vsebina 2 ELEKTROGOSPODARSTVO USPE©NO IZPOLNILO NALOGE 22 16ZA ZA US Leto 2002 je v elektrogospodarstvu minilo v znamenju nadaljevanja procesov reorganizacije podjetij in prilagajanj trænim razmeram, pri Ëemer tudi tokrat ni plo povsem brez zapletov, a se je na koncu vendarle vse sreËno izteklo. Glede na napovedi bo precej pestro tudi leto, ki prihaja, Ëeprav se nam ga vsaj sodeË po letopnjih uspehih ni treba pretirano bati. ODPIRANJE TRGA ZAGOTOVLJENE USTREZNE PODLAGE Predstavniki nekaterih veËjih industrijskih podjetij opozarjajo, da veËina ne bo mogla do uvoæene elektrike, ker so zmogljivosti na daljnovodih omejene. Kot je v pogovoru za Nap stik med drugim povedal minister Janez KopaË, je Ëudno, da so nekateri priËakovali Ëudeæe, saj so tehniËne omejitve æe dolgo Ëasa znane. ELES UTRJUJE SVUJ POLOŽAJ V EVROPI 4 Elektro-Slovenija je bilo kot nacionalni operater slovenskega elektroenergetskega sistema v minulih letih nosilec sprememb, saj je med vsemi podjetji imelo tudi najveË tr-ænih in mednarodnih izku-penj. O kakovosti Elesovega minulega dela priËa tudi decembrski podpis pogodbe o Ëezmejnem tarifiranju, s Ëi-mer je Slovenija postala sestavni del energetske Evrope. ODJEMALCI PRI»AKUJEJO PREGLEDNEJ©E RAZMERE Kakpna so priËakovanja upra-viËenih odjemalcev pri odpiranju trga z elektriËno energijo? »lani projekta, ki ga vodi Inptitut Joæef ©tefan, Center za energetsko uËinkovitost, so v zvezi s tem sprejeli veË skupnih ugotovitev in sklepov. V tem okviru so izrazili tudi priËakovanje, da bo kon-kurenËni trg postal orodje za veËjo uËinkovitost v slovenskem elektrogospodarstvu. HE BO©TANJ »EZ TRI LETA IN POL Na rentabilnost posamezne hidroelektrarne je treba gledati v sklopu celote, to je tako izkoripËanja energetskega potenciala reke, kot ureditve njenega vodnega reæima. Zato je za uresniËitev tega projekta zainteresirana tako dr-æava kot lokalna skupnost, je ob podpisu pogodbe o izvedbi pripravljalnih del za HE Boptanj pojasnil minister Janez KopaË. KMALU HITREJE DO DOVOLJENJ V energetski zakon, ki zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo, so energetiki vloæili veliko dobre volje, za uresniËitev te oskrbe pa so potrebni ustrezni objekti. O tej problematiki so se v za-Ëetku decembra pogovarjali na konferenci Elektrotehni-pke zveze Slovenije. Menili so, da je treba razhajanja med energetiko in prostorom repiti z dogovorom. prazniËni Ëas priËakovanj IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag.Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE GRAFI»NA PRIPRAVA STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana DELO TISKARNA, d.d., Ljubljana ¦I'l.tmi:^ je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STLK med izdelke informativnega znacaja. NAS STLK je brezplacen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 31. januarja 2003. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. januarja 2003. NASLOVNICA Foto Dušan Jez ISSN 1408-9548 www.eles.si iz zrekanje lepih æelja ob koncu leta je vedno zaznamovano s posebnimi priËakovanji in Ëe se ozremo na izte-kajoËe se leto 2002, bi lahko dejali, da smo v elektrogospodarstvu veËino svojih priËakovanj tudi letos uspeli uresniËiti. Uspepno se je nadaljeval proces prestrukturiranja in prilagajanja trænim razmeram, katerega rezultat bo tudi odprtje zunanjega trga z elektriËno energijo, prav tako pa so imeli odjemalci stalno na voljo dovolj kakovostne elektriËne energije. Posamezna podjetja so uresniËila vrsto pomembnih investicij za poveËanje zanesljivosti oskrbe in izboljpanje napetostnih razmer v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Ne nazadnje lahko za veliko priznanje in uspeh napega dosedanjega skupnega dela pteje-mo tudi vkljuËitev Slovenije v vse evropske mehanizme delovanja trga z elektriËno energijo, s Ëimer smo krepko prehiteli vse dræave tekmice. Tako smo posredno, æe pred uradnim sprejetjem Slovenije v evropsko Ëlanstvo, prejeli potrdilo, da znamo in zmoremo delovati po najvipjih merilih zdruæene Evrope. Po drugi strani pa se vsa priËako-vanja odjemalcev verjetno niso uresniËila, saj so bila ob napovedi odprtja energetskega trga zagotovo precej vipja. Obetali so si veËjo in hitrejpo træno preobrazbo in prav zato bi se njihova ocena nape letopnje uspepnosti verjetno precej razlikovala od nape. A zadostiti interesom vseh, in sicer brez pkode za eno izmed vpletenih strani, je prav gotovo najteæja naloga, ki ji dostikrat nismo kos niti v najoæjem druæinskem okolju in pri precej manj zapletenih stvareh, kot je obvladovanje tehniËno zapletenega elektroenergetskega sistema. In prav zato smo lahko na koncu vsi skupaj vendarle ponosni na to, da so tudi po zaslugi napega dela te prazniË-ne dni mestne ulice Ëarobno razsvetljene in je deleæ nape-ga znanja in vsakodnevnega truda Ëutiti prav v vsakem domu. PrepriËani smo, da ima vsakdo izmed vas veliko æelja in priËakovanj tudi za vnaprej. Æelimo, da bi se vam vsa priËakovanja — ali vsaj veËina njih — v novem letu tudi uresniËila. 1 2278 tema meseca Elektrogospodarstvo USPEŠNO Oizpolnilo naloge Leto 2002 bomo v elektrogospodarstvu zagotovo pomnili po nadaljnjih korakih v smeri popolnega odprtja energetskega trga, ki bo svoje prave posledice pokazalo pele v nekaj naslednjih letih. DrugaËe pa je bila tudi v iztekajoËem se letu odjemalcem ves Ëas zagotovljena nemotena oskrba z elektriËno energijo. » 2 e bi skupali pod leto 2002 potegniti Ërto, bi lahko dejali, da je za elektrogospodarskimi podjetji pe eno uspepno leto, saj je bila porabnikom ves Ëas zagotovljena nemotena in kakovostna oskrba z elektriËno energijo. »e pa bi posamezna dogajanja v podjetjih skupali oceniti podrobneje, pa bi lahko zapisali, da je bilo leto 2002 pe eno izmed tistih, ki jih je najbolj zaznamovalo nadaljnje prestrukturiranje elektrogospodarstva in prilagajanje potrebam odpiranja slovenskega trga z elektriËno energijo. PriËakovanj in naËrtov v zaËetku leta je bilo veliko, nekaterim jih je uspelo uresniËiti v celoti, drugi pa jih bodo morali deloma prepisati tudi v poslovne plane za prihajajoËe leto. Ne glede na to, pa vsekakor dræi, da je bila znotraj elektrogospodarstva tudi v letu 2002 doseæena vrsta poslovnih uspehov, na katere smo lahko upraviËeno ponosni. KONCANA DOSLEJ NAJVECJA ELESOVA NALOŽBA Elektro-Slovenija je po uspepno izpeljani reorganizaciji in prilagoditvam zahtevam energetskega zakona oziroma odpiranju slovenskega energetskega trga v letu 2002 najveË pozornosti namenilo nadaljnji obnovi in krepitvi prenosnega omreæja, precej dejavno pa je bilo tudi v mednarod- nih strokovnih organizacijah. Med veËjimi investicijami gre vsekakor najprej omeniti zelo uspepno nadaljevanje in tudi dokonËanje gradnje novega 400/110 kV stikalipËa RTP Kr-pko, ki je po tehniËni in finanËni zahtevnosti sodil med najveËje Elesove projekte doslej. KljuËni trenutki so potekali v pomladnih mesecih, ko je stikalipËe æe dobivalo svojo dejansko podobo, pri Ëemer je bil pe posebnega pomena 25. maj, ko so strokovnjaki Elesa in nuklearne elektrarne