se ga pa ni . nalezel pri svoji sestrični, niti na shodu svoje stranke. »Kje si se spet potepal?:? ga je spraševala 'babica, medtem ko je v kuhinji cvrla 10-metrske štrene aldebaranskih kalamarov. Ves dan smo te čakali. Oče je od-•šel na zvezdarno in te je v letečem
ifflimtntKimiiuimiiiiiiiiiH!ifii!i!i!imnni!iiJti)iiitiiuiiiiiiiii!iniiiaiii!i:i]mwiii)ttiumiiin!im!iifi!iiiuiniiiiiiHiiiniuiiii!!t)iimii8n
krožniku zasledoval skoro devet svetlobnih let daleč. ‘Potem pa si nenadoma izginil.« — »Nič čudnega«, se je zasmejal Plogos. »Obiskal sem planet št. 3 v sončnem sistemu 4712, in kar sem tam opazil in filmal, je naravnost — ha čilih...«
»No, no, Bog pomagaj!« je zavi-hrala babica. — »Le poslušaj!« je nadaljeval Plogos, »sprožil bom pravo revolucijo v zvezdoslovju in vsem našim zvezdarjem enkrat pošteno opral njihove plešaste touti-ce! Na zmrznjenem planetu št. 3 sem našel, kljub vsem trmastim teorijam, živa bitja. Zemlja je obljudena. 'babica!«
»Ne bodi vendar smešen!« se je oglasil oče, ki je pravkar vstopil v kuhinjo. »Kaj te niso že v šoli ličili: Življenje je mogoče le na o-gnjenotakočih svetovih, in poleg ■tega samo v atmosferi, ki je prepojena z ogljikovo kislino. Na o-hlajenem planetu bi vsako živo bitje takoj: a) zmrznilo, to) se zadušilo.«
»Popolnoma napačno!« je vzkliknil Plogos. »Saj sem bil vendar tam; kaj sem zmrznil?« — »To še ni noben dokaz«, se je razvnema! oče, »gotovo si oblekel elektronsko tuto, ki sem ti jo kupil za tvoj
rojstni dan, in pulover iz lave; u pam, da tudi nisi pozabil na ogljikovo dihalno opremo.«
»Ne, ampak, ha čilih! — obraz sem imel vsekakor odkrit. Nisem zmrznil in predvsem sem na planetu opazoval, kako vse tam leze tn gre. Ko sem z letečim krožnikom pristal, sem s prostim očesom zagledal štirioglata živa toitja, Vi so drčala na kolesih in jih je moja prisotnost očitno razburjala. Z vseh strani so se gnetli na ozkih pasovih proti meni in nekateri so me iz drobnih cevk obsevali z ognjenimi prameni. Sedaj pride pa najbolj smešni del: Ko sem nataknil svoja ultra očala, sem opazil, da °o iz samih bitij vrela na dan še druga mnogo manjša bitja, ki se niso premikala po kolesih, pač pa po dveh nogah.«
»Po nogah«, se je prestrašila babica in odložila veliko ponev, »tako kot mi? Tega bi si človek nikol' ,ne mislil!« — »In vendar je res?, je nadaljeval Plogos. »Zdelo se mi ie, da opazujem uši, ki sedijo po škatlicah, lahko pa se tudi same premikaio, gradijo hiše in mesta, prav tako kakor mi, vozijo.se po mrnhnih posodah po vodi in celo pod vodo.«
»Kaj pa je voda?« je spraševala babica.