Krpko vitalne dele novega 400 kV stikalipËa dali pod napetost. Vse naprave so tedaj delovale brezhibno, kar je bila spodbudna napoved tudi za nadaljnja dela in zahtevno vklju-Ëevanje obstojeËih daljnovodov v novo stikalipËe. Elesova investicijska ekipa pod vodstvom direktorja projekta Janeza Kerna se je skupaj z zunanjimi izvajalci in domaËimi strokovnimi institucijami tudi v nadaljevanju izkazala, tako da so dva meseca pred predvidenim rokom oziroma natanËneje 3. oktobra vsa dela kon-Ëali in novo stikalipËe, ki po opremljenosti sodi med najsodobnejpe v Evropi, dali v poskusno obratovanje. Pri tem gre omeniti, da je Eles celotno investicijo izpeljal z lastnimi sredstvi in v okviru predvidenih ptirih milijard tolarjev, pri izpeljavi celotnega projekta pa znova dokazal, da imamo v Sloveniji dovolj strokovne- ga znanja in bogatih izkupenj, ki omogoËajo brezhibno izpeljavo tudi najzahtevnejpih elektroenergetskih projektov. DrugaËe pa gre med veËji-mi letopnjimi Elesovimi naloæbami v prenosno omreæje omeniti pe 537 milijonov tolarjev vredno obnovo zadnjega dela slovenskega najstarej-pega prenosnega 110 kV daljnovoda Fala — Lapko, in sicer na 12-kilome-trskem odseku od hidroelektrarne Fala do RTP Pekre. Kot zanimivost pri tem projektu naj omenimo tudi dolgotrajno pripravo, ki je bila predvsem posledica zapletene lastnipke problematike, ki v zadnjem Ëasu graditeljem prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omreæja povzroËa vse veË preglavic in pomeni æe glavnino Ëasa pri izvedbi tovrstnih projektov. Eles je letos uspepno izpeljal tudi nujno posodobitev 110/35 kV RTP Lapko, kjer so dotrajane betonske portale zamenjali sodobni jekleni. Za kakpen obseg del gre, pove æe podatek, da je bilo treba porupiti in odpeljati okrog 44 kubiËnih metrov portalskih konstrukcij in 25 ku-biËnih metrov pripadajoËih betonskih temeljev, v novo temeljenje pa je bilo vgrajenih kar 15 ton temeljne armature in 110 kubiËnih metrov betona. Pred zaËetkom del je bilo treba speljati tudi vrsto provizoriËnih prevezav 110 kV daljnovodov, ki se stekajo v RTP Lapko, saj gre za pomembno energetsko vozlipËe, ki zagotavlja nemoteno napajanje tega dela Slovenije. Poleg naptetih je Eles v letu 2002 opravil pe vrsto drugih po obsegu sicer manjpih posodobitev visokonapetostnih naprav, vse pa seveda z namenom zagotavljanja nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega omreæja in kakovostne dobave elektriËne energije odjemalcem. KREPITEV MEDNARODNIH VEZI Eles v povezavi s svojo vlogo sistemskega operaterja in upravljalca prenosnega omreæja vsa ta leta opravlja tudi ptevilne strokovne mednarodne naloge, ki so na splopno v javnosti manj opazne, a vendarle pomenijo zelo veliko priznanje slovenskim strokovnjakom in domaËemu znanju. Tako je 14. maja v organizaciji Elesa v Ljubljani potekalo zasedanje upravnega odbora evropskega zdruæenja sistemskih operaterjev, na katerem je bilo najveË razprav namenjenih obravnavi mehanizma za izravnavo stropkov Ëe-zmejnih tranzitov, v katerega naj bi se prihodnje leto vkljuËila tudi Slovenija. Pri tem gre znova opozoriti, da je bila Slovenija kot edina iz vrst tako imenovanih tranzicijskih dræav v to pomembno strokovno organizacijo sprejeta kot enakopravna partnerica, s Ëimer ji je bilo posredno dodeljen tudi status enakovredne Ëlanice znotraj Drugo polovico leta so na Dravskih elektrarnah æal zaznamovala tudi prerekanja o tem, kateri nadzorni svet je sploh pravi, kdo naj bo direktor, kdo ima pravico glasovanja in Ëigavi sklepi sploh veljajo. Strasti so se nekoliko polegle pele z imenovanjem novega direktorja Danila ©efa, ki je poudaril, da bo skupal storiti vse za zgladitev sporov in razrepitev poloæaja na na-Ëin, ki bo Dravskim elektrarnam omogoËal nadaljnji razvoj in uspe-pnost poslovanja,v regiji pa ohranil prepotrebna delovna mesta. Uradnega odprtja 400/110 kV RTP Krpko, ki je bilo 22. oktobra, sta se poleg vrste uglednih gostov udeleæila tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovpek in resorni minister mag. Janez KopaË. Kot je bilo sli-pati na slovesnosti, so si vsi vpleteni v izvedbo tega projekta, ki je bistvenega pomena za izboljpanje napetostnih razmer in dvig kakovosti dobave elektriËne energije odjemalcem v Posavju, na Dolenjskem in v Beli Krajini, zasluæili vse pohvale za izjemno dobro opravljeno strokovno delo. Evropske unije. V zaËetku leta je s sedeæa Sudela, regionalne strokovne organizacije, ki povezuje elektroenergetske sisteme jugovzhodne Evrope, priplo tudi sporoËilo, da so direktorja Elesove gospodarske javne sluæbe upravljanje prenosnega sistema mag. Milana Jevšenaka predlagali za sklicatelja Sudelove delovne skupine za interkonekcijo. Predstavniki Elesa pa so bili ves Ëas zelo dejavni tudi v organih in delovnih skupinah zahodnoevropske interkonekcije UCTE, katere eden osrednjih prihodnjih ciljev je tudi razpiritev na obmoËja nekdanje vzhodne in juæne Evrope. V teh procesih ima zelo pomembno vlogo TehniËni komite UCTE, ki mu æe ves Ëas predseduje slovenski predstavnik oziroma trenutno mag. Vekoslav Korošec, kar nedvomno pomeni visoko strokovno priznanje Elesovemu dosedanjemu delu na mednarodnem podroËju. Pri tem gre omeniti tudi vrsto odmevnih referatov Elesovih strokovnjakov v okviru paripke Cigre in njenih ptevilnih delovnih skupin, ki so si s svojim znanjem v minulih letih v svetovnih strokovnih krogih pridobili visok ugled. PRENOVA DRAVSKE VERIGE BREZ ZASTOJEV Dravske elektrarne nedvomno sodijo med nape najdragocenejpe proizvo- 3 tema meseca 4 dne vire, zato je pe toliko pomembneje, da vse naprave v tamkajpnjih hidroelektrarnah delujejo brezhibno. Kot je znano, so se Dravske elektrarne konec devetdesetih let lotile tudi temeljite prenove najstarejpih objektov, ki se je nato nadaljevala s tako imenovano drugo fazo oziroma z obnovo hidroelektrarn Oæbalt in Vuhred. Delavci Dravskih elektrarn in strokovne ekipe zunanjih sodelavcev so se v zadnjih letih æe tako dobro uskladili in okrepili svoje znanje, da prenovitvena dela na Dravi potekajo æe rutinsko in po dobro uteËe-nem in znanem scenariju. V zaËetku leta jo je prenoviteljem sicer nekoliko zagodla narava, saj je zaradi po-pkodbe na predvodilniku, ki so ji botrovale nepriËakovano nizke temperature, priplo do nekajmeseËnega zamika del na HE Oæbalt, ki pa so ga prizadevni delavci do konca leta precej izniËili, tako da so v zaËetku oktobra opravili prvo vrtenje agregata 3 in v zaËetku novembra izpeljali tudi uspepno sinhronizacijo z omreæjem. Prva prenovljena turbina na HE Vu-hred pa se je prviË zavrtela æe v zaËet-ku julija, septembra pa so se æe zaËe-la dela na demontaæi drugega agregata. Po zagotovili vodilnih predstavnikov Dravskih elektrarn bodo celotno prenovo omenjenih dveh elektrarn konËali v predvidenem roku, to je konec leta 2004. Sicer pa se je tudi v primeru prenove Dravskih elektrarn pokazalo, da imamo doma dovolj znanja za izpeljavo najzahtevnejpih projektov, ki jih lahko s svojimi izdelki delno podpre tudi domaËa elektroindustrija. V zvezi z