»H20«, je dejal oče, ki je bil nekoč ravnatelj gimnazije, »plin, Ir! se pri nedopovedljivem mrazu zgosti v agregatno stanje, podobno lavi.«
—	»In pri še večjem mrazu postane trdno telo! je dodal Plogos. »Predstavljajte si, da je na obeh tečajnikih planeta voda popolnoma bela in trda kot kamen, in celo tja prihajajo uši.«
»Brrr!« je zamomljala babica in prestavila kurjavo od 4000 na 5000 stopinj, »mraz me stresa, če na samo pomislim. »Tu uši«, je nadaljeval Plogos, »so povsod po planetu in imam celo občutek, da govorijo.«
»Kaj se pravi občutek?« se je o-bregal oče, »kako prideš na nespametno misel, da bi uši govorile?«
»Zato, ker sem odkril njihove knjižnice in jih fotografiral«, je tiho zašepetal Plogos, »in ker mislim, da živa bitja, ki pišejo in tiskajo, tudi govorijo.«
»Hm«, se je namrdnil oče. »Potem bi morale imeti tudi možgane.«
»Saj jih tudi imajo!« se je razvnemal Plogos. — »Jejmene, jej-mene!« je vzdihala babica, »možgani, to je nevarno! To nam dokazu-
je vsa naša zgodovina. In če pamet uporabljajo zato, da predere-jo vsemirje in pridejo celo do nas...«
»Molči!« je dejal oče, in obraču-joč se k sinu z vso resnostjo dejal: »Kaj imajo morda tudi ie leteče krožnike?« — »Ne verujem. Letajo sicer z majhnimi letali, ne morejo pa še, kakor izgleda, iz lastne atmosfere v vsemirje. Vsekakor pa že pridno streljajo in uničujejo, 'kar so sami izgradili; atomske 'bombe mečejo na svoja lastna mesta.«
»Potem so vsekakor civilizirani!« se je razhudila babica. — »Civilizirani je pretirano reči, babica«, je dejal Plogos, »vendar so na najboljši poti, in na to nevarnost bom v svojem poročilu posebno opozoril.«
Poročilo je v resnici tudi izšlo v nekaterih ilustriranih revijah in vzbudilo splošno pozornost po vsem Aldebaranu. Tri dni zatem pa je Znanstvena akademija v uradnem listu izdala to-le izjavo:
V	neki reviji je izšel članek s podpisom »Plogos« o predoru v sončni sistem 4712 in zlasti na planet št. 3 (zemlja), na katerem naj bi imenovani našel živa bitja. K temu Akademija pripominja:
1) Dokazano je, da vlada na planetu št. 3 (zemlja) povprečna temperatura, ki leži le nekaj stopinj nad lediščem plina H20 (voda).
2) Prav tako je nesporno dognano, da je organično življenje mogoče le pri temperaturah, ki so najmanj 700 stopinj urana nad tališčem bakra.
3) 2e stoletja je znano, da sestoji atmosfera planeta št. 3 (zemlja), iz 21 odstotkov kisika, to je strupa, ki že pri dodatku 0,5 odsto u-smrti vsako živo bitje.
Ze iz samih teh dejstev je jasno, da je poročilo, ki poleg tega govori o kolesih, nogah, možganih in celo knjižnicah, plod sicer fantastičnega, zato pa popolnoma neodgovornega časnikarja. Poročilu priložene povečave mikroskopičnih fotografij, na katerih je prikazana bujna vegetacija namišljenih živih bitij, njihovih domov, mest, knjižnic, parlamentov in vojašnic, so navadne potvorbe. Ministrstvu za tisk in ljudsko izobrazbo je Akademija nujno predlagala da imenovanemu nemudoma odvzame dovolje nje za izvrševanje časnikarskega poklica.
Vrhovni svet Znanstv. akademije Podpis: prof. Colastik
VESTI s TRŽAŠKEGA
Sovjetska zveza m STO
TRŽAŠKI PREPIHI
Kot bomba je delovalo Višinskega pismo, da 'Sovjetska zveza jemlje na znanje londonski sporazum o ukinitvi STO in njegovi razdelitvi med Italijo in Jugoslavijo, ker smatia, da je ta sporazum v interesu m.ru in pomirjenja med Italijo in Jugoslavijo. S tem je Moskva ne samo vzela ta sporazum na .znanje, ampak ga je tudi odobrila. Nič ne pomaga drugačno to'-mačenje, ki ga skuša kominform'-stovski tisk v Italiji in v Trstu vsiliti sovjetski izjavi. Ta izjava je jasna in nedvoumna. Sovjetska zveza, ki je bila do nedavno proti u-kinitvi STO, je na to .ukinitev pristala in je dala celo svoj blagoslov.
S tem dejstvom moramo računati vsi, ki smo STO zagovarjali in se za njegovo ohranitev borili.
In s tem dejstvom morajo raču-naiti tudi slovenski in italijanski pristaši kominformistične partije na STO. Nekateri indipendentistič-■ni krogi v Trstu so stavili na Sovjetsko zvezo po londonskem sporazumu še zadnje upe, češ, ona ne 'bo na .ukinitev pristala, in so menili, da se STO, ki na papirju in pravno še vedno obstoja, vendar enkrat še lah-ko uresniči. Danes, po sovjetski odobritvi londonskega sporazuma, še pričakovati ohranitev in uresničitev STO bi bila gola u-■topija in samoprevara.
Poglejmo stvari stvarno v obraz, izavedajmo se novega položaja in z njim računajmo kot resni in stvarni ljudje. Politika je res nestalna v teh časih; kar je danes belo, je lahko že jutri rdeče. Ali čudeži s-: v svetovni politiki ne dogajajo, četudi je v rimskem parlamentu dejal pretekli teden nek poslanec večine, da se je zgodil pravi čude?, da pride Trst zopet pod Italijo. Z--to STO pravno in formalno ni bilo likvidirano, ono obstoja, in tudi mirovna pogodba ni bila v tem pogledu spremenjena, ker bi treba z-) ■to pristanek vseh 21 držav - podpisnic. Danes, po sovjetskem pristanku, ne bi bila več nikaka težava teh 21 podpisov dobiti. Ali dokončnost razdelitve STO in definitivna prepustitev področja B Jugoslaviji se ne ujema z italijansko notra njo politiko, ki si pušča še vedno odprta vrata na področje B, četudi zunanji svet smatra spora.zum me.1 Jugoslavijo to Italijo za definitiven.
Z dejstvom, da je Sovjetska zveza menjala svoje stališče v vprašanju STO in odobrila njegovo kinitev. morajo računati tudi oni pristaši kominformistidne partije STO, ki so se izrekli za to Ozem
Pod gornjim naslovom razglabljajo s sovjetsko izdajo STO hudo poparjeni uredniki pri »Delu« vprašanje, zakaj iz Miljskih hribov »ljudje trumoma odhajajo in zapuščajo svoje domove, zgrajene z žulji ene generacije«. Pri »Delu« imajo za ta tragični pojav v zgodovini slovenskega naroda tudi promptni odgovor. Zato, »ker nočejo poslušati titovskih agitatorjev, ki jim obljubljajo med in mleko v .socialistični domovini’.«
»Najhujša obtožba« nadaljuje: »To je samo dokaz, da ljudje titov-cem in njihovim obljubam prav čisto nič ne verjamejo. In za to i-majo tudi dovolj razlogov. Videli iso in še videvajo tisoče beguncev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki so zapustili dom, delo in zemljo ■ker niso mogli več prenašati nečloveškega ravnanja in samovolje tamkajšnjih oblasti; dnevno imajo tudi priliko videti jugoslovanske državljane, ki dnevno v desetinah bežč iz Titovega raja. In to je edini razlog, iz katerega bo odšla večina prebivalcev Miljskih hribov.c,
Dobesedno smo povzeli najvažnejše stavke iz .»Najhujše obtožbe«. Vsebinsko res ne bi imeli kaj ugovarjati. Resnica pa ne more in ne sme biti polovičarska. Tudi za to komunistično dialektiko velja slovenski pregovor: Kaj bi neki kotel sponašal ponvi, ko pa sta oba umazana!