Dravskimi elektrarnami in letom, ki se izteka, je treba pe omeniti, da je temeljito posodobljeni Center vodenja na Mariborskem otoku z januarjem prevzel tudi zahtevno nalogo vodenja celotne proizvodnje Holdinga slovenskih elektrarn in jo tudi zelo us-pepno opravil, pri Ëemer so bile mariborskim dispeËerjem vsekakor v veliko pomoË bogate izkupnje z dosedanjim vodenjem dravske verige. V TEB IMAJO UPORABNO DOVOLJENJE Z letopnjim letom je po odhodu mag. Draga Fabijana na HSE prevzel vodenje Termoelektrarne Brestanica Bogdan BarbiË, dotedanji vodja sektorja za razvoj in investicije v elektrarni, ki je zgradil nova dva bloka v Predsednik Milan KuËan je oktobra slavnostno otvoril prenovljeno HE Vuhred. TEB. Ta sta, potem ko sta pravi pomen dokazala ob koncu lanskega leta z najvipjo dnevno proizvodnjo 3,3 milijona kWh, v zaËetku leta nadaljevala obratovanje z dobrimi proizvodnimi rezultati in s tem upraviËi-la svojo vlogo v elektroenergetskem sistemu. V TE Brestanica so najveË letopnjih investicijskih sredstev namenili informacijskemu povezovanju s Holdingom Slovenskih elektrarn za prenos podatkov o proizvodnji elektriËne energije kot podatkov o porabljenem in skladipËenem gorivu. V sklopu tega projekta so tudi obnovili in avtomatizirali komandno sobo. Jeseni so v Brestanici opravili prvi letni remont obeh novih blokov, ki je trajal na vsakem bloku po devet dni. Poudarek je bil na inppekciji plinskih turbin, pregledali in ovrednotili so stanje vroËih komponent. Ugotovili so normalne degradacije teh komponent. Posneli so tudi stanje naprav, kar jim bo priplo prav pri prihodnjih vzdræevalnih delih. Jesen je prinesla v Brestanico uporabno dovoljenje, s katerim jim MOPE dovoljuje uporabo PB 4 in PB 5 s po 114 MW s spremljajoËimi objekti za proizvodnjo elektriËne energije. TET BO GRADIL »ISTILNO NAPRAVO Za TE Trbovlje je bilo letopnje leto zagotovo med bolj ekolopko delovnimi v zadnjih letih. Nadaljevali so projekt Ëisto okolje pod okriljem gospodarske zbornice in dobili njeno priznanje ob uspepno konËani akciji. Omenjeni projekt je bil predpriprava TET za uvajanje sistema ISO 14001, do katerega pred ekolopko sanacijo objekta ne bodo mogli priti. Projekt je vkljuËeval zmanjpevanje emisij v ozraËje, zmanjpevanje produktov izgorevanja in zmanjpevanje koliËin te-hnolopkih odpadnih vod. SreËen dan za TET je bil letopnji obËinski praznik. Minister in sekretar sta pripla v termoelektrarno z vestjo, da je vlada na zadnji majski korespodenËni seji sprejela sanacijski program za TET2 z ukrepi za zmanjpanje Ëezmernih imisijskih koncentracij, ki vkljuËuje tudi gradnjo Ëistilne naprave. S Ëistil-no napravo z ocenjeno vrednostjo 18 milijonov evrov dobijo v TET potencialno moænost za obratovanje elektrarne tudi po letu 2007. Hkrati je vlada dala vodstvu TET nalogo, da izdela investicijski program z vizijo dolgoroËnega programa termoelektrarne. Investicijski program je sprejela skuppËina druæbe in objavljen je bil mednarodni razpis za izvajalce del. Slednjega so morali ponoviti, tako izbira pe ni opravljena. V drugi polovici poletja so v Trbovljah pred-Ëasno opravili klasiËni letni remont. Najpomembnejpa novost je vgradnja opreme za sekundarno regulacijo obremenitve 125 MW bloka. Sredi leta je poteklo prvo mandatno obdobje dosedanjemu direktorju Samu Na zdravje pogodbi za izvedbo pripravljalnih del za HE Boptanj. Pajerju, ki je bil med ptirimi prijavljenimi kandidati izbran za vodjo TET tudi naslednja ptiri leta. REKORDNA PROIZVODNJA TE© Po treh letih priprav so od 5. julija do 9. septembra letos opravili generalni remont 275 MW Ëetrtega bloka. Pod-projekte za kotlovski, turbinski in elektro del so skrbno pripravili in s tem omogoËili izvedbo remonta v dveh mesecih. Poglavitni poudarek del je bil na modernizaciji in posodobitvi kritiËnih komponent bloka in njenih vitalnih delov. Z letopnjim remontom so konËali obdobje kritiËnih posegov na tem bloku in ga pripravili za delovanje do konca æivljenjske dobe, to je do leta 2017. Poleg navedenih obseænih del na bloku ptiri so v ©optanju letos sanirali hladilni stolp istega bloka in s tem optimirali delovanje bloka in poveËali njegovo uËin-kovitost. Letopnje leto je bilo za TE ©optanj rekordno po proizvodnih kazalcih, pe posebno spomladi, ko hidro-logija ni bila ugodna. Takpna angaæi-ranost njihovih petih blokov pa je po-vzroËala obËasna zmanjpanja proizvodnje, saj njihove enote niso projektirane za veËje spremembe stanj z nenaËr-tovanimi zaustavitvami in zagoni. Zadnje mesece leta so bili ©optanjËani pe posebno dejavni pri pridobivanju eko-lopkega certifikata. Predvidevajo, da ga bodo dobili naslednje leto. NA SENG KON»ALI HE NA SO»I Od srede februarja pa do srede marca so Litostrojevi strokovnjaki odpravljali vibracije na novi HE Plave II. Te so nastale pri stoodstotnem inptaliranem pretoku. Problem so re-pili s prilagoditvijo hidravliËnih oblik lopatic predvodilnika. SoËasno pa so pospepeno konËevali dela na drugi HE Doblar II s 40 MW in 212 GWh naËrtovane letne proizvodnje. Opravljeni so bili vsi zagonski preskusi, tehniËni pregledi in odpravljene morebitne pomanjkljivosti. Tako so v drugi polovici leta prevzele svojo vlogo vse hidroelektrarne na SoËi, ki naj bi obratovale v takem reæimu, da bi Sopke elektrarne dosegle naju-godnejpo ceno. Hkrati s konËanjem naloæb na SoËi se je pri SENG-u razbremenila investicijska ekipa, ki je vodila gradnjo obeh novih elektrarn 5 Po šestih letih je bil v dveh poletnih mesecih opravljen remont cetrtega bloka TE Šoštanj s 275 MW. tema meseca v zadnjih letih. Nekaj jih bo našlo delo pri gradnji holdingovega projekta na Spodnji Savi, drugi v lastnem vzdrževanju, tretji pa pri novih naložbah v SENG. Med njimi je najbolj obetavna in realna gradnja crpalne elektrarne Avce, za kar imajo v Novi Gorici že izdelane temeljne študije, investicijski program pa je še v izdelavi. Soške elektrarne so v zacetku poletja podpisale koncesijsko pogodbo z MOPE za gospodarno izkorišcanje Soce, Idrijce in Bace za proizvodnjo elektricne energije za 30 let. Po tej pogodbi morajo SENG placati državi in obcini sedem odstotkov od prodajne vrednosti proizvedene elektricne energije. Konec leta so pri SENG-u pricakali z odhodom sedanjega dolgoletnega direktorja Valentina Goloba v pokoj. OBTOŽBE NA RACUN NEK NEUTEMELJENE Zadnji teden lani sta v NE Krško resorna ministra obeh držav ob navzocnosti premierov obeh držav podpisala meddržavno pogodbo o NEK. Socasno sta direktorja Elesa in HEP-a podpisala družbeno pogodbo. S tem je bil storjen prvi korak k ratifikaciji v parlamentu in saboru. Vendar pa je bilo zadovoljstvo dr. Janeza Drnovška in Ivice Racana, ki sta ga izrekla ob podpisu, kratkotrajno, saj je junija 31 poslancev državnega zbora vložilo zahtevek Ustavnemu sodišcu za presojo pogodbe o NEK. Dokler pa Ustavno sodišce ne izda mnenja, pa državni zbor ne more obravnavati in ratificirati pogodbe. Po 250 dneh neprekinjenega obratovanja so 25. februarja v Krškem ustavili reaktor elektrarne, saj med obratovanjem niso mogli poiskati