Marsikdo, ki je ohranil v svojem srcu še nekaj poštenja za pravico in resnico, je verjetno komunistične agente opravičeval s slepoto in zaverovanostjo, ki ne vidi in ne sliši ničesar, pač pa trobi venomer svoje kot papiga, ki je brez razuma in razsodnosti. Taki ljudje tako jih mnogi opravičujejo so zatelebanci, ki potvarjajo resnico v dobri veri. Uredniki pri »Delu« s«'--te dobrosrčne prostodušneže posia-vili na laž. Tudi komunistični a-genti imajo razvit vid in sluh. Prav ta njihova »N jhujša obtožba« to prepričevalno dokazuje. U-redniki pri »Delu« vidijo in slišijo
l;e in želeli njegovo uresničenje. Med temi je dosti Slovencev, ki 5t-niso pozabili svojega slovenskega porekla, svojega jezika, svojega sorodstva z. ostalimi Slovenci tega ozemlja. Ali se oni prištevajo k slovenski narodni skupnosti? Ali žele biti oni in njihovi otroci de ležni pravic, ki jih londonski statut priznava slovenski narodnostni manjšini na Tržaškem in v mestu Trstu samem?
Vsak Slovenec je po svojem socialnem la političnem prepričanju 'ahko pristaš različnih strank, je lahko demokrat, socialist, komunist itd Ali v zamejstvu, izven matične države, v državi, ki je po ogromni večini drugorodna, kot je Italija se mora slovenska in slovanska manjšina zavedati, da ni ona pokl;-cana, da odloča o usodi države in državne politike, ampak, da morij posvečati vse 'svoje sile predvsem listni ohranitvi, razvoju in napredku v skladu z obstoječimi zakoni. .Zato se mora pri nas vsak Slovenec in vsaka Slovenka, pa b:-la po ideološkem naziranju demo-
Prvi šjrši sestanek tržaških članov Slovenske demokratske zveze, ki se je vršil preteklo nedeljo na strankinem sedežu, je bil zelo dobro obiskan. Sestanku je predsedoval podpredsednik Kristijan Tence iz Sv. Križa, ki je po- pozdravnem nagovoru predal besedo dr. Josipu Agnelettu. V nad eno uro trajajočem poročilu je predsednik Slovenske demokratske zveze nato temeljito analiziral razvoj reševanja Tržaškega vprašanja, ki je zdaj začasno zaključeno z londonskimi dogovori. Podčrtal je, da je bila Slovenska demokratska zveza mnenja, da bi bilo boljše uresničiti Svobodno tržaško ozemlje, in da teh svojih pogledov tudi še danes ni izpre-menila. Povedal je. kaj vse je odbor ukrenil, da bi se to mnenje, ki je mnenje večine tukajšnjega prebivalstva, tudi upoštevalo. Toda vse je bilo zaman. V nadaljevanju svojih izvajanj je dj. Agneletto o-svetlil zadržanje, ki so ga v tem času zavzele posamezne politična skupile. Razložil je določila londonskih dogovorov ter je zaključil z ugotovitvijo, da posebno s statu tom manjšinskih pravic Italija prvič oficialno izjavlja, da bo na teh
to, kar je njim v korist, kar pa jih bije po glavi, tega seveda ne vidijo in tudi ne slišijo.
Uredniki pri »Delu« namreč ne vidijo, da med temi tisoči beguncev niso zgolj Slovenci, Hrvati in Italijani, pač pa tudi Rusi, Poljaki, Cehoslovaki, Madžsri, Romuni, Bolgari in Albanci. Ti pripadniki sedmih držav niso prišli iz »Titovega raja«, pač pa iz raja sedmih Ijud-skodemokratičnih republik. Ni jih mnogo! Koliko pa bi jih bilo, če b: bila preselitev tako lahka, kot je danes na Miljskih hribih; če bi ljudskodemokratične meje ne bile preprežene s strelskimi jarki, z žičnimi ovirami, z minskimi polji bunkerji, strojničnimi gnezdi in o gromno armado do zob oboroženih stražnikov? Koliko bi bilo teh beguncev, bi nam lahko ocenile tajne policije ljudskodemokratičnih vladavin, samo te namreč točno vedo, koliko milijonov ljudi na oni strani železne zavese ječi po zaporih, koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu in podobnih mučilnicah samo zato, »ker niso mog i več prenašati nečloveškega ravnanja in samovolje tamkajšnjih oblasti«.
Samo iz Vzhodne Nemčije je pribežalo na Zahod v dobrem letu časa nad 1 milijon ljudi — ne iz »Titovega raja«, pač pa iz raja tovarišev Ulbrichta. Picka 'in drugih veličin....
Pisci »Najhujše obtožbe« v »Delu« so odkrili resnico v naši bližini zato, da bi prikrili prav isto res.n;-co /a železno zaveso Vzhodnega bloka. Polovičarsko priznanje bi lahko pomenilo tudi’poboljšanje z;> tistega, ki ravna v dobri veri. »Najhujša obtožba« ni bila napisana v dobri veri, ker ni zajela vsega komunizma, kakor to zasluži. Napisana je bila zlonamerno.
Dialektika med slovenskimi komunisti še vedno hudo šepa in u-redniki pri »Delu« bi morali biti pri izbiri tematike vsekakor previdnejši. Tržaški Slovenci namreč niso papige!
krata ali socialista ali komunista, predvsem zavedati, da sta sestavni del svoje narodnostne skupine, h kateri pripadata po svojem rojstvu, krvi in jeziku. In če je njih stranka taka, ki zbira v svojih vrstah pripadnike večinskega naroda pripadnike manjšine, kakor n. pr komunistična partija v Italiji in m Tržaškem, kjer nimajo Slovenci lastne samostojne komunistične stranke, se morajo Slovenci - komunisti in socialisti v svojem kulturnem in narodnostnem izživljanju vključiti v slovensko narodno skupnost,, ki je nositeljica pravic slovenske narodne manjšine.
Prišel je čas, da se Slovenci zberemo, postavimo na noge in pokažemo, da živimo zn obstojamo ir da ne predstavljamo v Trstu onih 4 cdst. prebivalstva, kakor so nas hoteli našteti na podlagi rezultatov občinskih volitev, pač pa. do je naša mo? v resnici popolnoma drugačna. Od te naše moči bo odvisno v koliko bomo deležni pravic, ki nam jih jamči londonski statut.
tleh priznavala, obstoj Slovencev in točno našteva, katere pravice jim bo dala. Zato ne smemo biti preveč črnogledi in.moramo vero vati, da bomo tu lahko živeli in s_e ohranili, če bomo le znali pravilno uporabljati vse, kar nam je zdaj postalo dostopno ter nam je zajamčeno.
Po predsednikovem poročilu se je razvila zelo živahna debata, . katero so posegli številni udeleženci sestanka. Tako je bila iznesena kritika ..Glavnemu odboru, ker ni v teh mesecih sklical nobene g j članskega sestanka. Predsednik je pojasnil, da se je iz dneva v dan pričakovala odločitve in v takšnih okoliščinah bi sestanek ne imel nobene otipljive stvari, o kateri b>' lahko razpravljal -in odločal, saj bi se znalo zgoditi, da -bi dogodki ž -naslednji dan odvzeli sklepom vsi važnost ter bi celo osmešili njihove predlagatelje, za katere bi bilo kaj slabo spričevalo, če tega ne bi znali 'predvideti. Sestanki bi imeii pomen, če bi se mnenje krajevnega prebivalstva upoštevalo. Toda Glavni odbor je pravilno ugotovil, kakor je tudi razvoj jasno pokaza1 da so proti že sprejetim sklepom vse besede bob ob steno in zato je sestanek odložil do danes, ko že imamo pred seboj novo stvarnost, v kateri moramo skleniti,, kakšno pot bomo ubrali. Mi nismo nobeno totalitaristično ali kričaško gibanje, ki si lahko dovoli, da eno krič:. drugo pa dela. ali pa, da kriči, k.i ve, da to nima nobenega smisln. Zato je odbor sicer ukrenil vse, kar je bilo potrebno, da še v zadnjem trenutku vsem udeležencem londonskih pogajanj podčrta neva: nost in nezaželenost delitve STO, članskega sestanka pa ni sklical.