vzrokov za povišanje temperature na enem od ležajev motorja crpalke reaktorskega hladila. Odpovedalo je tipalo za merjenje temperature na omenjenem ležaju. Po dveh dneh je bila elektrarna ponovno na mreži, napako pa so odpravili med letnim remontom, ki je trajal od 11. maja do 5. junija in je bil najkrajši doslej. Med njim so koncali posodobitev tehnicnega sistema varovanja, nadaljevali zamenjavo distancnih zašcit in s tem dvignili zanesljivosti njihovega 400 kV stikališca, koncali vecletno posodobitev sistemov instrumenta-6 cijskega zraka v elektrarni in zamenjali enega od dveh pomožnih ko- tlov. Jeseni je izbruhnila afera s pismom nekdanjega delavca NEK Zlatka Gomilpka. Poslovni odbor je na oktobrski seji izrazil podporo vodstvu elektrarne, hkrati pa je bil dolæan preveriti javno izreËene ob-toæbe. Imenoval je posebno revizijsko skupino strokovnjakov, ki naj bi preverila poslovanje elektrarne, predvsem z vidika navedenih obtoæb. Skupina je decembra konËala delo in ugotovila, da je NEK poslovala zakonito. Do konca leta bo poroËilo obravnaval pe poslovni odbor. EKOLO©KO LETO V TE-TOL TE-TOL je letos razveselila svoje kupce z za 3, 85 tolarja niæjo prodajno ceno kWh, kar je bil ob upopteva-nju predlanske inflacije realni padec cene za 21 odstotkov v primerjavi z letom 1999. Seveda je veËji del svoje proizvodnje termoelektrarna-toplar-na prodala skladno s prednostnim dispeËiranjem Elesu. »im boljpa konkurenËnost je bila vodilo v Mostah tudi pri drugih letopnjih najpo-membnejpih delovnih nalogah v TE-TOL. Veliko pozornosti so namenili izdelavi ptudije izvedljivosti novih kogenaracijskih enot na lokaciji v Mostah. Izdelali so analizo poslovnih procesov, ki bo podlaga za reorganizacijo in novo sistematizacijo delovnih mest. Prenovili so informacijski sistem. Aprila je dobil njihov laboratorij za premog akreditacijsko listino skladno s standardom SIST EN 45001 za preskupanje premoga. Jeseni pa je podjetje, kot prava termoelektrarna pri nas, uspepno prestalo presojo in pridobilo ekolopki certifikat ISO 14001. S tem so samo pe potrdili, da je skrb za okolje med njihovimi prednostnimi nalogami. DISTRIBUTERJI ZELO DEJAVNI V OKVIRU GIZ Kako je letos delovalo Gospodarsko interesno zdruæenje distribucije elek-triËne energije? Kot sta pojasnila predsednik Peter PetroviË in poslovodja Alojz Saviozzi, so tako kot v vsakem podjetju tudi v tem zdruæe-nju zaËeli delo s pripravo naËrtov za letopnje leto. Opredelili so temeljna izhodipËa za posamezne vrste stro-pkov, ki sicer niso opredeljeni s strani Agencije za energijo oziroma posredno Urada za energetiko. Upoptevaje priËakovane rezultate v letopnjem letu so delovnim skupinam GIZ naroËili, da za skuppËino pripravijo predlog za povipanje cene elektriËne energije za tarifne odjemalce. Slednjega so potem 11. januarja letos posredovali v obravnavo in sprejem vladi. V predlogu so bili opredeljeni prihodki za doloËen obseg prodaje elektriËne energije in stropki nakupa potrebnega obsega elektriËne energije ter stropki za uporabo elektroenergetskega omreæja in maræa dejavnosti prodaje elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Upop-tevaje razkorak med stropki in prihodki, naj bi povipanje znapalo 11,3 odstotka, in to od 1. februarja naprej. Prav tako so se seznanili z lanskimi rezultati poslovanja. Ugotovili so, da so rezultati poslovanja v posameznih podjetjih oziroma dejavnostih zelo razliËni, kar pa ni odraz samo njihovega dela. ZaËeli so izdelovati rebalans za leto 2001 in o tem seznanili MOP — Urad za energetiko in vse nadzorne svete podjetij distribucije. V Elektru Celje so septembra na IpavËevi ulici odprli nove poslovne prostore za opravljanje dejavnosti vzdræevanja na eni lokaciji. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih druæbah je prinesel precejpnje spremembe, in to predvsem na podroËju sestavljanja in spremljanja poslovnih poroËil, pu-blicitete, kapitalskih vprapanj, pristojnosti in odgovornosti uprav in organov druæb itd. Zato so se lotili sprememb in dopolnitev statutov druæb. Slednje so po usklajevanju zlasti s predstavniki veËinskega lastnika nato posredovali v sprejem skuppËinam delnipkih druæb. Na podlagi sklepa vlade z dne 14. maja 2001 je GZS v imenu in za ra-Ëun podjetij elektrogospodarstva in premogovniptva Slovenije (izjema je NEK) z javnim razpisom naroËila cenitev vrednosti nepremiËnin, strojev in opreme podjetij EGP. Cenitev je izdelala cenilna hipa P&S, poslovne analize in svetovanje, d.o.o., Ljubljana. Ker je bilo precej teæav glede razumevanja vsebine cenitve in knjiæe-nja z uporabo slovenskih raËunovod-skih standardov, je Inptitut za revizijo sklical sestanek z vsemi revizijskimi hipami. Gradnji DCV je bilo namenjeno veË sej, saj je bilo treba poenotiti poglede v zvezi z vodenjem oziroma upravljanjem DCV. Po veËkratni razpravi in usklajevanju s takratnim dræavnim sekretarjem za energetiko dr. Robertom Golobom je bil sprejet koncept distribuiranega DCV, ki omogoËa prihranek pri rezervnem sistemu. Skupna investicija v programsko opremo, strojno opremo in vse druge stropke usposobitve DCV je tako niæja kakor v primeru petih neodvisnih DCV. Ves ta Ëas je potekal projekt Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij, ki ga je distributerjem naroËila vlada. Ob æe prouËenih pravnih vidikih je bilo treba analizirati vse dejavnosti znotraj distribucije. Posamezne dejavnosti so prouËevali iz ptirih vidikov: organizacijskega, ki bi naj dal odgovor o smotrnih in moænih povezavah teh dejavnosti z drugimi; fi-nanËnega, ki je prouËeval velikost stropkov in moænosti njihovega zni-æanja; kadrovsko-premoæenjskega, ki je ugotavljal preseæke delovne sile in premoæenja, ter trænega, ki je prou-Ëeval moænost in upraviËenost izloËi-tve nekaterih dejavnosti. Hkrati s tem je potekalo organiziranje in træenje telekomunikacijskih storitev. Doseæeni oziroma usklajeni so bili temeljni cilji in naloge, ker pa Odprtja novega DCV v podjetju Elektro Maribor so se oktobra udeleæili ptevilni predstavniki projektnih, raziskovalnih, prenosnih, distribucijskih in drugih podjetij. so se stvari za lastnika po njegovem mnenju prepoËasi odvijale, uresniËi-tev pa ni bila odvisna le od podjetij distribucije, je v uresniËevanje tega pozneje posegla vlada s svojimi sklepi. Na podlagi pogovorov z MOPE in Ministrstvom za gospodarstvo v zvezi z obravnavo predloga za povipanje cene TO so skupaj ugotovili, da je smotrno tudi za njihovo dejavnost izdelati metodologijo za doloËanje cen za TO. Tako bi tudi vlada laæe, predvsem pa argumentirano sprejemala ali zavrnila posamezne predloge, ne pa da so ti odraz trenutne politike, kar se vse prepogosto dogaja. V ta namen so se lotili izdelave navedene ptudije, ki jo je za distributerje opravil IREET, ki ima na tem po-droËju precej izkupenj. Ta inptitut je namreË izdelal æe metodologije oblikovanja cen naftnih derivatov, cene zemeljskega plina iz magistralnega omreæja in toplotne energije iz sistemov daljinskega ogrevanja. Projekt so letos konËali in ga kot rezultat