Drugi predlog, ki je prišel iz -članskih vrst. je ugotovil, da smo se Slovenci znašli v približno enakem položaju, x kakršnem smo bili pred prvo svetovno vojno. Zato j? s slovenske istrani potrebna enaki, skupna in predvsem slovenska politika. O lem vprašanju se je razvila še posebno živahna in koristna izmenjava misli, v kateri so posamezni govorniki podvrgli ostri kritiki nekatere druge politične skupine. Ugotovljeno pa je bilo, ds se v javnem življenju ne sme vleč’ zamer v nedogled in da je posebno danes prišel trenutek, ko je treba širokogrudno odpreti srce ter nfl marsikaj pozabiti, samo da bi se ustvarili pogoji za dosego široke povezave vseh iskrenih in zavednih tržaških Slovencev. Predsednik je pri tem pojasnil, da je €Havn; odbor Slovenske demokratske rve-ze že vzpostavil stike s Slovensko katoliško skupnostjo, s katero je v zadnjem času že podvzel neka i skupnih korakov in je z njo tudi sopodpisal zadnje spomenice v zadevi Svobodnega tržaškega ozem lja. Podvzeti so koraki, da se to sodelovanje poglobi in še razširi.
Nekateri govorniki so zopet podčrtali, da bo težko sodelovati,z nekaterimi političnimi vodstvi, pred vsem s tistimi, ki niso za sloven1 sko, temveč za mešano slovensko-italijansko komunistično ali, kakor pravijo, »socialistično politiko«. I-ste; težave onemogočajo iskreno sev delovanje tudi s skupinami, ki so od teh vodstev odkrito ali prikrito odvisne. Tržaški (Slovenci smo že nekajkrat občutili hude posledice deistva, da se naših želja ni pravilno upoštevalo, ker so nas posebno napram matični domovini pred-
Komunistična pravica in led
Prvi tajnik madžarske KP, Istvan Kovacs, je v nekem svojem govo-iu izjavii, da so v zadnjih letih številne tovariše pozaprli (na Madžarskem namreč) in so jih nato sodišča obsodila na podlagi potvorjenih in izmišljenih obtožb, pričevanj in priznanj. AVH (madžarska tajna poilcija) se je s tem •težko pregrešila proti partiji in proti našim tovarišem, ki so po nedolžnem prsedaii po zaporih.« Ko-vacz je nadalje .zatrjeval, da so sodišča raziskala vse te slučaje in o-prostila po nedolžnem obsojene.
Verjetno spada med te po ue-dolžnem obsojene tudi Laszlo Rajk, bivši zunanji minister, ki so ga i. 1949 obsodili na smrt pod obtožbo, da je hotel s pomočjo Tita strmoglaviti keminformistično vladavino na Madžarskem. O izvršeni usmrtitvi so s potrebno komuni,stičn J priklado poročali vsi komunistični listi. Agencija »Kathpress« pa poroča. da je Rajk nekje v Sibiriji nenadoma vstal od mrtvih in da ga bodo poslali nazaj na Madžarsko.
Takšna je pač pravica v ljudsko-
stavljali ljudje, ki so od njenega režima odvisni ter so zaradi tega služili samo njemu. Niso imeli dovolj hrabrosti, da bi odločno branili naše koristi. Zdaj pa je prišel ca s. ko rabimo tržaški Slovenci dejansko svoje, ne pa. vsiljeno ali izkazano predstavništvo.
Po vsestranski izmenjavi misli o načinih in sredstvih, s katerimi n-:j se to doseže, je bilo ugotovljeno, da je treba o potrebi slovenskega predstavništva najprej prepričati ljudi, ne pa odvisne in razgrete voditelje. K stvari se tudi ne sme pristopiti z lepo donečimi resolucijami in naenkrat. V tem primeru zna nastati nekaj, kar bi nepreizkuše no kmalu odmrlo tako, kot so že zamrli razni skupni odbori. To misel je treba zaenkrat le propagirati, utrjevati, sadovom pa je treba dati čas, da dozore. Predsednik ji? članstvu obljubil, da odbor ne bo zamudil nobene priložnosti, da se njenemu uresničenju približa. Toda po izkušnjah raznih koalicij, kakor so bile že nekajkrat izvedenc-za volitve ali za Bazoviški ta-bor, vemo vsi, da moramo biti oprezni.
Zamenjava uprave STO
Z londonskimi sklepi preneha ZVU na ozemlju STO in jo zamenja uprava italijanske republike. Po časopisnih vesteh preneha an-glo - ameriška uprava ob polnoči dne 25. t. m., v istem trenutku pa pričenja - uprava novih upraviteljev.
Po istih vesteh se bo izvršila ceremonialna predaja v jutranjih lirah dne 26. t. m. na trgu Umita. Obenem bodo v luko prispele enote italijanske vojne mornarice in ,na nebu se bodo pojavila letala italijanskega vojnega letalstva. Ob pomolili bodo usidrane ladje obeh dosedanjih upraviteljic,1 da po izvršeni predaji vkrcajo zadnje zavezniške vojaške enote. Italijanski general De Renzi bo od generala Wintertona prevzel oblast na po dročju in jo v nekaj dneh potem predal novi civilni upravi, ki ji bo načeloval visoki komisar Palamara.
Patriotične italijanske organizacije pripravljajo za sprejem italijanskih čet sprevode, bakla.de in podobne manifestacije.
Izjava
Spodaj podpisani sem dne 13. t. m. v Borštu nepremišljeno izgovoril proti županu gosp. Lovrihi in občinskemu odboru žaljive besede češ da si ti lastijo javno občinsk i imetje.
Zatrjujem, da sem navedene besede izgovoril, ne da bi imel o tem najmanjšega dokaza in prosim imenovano občinsko oblast oproščenja.
Boršt, lfi. oktobra 1954.
P e t a r o s Karel
Glasbena Sola SPIM
Glasbena šola . Slovenske prosvetne matice obvešča slušatel’e 'tedenskih predavanj glasbenega seminarja, da bodo pričela ista že v tem mesecu. Lanski obiskovalci in tudi novi naj se zglasijo v soboto, dne 16. t. m. ob šestih zvečer v u-čilnici v ul. Machiavelli 22-11 zaradi določitve odnosno dogovora dneva in ure. Vpis z% vse druge gojence instrumentalne šole se «e do nadaljnjega podaljša (klavir, violina itd.).
demokratičnih deželah. Po želji e-nih poglavnikov, ki so se s Titom skregali, ti odrežejo glavo, po želji drugih, ki so se s Titom pobotali, ti jo zopet prilepijo. Na Madžarskem se pravica enkrat imenuje Gabor Peter, drugič pa Istvan Kovacs; v Sovjeti ji ii je enkrat ime Stalin, drugič pa Malenkov. Včasih so govorili: Kovčke gor, kovčke dol; rcteča »prosvitljenost« je kovčke zamenjala z živimi glavami. Ce to ni morala....
Tudi pn nas v načelu *ii drugače. Tu k sreči še stoje glave 11,-1 ramenih, ker — hvala Bogu — i? nimamo komunistične tajne policije iz izvršno oblastjo, Tu režejo glavo STO. Višinski, ki je od me-štirja, io je odrezal, Vidali bi jo rad prilepil. Pri Rajku je to šlo, ker so javnost samo osleparili s tr ditvijo, da jo je izgubil. Prav zato, ker jo je STO izgubilo tudi praktično — le z napovedano potegavščino, ;o Vidali ii udi platonično lahko še lepi. Ze jutri pa bo včerajšnja Vidalijeva prisega pozabljena. Pribežniki cd včeraj, od danes in od jutri ostajajo z razliko od svojih tovarišev na oni strani železne zavese. Ostajajo tudi zato, ker spada krivoprisežništvo tudi med revolucionarne pridobitve.