usklajenega dela skupaj s sklepi za vlado sprejeli tudi na seji Zdruæenja za energetiko pri GZS. Ekonomski poloæaj podjetij za distribucijo elektriËne energije je narekoval iskanje tako racionalizacij v podjetjih, kakor tudi poveËanje prihod- kov od prodaje elektriËne energije. V ta namen so distributerji tudi pripravljali predloge za povipanje oziroma spremembo omreænine. Vse to so pe podkrepili z referatom EIMV — fi-nanËna analiza ekonomske prognoze poslovanja distribucije v obdobju od 2001 do 2006. Sicer pa so kar na sedmih sejah obravnavali in repevali problematiko projekta Koncentracija kapitala v distribuciji. Navedeni projekt je za na-roËnika izvajala skupina avtorjev pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja. Med izdelavo so se nekajkrat sestali z izvajalci in sproti usklajevali posamezna izhodipËa oziroma opredelitve. Novembra so prejeli Ëistopis projekta, ki ga sedaj uprave podjetij analizirajo in na njegovi podlagi pripravljajo svoje predloge akcijskega programa za njegovo uresniËitev. Pripravljeni akcijski programi bodo sluæili kot podlaga za pogovore na eni strani s predstavniki veËinskega lastnika (MOPE), na drugi strani pa s predstavniki sindikata v podjetjih. Na podlagi razprave in izmenjave stalipË bo v podjetjih izdelan naËrt potrebnih ukrepov in pogojev za izvedbo posameznih elementov akcijskega programa. Tako dopolnjeni naËrt bo seveda obravnavan in sprejet na nadzornih svetih podjetij. 7 tema meseca vvs Novembra so v Seæani mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, David ValentinËiË, direktor Elektra Primorska, in Miroslav Klun, æupan obËine Seæana, poloæili temeljni kamen za novo RTP 110/20/20 kV, ki bo preko 110 kV daljnovodov vzankana v elektroenergetski sistem Slovenije med RTP DivaËa in RTP Gorica. vseh petih distribucijskih podjetjih — Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska in Primorska — so letos z velikimi prizadevanji zagotavljali elektriËno energijo. Na podlagi izdelanih ptudij so se precej ukvarjali z razvojem distribucijskega omreæja, ki ponekod pe ne dosega predpisanih standardov in ustrezne tehnolopke ravni. Distribuiranje elektriËne energije so letos v teh podjetjih pe bolj racionalizirali in optimizirali. Hkrati so na podlagi energetskega zakona in sprejetih podzakonskih aktov uresniËevali priprave na odpiranje zunanjega trga z elektriËno energijo. Kot odgovor na vsa njihova prizadevanja glede repevanja ekonomskega poloæaja je vlada z Uredbo o doloËi-tvi najvipjih postavk za prodajo elek-triËne energije poveËala tarifne postavke za TO za dva odstotka, od 1. avgusta 2002. Ker se poloæaj dejavnosti oskrbe tarifnih odjemalcev v drugi polovici leta ni bistveno izbolj-pal, ocenjena izguba za drugo polovico leta pe vedno presega 2 milijardi 600 milijonov tolarjev, je skuppËina GIZ v imenu javnih podjetij 15. oktobra 2002 (po enakem postopku kot januarja) posredovala vladi nov predlog za povipanje tarifnih postavk za 10 odstotkov, ki naj bi bil uveljavljen 1. novembra 2002. Kot so povedali v GIZ-u, so se zavedali, da povi-panje ne bi imelo bistvenega vpliva na poslovanje v tekoËem letu, izognili pa bi se nadaljnji rasti izgube v tej dejavnosti. Letos so bile med pogostejpimi to-Ëkami na dnevnem redu sej skuppËi-ne GIZ tudi storitve Informatike. Obravnavali so gospodarski naËrt in pogodbo za leto 2002, predvsem pa odprta vprapanja v zvezi s storitvami in naroËili. Æal so predvsem naroËila najveËkrat repevali premalo uspepno oziroma neuËinkovito. V GIZ-u pri-Ëakujejo, da bodo stvari sedaj potekale bolje, saj je nadzorni svet Informatike z imenovanjem novega direktorja postavil stvari na nove temelje, ki pa jim morajo slediti konkretni koraki. Delo GIZ distribucije elektriËne energije je bilo v drugi polovici leta usmerjeno tudi v repevanje proble- matike prednostnega dispeËiranja, ugotavljanja in zaraËunavanja odstopanj in pa v zadnjem Ëasu predvsem v pripravo in sklepanje pogodb za dobavo in odjem elektriËne energije v letu 2003. Od uspepnosti izvedenih akcij bo odvisno tekoËe poslovanje, predvsem pa poslovanje podjetij v prihodnjem letu. Pri tem ni vprapa-nje le, ali bodo nadaljevali poslovanje z izgubo, temveË ali bodo lahko svoje odjemalce kakovostno in zanesljivo oskrbovali z zadostnimi koliËina-mi elektriËne energije. Zavedati bi se morali, da je trg z elektriËno energijo veËidel precej daleË, Ëeprav o njem vse pogosteje govorimo. Primer mo-ænosti vpliva na stropke v dejavnosti dobave elektriËne energije TO poka-æe, da je maræa v tej dejavnosti le okrog tri odstotke, stropki nakupa elektriËne energije in omreænine pa znapajo kar 97 odstotkov. Oba zadnja elementa pa sta skoraj v celoti odvisna od vlade oziroma Agencije za energijo in MOPE — Urada za energetiko. Poleg tega je bilo med letom pe veliko drugih sej GIZ distribucije elek-triËne energije, ki so omogoËale usklajeno delovanje delovnih skupin GIZ in s tem omogoËile sprejemanje sklepov skuppËin, ki pa se sprejemajo soglasno. Naj pe omenimo, da je predsedniku skuppËine GIZ 24. novembra potekel dvoletni mandat, ki pa mu je bil na zadnji seji skuppËine podaljpan do imenovanja uprave Elektro Gorenjska in Elektro Maribor. Zato v GIZ-u pe niso sprejeli programa za pri- hodnje leto in bodo v tem obdobju veËidel nadaljevali æe omenjena dela in repevali odprta vprapanja. ŽIVAHNO POSLOVNO LETO PREŽIVELI TODI V SEL V podjetju Savske elektrarne Ljubljana je po odhodu Boruta MiklavËiËa v pokoj postal novi direktor Drago Po-lak, ki je to funkcijo prevzel 1. oktobra, nadzorni svet pa ga je imenoval æe prej, to je v zaËetku avgusta. SEL so z instalirano moËjo 120 megava-tov (HE Moste, MavËiËe, Medvode, Vrhovo) in s povpreËno letno proizvodnjo 320 gigavatnih ur eno od treh slovenskih hidroproizvodnih podjetij, ki so zdruæena v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Doslej so Savske elektrarne Ljubljana s hol-dingom kot veËinskim druæbenikom podpisale pogodbo o poslovnem sodelovanju, o ureditvi medsebojnih odnosov na podroËju nastopanja na trgu z elektriËno energijo, komisijsko pogodbo, sporazum o razporeditvi in prehodu delavcev iz SEL v holding, kupoprodajno pogodbo o zakupu moËi in nakupu elektriËne energije ter pogodbo o obvladovanju. Sicer pa bodo v Savskih elektrarnah Ljubljana tudi v prihodnjem obdobju namenili najveË prizadevanj nadaljnji racionalizaciji in optimizaciji poslovanja, gradnji novih hidroelektrarn ter obnovi in doinptalaciji obstojeËih hidroelektrarn. BRANE JANJlti, MINKA SKUBIC, MIRO JAKOMIN 8 s konference SDE v ZreËah SDE TUDI LETOS USPE©NO PREKO OVIR Predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je na letni seji konference SDE, ki je potekala 9. decembra v ZreËah, spodbudilo predsednike sindikatov energetskih podjetij in preko njih vse Ëlane, naj prihodnje leto preteæni del sindikalnih prizadevanj zastavijo v smeri zagotavljanja socialne varnosti delavcev v energetiki. V SDE-ju se namreË zavedajo, da bodo lahko le s skupnimi moËmi in ob medsebojnem obve-pËanju izpolnili zastavljene cilje. N a letni konferenci Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije so poleg Ëlanov predsedstva SDE sodelovali tudi predsedniki sindikalnih konferenc posameznih energetskih dejavnosti in predsedniki sindikatov iz energetskih podjetij. Udeleæence sreËanja je uvodoma pozdravil predsednik SDE Franc Dolar in ocenil aktualno dogajanje v energetskem sektorju. Med drugim je omenil veË sindikalnih akcij, ki so jih letos uspe- pno uresniËili na podroËju zagotavljanja socialne varnosti delavcev v energetskem sektorju (repevanje problematike v HSE, elektrodistribuciji, druæbi Nafti Lendava itd.). Res pa je, da nekatere naloge za zdaj pe niso re-pene, saj je SDE tudi letos deloval v zelo zapletenih razmerah. Poleg nekaterih sprememb v vodstvih podjetij je priplo tudi do zamenjave dræav-nega sekretarja za energetiko, trenutno pa se sestavlja nova vladna ekipa. SDE SE ZAVZEMA ZA VERTIKALNO V naslednjem letu, ko se bo v slovenski energetiki zaËel odvijati neizogiben proces odpiranja zunanjega trga z elektriËno energijo, stekel pa bo tudi postopek privatizacije distribucije (nato sledi privatizacija proizvodnih podjetij), Ëaka SDE Slovenije na po-droËju zagotavljanja socialne varnosti delavcev pe veË nalog kot doslej. Trenutno je v sindikalni razpravi predlog konËnega poroËila o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije, ki so ga pred kratkim skupaj pripravili strokovni sodelavci Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, Ekonomskega inptituta pravne fakultete in Korone. Izdelovalci ptudije so doslej preteæni del raziskave namenili pregledu izkupenj drugih evropskih dræav pri privatizaciji distribucijskih podjetij. Pregled je pokazal, da je privatizacija energetskih podjetij splo-pna usmeritev, ki je posledica odpiranja energetskih trgov in uvajanja elementov konkurence. V tem procesu se sindikalisti zavzemajo za vertikalno organiziranost energetskih podjetij, saj drobljenje energetskih dejavnosti ne obeta niË dobrega, kar so æe spoznali v nekaterih vzhodnoevropskih dræavah. O kakem ukinjanju oziroma zmanjpe-vanju ptevila delovnih mest sploh ne razmipljajo. Predlagajo, da bi za uËin-kovito opravljanje energetskih dejavnosti v spremenjenih razmerah morali ptevilo zaposlenih pe poveËati. Po besedah Franca Dolarja pa morajo pri tem sindikati druæb dejavno sodelovati v vseh fazah preoblikovanja energetskih podjetij. »e pa bi morda pri svojem delovanju v podjetju imeli teæave, naj se poveæejo z vodstvom SDE Slovenije, ki bo skupalo zaplet repiti s pogovori in posredovanjem pri vodstvu podjetja. Kot so nato potrdile razprave v okviru posameznih konferenc energetskih dejavnosti, so sindikalisti trdno odloËeni, da se bodo prihodnje leto pe bolj zavzeli za izpolnitev temeljnih ciljev socialne varnosti delavcev v energetskem sektorju. MIRO JAKOMIN 9 Sindikalisti so na konferenci SDE v ZreËah (na sliki del udeleæencev) ponovno opozorili, da hoËejo dejavno sodelovati v vseh fazah preoblikovanja energetskih podjetij. Poudarili so pe zlasti potrebo po rednem obvepËanju in sodelovanju z vodstvi podjetij. ?7723142 trgovanje z elektriËno energijo REKORD TRGOVANJA NA D T no ovembra je bil na dnevnem trgu doseæen rekordni meseËni obseg trgovanja. Skupna meseËna koliËina trgovanja na dnevnem trgu je znapala 49.303 MWh, kar je za pribliæno 50 odstotkov veË kakor oktobra. Deleæ dnevnega trga v primerjavi s celotno meseËno porabo elektriËne energije v Sloveniji je tako dosegel vrednost 5 odstotkov. Primerjava skupnih meseËnih koliËin trgovanja na dnevnem trgu kaæe, da so bile v prvi polovici leta, ko se je trgovanje na dnevnem trgu pele zaËelo, koliËine trgovanja majhne in se je veËino-ma trgovalo na tedenskem trgu prednostnega dis-peËiranja. Vzrok je mogoËe pripisati dejstvu, da na dnevnem trgu poteka trgovanje za dobavo elektriË-ne energije za naslednji dan oziroma za obdobje do naslednjega delovnega dne, medtem ko trgovanje na tedenskem trgu poteka ob Ëetrtkih za obdobje dobave elektriËne energije v naslednjem tednu. DELEŽ DNEVNEGA TRGA IN DELEŽ ORGANIZIRANEGA TRGA V PRIMERJAVI S CELOTNO PORADO ELEKTRICNE ENERGIJE V SLOVENIJI jan.02 feb.02 mar.02 ^¦Dnevni trg [MWh] ^Delež dnevnega trga [%] *Delež organiziranega trga [%] apr.02 maj.02 jun.02 jul.02 avg.02 sep.02 ii'l:iM:-iJi HHllli'lU'liii'HlTO v rekordnem mesecu, novembru, se je razmeroma veliko trgovalo s produktom noËne energije, Ëeprav se je pe vedno najveË trgovalo s produktoma pasovne in trapezne energije. Skupna koliËina trgovanja s pasovno energijo se je v primerjavi s preteklim mesecem poveËala za 54 odstotkov na vrednost 42.408 MWh, skupna koliËina trgovanja s tra-pezno energijo se je poveËala za 3 odstotke na vrednost 4.160 MWh, skupna koliËina noËne energije je dosegla rekordno vrednost, in sicer se je po-veËala za 944 odstotkov na vrednost 1.504 MWh. V nasprotju s produkti sprotnega trgovanja pa se je skupna koliËina trgovanja z urnimi produkti po avkcijskem naËinu trgovanja zmanjpala za 16 odstotkov na vrednost 1.231 MWh. Enotni teËaji vseh produktov sprotnega naËina trgovanja so se zniæali, najveË enotni teËaj produkta noËne energije. Enotni teËaj pasovne energije je novembra znapal 4.696 SIT/MWh, enotni teËaj trapezne energije 6.196 SIT/MWh in enotni teËaj noËne energije 2.294 SIT/MWh. PovpreËne cene urnih produktov, ki so primerljive z enotnimi teËaji produktov sprotnega naËina trgovanja, so bile vse vipje, najveË povpreËna cena primerljiva s produktom noËne energije, to je kar za 61 odstotkov, in najmanj povpreËna cena trapezne energije, samo za 3 odstotke. DELEŽ TRGOVANJA S STANDARDNIMI PRODUKTI V NOVEMBRU 2002 ¦ Pasovna energija ¦ Trapezna energija ¦ Nocna energija ¦ Uma energija ANI TRG Z ELEKTRI»NO na a organiziranem trgu je bilo mogoËe novembra zaznati izjemno veliko dejavnost udeleæencev trgovanja. Skupna ko-liËina trgovanja na organiziranem trgu je novembra znapala 58.999 MWh, kar je za 7,6 odstotka veË kot oktobra. V primerjavi s celotnim odjemom elektriËne energije v Sloveniji je deleæ organiziranega trga sestavljal 5,8 odstotka. PovpreËni dnevni deleæ trgovanja z elektriËno energijo je znapal 1.967 MWh, povpreËni indeks cen elektriËne energije na organiziranem trgu (SLOeX) se je v primerjavi s prejpnjim mesecem zniæal za 10,8 odstotka in dosegel vrednost 5.133. Ude-leæenci trgovanja so bili novembra najbolj dejavni prvi delovni dan, ko je trgovanje potekalo za dobavo elektriËne energije za dan 5. novembra in je dnevna koliËina trgovanja 10 znapala kar 4.624 MWh. SKUPNI PROMET IN VREDNOST SLOeX NA ORGANIZIRANEM TRGU V NOVEMBRU 2002 l.nov 3.nov 5.nov 7.nov 9.nov 11.nov 13.nov 15.nov 17.nov 19.nov 21.nov 23.nov 25.nov 27.nov 29.nov ^¦Dnevni volumen •SLOeX 70.000 bO.000 40.000 30.000 20.000 0.000 O okt.02 nov.02 86,02% 2,50% ¦ 3,05% i.UUU /ooo [iOOO 5.000 4.000 5.000 3000 2.000 2000 1.000 1000 proizvodnja in poraba Hm tla narašcanje porabe, ki je znacilno za vse letošnje leto, se je nadaljevalo tudi predzadnji letošnji mesec, saj smo iz prenosnega omrežja novembra prevzeli 