Kdo bi bil neki tako malenkosten in natančen? Glavno je, da parol in priseg ne zmanjka, in s temi edinimi je »ljudska imovina« bogato založer.a. Plača teče s tako ali drugačno parolo — in samo to je važno.... Ali bo šlo po teh receptih na tej strani tudi še za naprej, je odvisno od tistih množic, ki gredo samo enkrat ali pa so pripravljene kotaliti se vsak dan sproti po komunističnem ledu. Prav o tem ledu živahno razpravljajo delavci v teh prečudnih dneh komunističnih preskokov.
Odhod zavezniških sil
Odhod zavezniških sil se nadaljuje s pospešenim tempom. Vidali je ■bil v nedeljo s tem zelo zadovoljen, številni pripadniki KP pa s strahom gledajo v bodočnost.
Pišejo nam iz Prečnika
V	»Primorskem dnevniku« se provizijski potnik v svojem prispevku iz Prečnika bridko pritožuje nad »posluževanjem prostaških žaljivk na račun Jugoslavije i 11 -njenega voditelja«. S to pritožbo pa je tudi skoro že vse opravil ali pa je morda le hotel opravičiti kravjo kupčijo, ko je ugotavljal: »Neznanje in nerazsodnost sta velika nesreča za posameznika in narodno ter človeško skupnost. To je toliko slabše, kolikor si domišlju-jemo. da nosimo politično modrost v mezincu.« Ce .spadata ta stavka in naslednji v oceno tukajšnjih in onostranskih prekupčevalcev, je potnik dobro pogodil; če pa stresa
svojo jezo kot tisti volk, ki je ovco zmerjal, da mu kali vodo, potem so to pač volčji nauki.
»Prostaške žaljivke« rastejo di-nes po vsem svobodnem Krasu kot gobe po dežju, in te gobe bodo pošteno pokvarile želodce vsem zverini ko m ,svobodnih Slovencev enkra’ za vselej. Titovskega goljufanja nam je zadosti! Nekdo je rekel, oh voditelji niso nič krivi, s#j so šli na Brione. Mi pa vemo, da pošten! voditelji pokažejo figo tistim, k: ukazujejo proti njihovemu prepričanju. Niti eden od »ta vikših« v Trstu ni odstopil. S prodajo so torej zadovoljni .in za njo tudi odgovorni. Ce oni niso odstopili od svojih gospodarjev, bomo mi odstopili od njih, v kolikor tega še nismo storili. Niso nas prvič speljali na. led, v prihodnje nas ne bodo več.
Možje iz Prečnika
 H-----------------------------
ZAHVALA
Vsem, ko so m jo ljubljeno ženko
Anico Poštovan
spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in mi izrazili sožalje, se prav prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala naj velja č. g. kanemiku Kramariču, čč. sestram, Barkovlja-nr.m, prijateljem iz urada in pevcem.
Dr. Matej Poštovan
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
Darilne pakete
za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka
ALASKA
■	I.lll	'	-	.■
Š. H A V E R I C
TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658
Zajamčeno prvovrstne blago po najugodnejših cenah
? ^ a ^ ^ j ! I Deske nareka-HOValGI | ve, macesnove
podjetnih! » in trdih letov,
trame in par-kete nudi najugodneje
„B C A LE A
tel. -----------------------
90441 TRST
VSaI« Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD, — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO --- POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE -- DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
K R m I R Cormons - prov. Gorizia
HOOVER HOOVER HOOVER
En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj
HOOVER
ki Vam sam opere 3 kg
perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja.
Odslej Vam bo pranje v veselje in prihranili boste na času in denarju!
HOOVER
dobite pri tordki
I. KERZE
Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019
Po najugodnejši ceni in tudi na obroke
HOOVER HOOVER HOOVER
Haj hi neki hotel sponašal ponui
Članski sestanek SDZ