998,3 milijona kilovatnih ur elektricne energije, kar je bilo za 4,6 odstotka vec kot v istem casu lani in tudi za odstotek vec nad prvotnimi pricakovanji. Poraba je bila tokrat krepko vecja predvsem pri neposrednih odjemalcih, ki sodijo v slovensko težko industrijo in so se ocitno uspešno prestrukturirali ter s prevzetimi 231,8 milijona kilovatnih ur lansko primerjalno porabo presegli za dobro tretjino. Distribucijska podjetja pa so s prevzetimi 766,5 milijona kilovatnih ur svoj odjem iz prenosnega omrežja novembra v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšala, in sicer za 1,5 odstotka, pri cemer pa gre vzroke verjetno iskati tudi v ugodnih razmerah za pridobivanje elektricne energije iz malih hidroelektrarn. GWh 1000 800 600 400 200 0 HI november 2001 november 2002 | NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ iM'iWJW.....lillHMIIiliWH'lilW Oi 'bilno novembrsko deževje je na obraze upravljalcev naših hidroelektrarn zarisalo nasmeške, saj so ugodne hidrološke razmere omogocale izjemno dobro proizvodnjo. Tako smo iz tega najžlahtnejšega energetskega vira novembra zagotovili kar 365 milijonov kilovatnih ur elektricne energije, kar je bilo za dobrih 115 odstotkov vec kot isti mesec lani in tudi za skoraj 38 odstotkov nad številkami, predvidenimi v letošnji elektroenergetski bilanci. Zato so si lahko tokrat make oddahnili v drugih elektrarnah, predvsem v Šoštanju, ki je cez vse leto uspešno pokrival izpade hidroproizvodnje. Sicer pa smo enajsti letošnji mesec doma proizvedli kar milijardo 233,9 milijona kilovatnih ur elektricne energije in s tem lanski november prekosili za 8,8 odstotka. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 500 400 300 200 100 CM m DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D november 2001 D november 2002 jflede na to, da je do konca leta ostal le še december, lahkmse z gotovostjo trdimo, da bomo letos v Sloveniji imeli najvišjo stopnjo rasti porabe v zadnjih nekaj letih, ki naj bi presegla mejo sedmih odstotkov. Tako smo v prvih enajstih letošnjih mesecih porabili že deset milijard 549,8 milijona kilovatnih ur elektricne energije, kar je bilo za 735,4 milijona oziroma za 7,5 odstotka vec kot v istem lanskem obdobju in tudi za 2,7 odstotka nad bilancnimi napovedmi. Po zaslugi dobrega dela slovenskih elektrarn pa kljub vecjemu povpraševanju tudi letos ni bilo težav s preskrbo odjemalcev. Tako smo v enajstih mesecih iz domacih virov zagotovili enajst milijard 779,2 milijona kilovatnih ur oziroma toliko kot v istem casu lani, pri cemer pa je treba upoštevati, da smo bili letos prica dolgemu sušnemu obdobju in posledicno kar za petino manjši proizvodnji hidroelektrarn. GWh 1500 1200 900 600 300 november 2001 november 2002 O PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ \\ IZVOZ 11 iz energetskih okolij CIJA ZA ENERGIJO SPREJETA PRAVILA ZA DOSTOP DO TUJIH EES Agencija za energijo je ob koncu novembra izdala soglasje k Pravilniku o naËinu in pogojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. Po informaciji sluæbe za odnose z javnostmi pravilnik doloËa pravila za dostop do tujih elektroenergetskih sistemov, ki so potrebna za naslednjo stopnjo odpiranja trga z elektriËno energijo, dolo-Ëeno z energetskim zakonom. Pravilnik opredeljuje postopke in kriterije za dodeljevanje prostih Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, in sicer loËe-no za uvoz in izvoz elektriËne energije. Proste Ëezmejne prenosne zmogljivosti so tiste, ki so razpoloæljive za komercialne namene, torej za trgovanje z elektriËno energijo v razmerah mednarodno odprtega trga. Omenjeni pravilnik so v skladu z doloËili Energetskega zakona in Uredbe o na-Ëinu izvajanja gospodarske javne sluæbe prenosa elektriËne energije in gospodarske javne sluæbe upravljanja prenosnega omreæja pripravili v Ele-su, ki je slovenski upravljavec prenosnega omreæja. Kot je znano, prvi predlog pravilnika, ki ga je Eles posredoval Agenciji za energijo 20. novembra, ni dobil soglasja. Potrebni so bili pe nekateri popravki oziroma dopolnitve za boljpo preglednost dokumenta. KonËni predlog dokumenta je agencija prejela 26. novembra in pe isti dan izdala soglasje h kriterijem za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih doloËa ta pravilnik. MIRO JAKOMIN RAD ZA E 12 NASEDLE INVESTICIJE MED PRETEKLOSTJO IN PRIHODNOSTJO Na vprapanje, kako je zasnovan program nasedlih investicij v energetskem sistemu, so na mariborski enoti Urada za energetiko pojasnili, da gre pri tej vsebini za evidentiranje problema nasedlih investicij, opredelitev realnih virov za repevanje te problematike, doloËitev prednosti, dodelitev dræavnih pomoËi po nosilcih, namenu in dinamiki, predvideno iz- delavo programov repevanja nasedlih investicij po podjetjih, presojo programov in odobritev pomoËi ter za spremljanje izvajanja programov in Ërpanje sredstev dræavne pomoËi. Na omenjeni enoti menijo, da je treba v tem primeru pirpe gospodarske poudarke in finanËne posledice iskati v dogajanjih v minulem obdobju s posledicami, ki jih prinapa odpiranje trga z elektriËno energijo. Zavedati se je treba, da so bili elektroenergetski objekti naËrtovani in izvedeni za potrebe delovanja nekdanjega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema, da je energetska usmeritev temeljila na domaËih virih, da ekonomski kriteriji niso bili prvenstveni in da je investiranje velikokrat presegalo zgolj potrebe po novih kilovatnih urah (dodatna infrastruktura, stanovanja, poËitnipke zmogljivosti itd.). Vse to pa je denarno dodatno obremenila dræava z odloËitvijo obseæne-ga reprogramiranja kreditov, ki je v velikem delu flodpadel« tudi na elektrogospodarstvo. Posledice tako na-kopiËenih problemov se odraæajo danes, ko smo pred dejstvom odprtega trga z elektriËno energijo, ki ni pripravljen v ceni kilovatne ure priznati vse hipoteke minulega gospodarjenja. Tako so se energetska podjetja in dræava kot veËinski lastnik znapla pred dejstvom potrebne obnove ob-stojeËega stanja z namenom, da se z vsemi ukrepi omogoËi træna prilagoditev proizvodnje elektriËne energije. Na vprapanje, kako je s predvidenim Ëasovnim potekom repevanja te problematike, pa so predstavniki omenjene ustanove med drugim povedali, da bo dinamika repevanja nasedlih investicij odvisna predvsem od raz-poloæljivih virov, vsebine nasedlosti in seveda tudi od finanËnega obsega tega problema, ki je razliËen v vsakem proizvodnem podjetju. MIRO JAKOMIN pravljali o pripravi Nacionalnega energetskega programa (NEP). Ivo Novak in mag. Hinko ©olinc iz Urada za energetiko pri MOPE sta na kratko predstavila modro knjigo ter druge strokovne podlage in avtorske prispevke za pripravo NEP. Poleg strokovnjakov iz energetskih krogov so na sreËanju sodelovali tudi predstavniki Zveze strojnih inæenirjev Slovenije in razpravljali o dosedanjem poteku priprave temeljnega energetskega dokumenta. Nacionalni energetski program je trenutno v postopku sprejemanja pripomb in usklajevanja znotraj strokovnih krogov. Kot kaæe, so pri prvi ureditvi nekatera energetska podroËja ostala nepokrita, pri drugih gre za podvajanje, z nekaterih vidikov pa je trenutni predlog celo protisloven. Osnutek NEP bo treba najprej uskladiti znotraj Ministrstva za okolje, prostor in energijo, nato z drugimi ministrstvi, nazadnje pa ga bo vlada posredovala v parlamentarni postopek, predvidoma nekje marca leta 2003. MIRO JAKOMIN MINISTRSTVO ZA OK PROSTOR IN ENERGIJ SLOVENSKI E-FO NEP V POSTOPKU USKLAJEVANJA V okviru æe znanega projekta Javna in strokovna obravnava nekaterih aktualnih dokumentov energetske politike Slovenije in procesov, povezanih z odpiranjem trga z elektriËno energijo, so konec novembra na sreËanju Ëlanov Slovenskega E-foruma raz- NOVA UREDBA NA PODRO»JU VARSTVA OKOLJA Konec novembra je zaËela veljati nova Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. V bistvu gre za spremembe in dopolnitve æe uveljavljene uredbe na tem podroËju, ki jih je vlada sprejela 17. oktobra. Kot so sporoËili iz sluæbe za odnose z javnostmi pri MOPE, bo taksa (z upoptevano oprostitvijo oziroma vraËilom takse) v prihodnje pomenila namenski vir financiranja uresniËevanja ukrepov zmanjpevanja obremenjevanja zraka z emisijami ogljikovega dioksida. Obveznosti, ki izhajajo iz usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko na podroËju varstva zraka, so predvsem upopteva-nje direktiv, ki urejajo promocijo rabe obnovljivih virov za proizvodnjo elektriËne energije, prilagoditev standardom integralnega okoljskega dovoljenja, sheme trgovanja z emisijami, promocijo proizvodnje in prodaje biogoriv, varstvo zunanjega zraka, prilagajanje standardom toplotne izolacije, ravnanje z odpadki in emisije lahkohlapnih organskih snovi. pod medijskim žarometom Poleg tega mednarodno skupnost k zmanjpevanju emisij toplogrednih plinov zavezuje tudi podpis Kjotske-ga protokola. Pomembno je tudi poudariti, da je obveznost zmanjpevanja oziroma omejitve toplogrednih plinov iz Kjotskega protokola vezana na dræavo podpisnico, zato je vsaka dr-æava obvezna oblikovati, izvajati in objaviti dræavne programe ukrepov in politik zmanjpevanja toplogrednih plinov. Sicer pa so ukrepi zmanjpeva-nja obremenjevanja zraka z emisijami ogljikovega dioksida, ki jih dolo-Ëa uredba, usklajeni s politiko dræav-nih pomoËi na podroËju varstva okolja, ki je opredeljena v smernicah o dovoljenih oblikah dræavne pomoËi na podroËju varstva okolja. V skladu z evropskimi navodili o dovoljenih dræavnih pomoËeh na podroËju varstva okolja so posebej v energetiki dovoljene najpirpe sheme dræavnih pomoËi, saj gre za podroËje, ki je kljuËnega pomena v mednarodnem merilu glede politike varstva okolja. Med te sheme sodijo predvsem ukrepi, ki pomenijo investicije v energetsko varËne sisteme. Tu gre za investicije v kombinacijo proizvodnje elek-triËne energije in toplote za ogrevanje ter za investicije v spodbujanje uporabe energetsko obnovljivih virov energije in prehod na uporabo goriv z manjpo vsebnostjo ogljika. MIRO JAKOMIN ELEKTROGOSPODARSTVO ROJSTVO DRUŽBE ELEKTRO TK V petek, 6. decembra, je v Ljubljani potekal podpis pogodbe o ustanovitvi nove skupne družbe slovenskega elektrogospodarstva Elektro TK, ki bo tržila proste telekomunikacijske zmogljivosti. Družabniki novega podjetja so Eles, ki ima 31,5-odstotni delež, Holding Slovenske elektrarne z 19-odstotnim deležem in pet distribucijskih podjetij, ki imajo v novi družbi vsaka po 9,9-odstotni delež. Imenovan je bil že tudi nadzorni svet novega podjetja, v katerem so mag. Vekoslav Korošec kot predstavnik Elesa, direktor Elektro Primorske David Valentincic, ki bo zastopal interese distribucijskih podjetij, mag. Drago Fabijan kot predstavnik Hol-dinga Slovenske elektrarne in mag. Djordje Žebeljan kot predstavnik resornega ministrstva. Do imenovanja direktorja bo to funkcijo kot zasto- NI MERIL Elektro Primorska in obËina Vipava si pe vedno prizadevata, da bi na ZA PRESOJO tamkajpnjem ozemlju zgradili vetrnice, toda temu nasprotujejo nara-VPLIVOV vovarstveniki, hkrati pa za zdaj pe nimamo metodologije, ki bi preso-VETRNIC dila dejanske vplive teh naprav na okolje. David ValentinËiË, direktor NA OKOLJE Elektro Primorska, upa, da se bodo zadeve Ëim prej uredile na podlagi nove prostorske zakonodaje. Kot poudarja, se je Slovenija s podpisom kjotskega protokola obvezala k zmanjpevanju toplogrednih plinov, zato bo morala bistveno poveËati deleæ obnovljivih virov energije. Opravljene ptudije kaæejo, da je za izrabo energije vetra najprimer-nejpa Primorska, vendar projekt stoji, ker nimamo meril za umepËanje vetrnih elektrarn v prostor. Sprva so bile predvidene ptiri lokacije za gradnjo, nato se je izbor zoæil na dve - GoliË in Kokop -, zdaj pa je v igri zaradi naravovarstvenih naËel le pe slednji, toda tam je po mnenju predstavnikov obËine tako malo prostora, da se vetrnic sploh ne bi splaËalo postavljati. Dnevnik, 27. novembra NOVEMBRA Cene æivljenjskih potrebpËin se novembra v primerjavi z mesecem prej NI»ELNA v povpreËju niso spremenile, zato je bila inflacija niËelna, so sporoËili INFLACIJA iz dræavnega urada za statistiko. V letopnjem enajstem mesecu so se nekoliko dvignile le cene v skupinah obleka in obutev (za 2,1 odstotka), rekreacija in kultura (za 1,1 odstotka), stanovanjska oprema (0,9 odstotka), alkoholne pijaËe in tobak (0,6 odstotka), hrana in brezalkoholne pijaËe (0,5 odstotka) ter raznovrstno blago, storitve in zdravje, ki so se podraæili za 0,3 odstotka, Sicer pa so se zniæale cene prevoza, in sicer za 2,5 odstotka, ter komunikacij - za 0,3 odstotka. V vseh enajstih letopnjih mesecih so se cene zvipale za 6,6 odstotka, novembra letos pa so glede na lanski november poskoËile za 6,7 odstotka. STA, 29. novembra FINAN»NI Vlada je vodstvu Rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) oktobra naroËi-NADZOR la, naj odpre poseben transakcijski raËun za financiranje zapiranja ©ELE PO DVEH rudnika, da bo lahko nadzorovala porabo proraËunskega denarja. S LETIH tem bo namreË mogoËe prepreËiti navzkriæno financiranje proizvodnje RTH. Toda do tega spoznanja je pripla vlada, ustanoviteljica omenjenega javnega podjetja, ki se financira z davkoplaËevalskim denarjem, pele po dveh letih. Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo pojasnjujejo, da so zakon o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije iz leta 2000 zaËeli izvajati pele lani. V njem je doloËeno prvo petletno obdobje zapiranja rudnika, in sicer od leta 2000 do 2004, v tem Ëasu pa bo dræava za to namenila najveË 15,99 milijarde tolarjev. Lani so v RTH porabili 2,1 milijarde tolarjev, v naslednjih dveh letih pa je torej na voljo preostanek in obresti od tega zneska. Rudnik bo dokonËno prenehal s proizvodnjo leta 2007. Delo, 2. decembra STISKA ElektriËna energija za tarifne odjemalce (gospodinjstva, male obrtnike DISTRIBUTERJEV in javno razsvetljavo) se bo v prihodnjem letu podraæila za sedem odstotkov, kar je za tri odstotke manj, kot so predlagala distribucijska podjetja. Vlada vipje podraæitve v okviru svoje protiinflacijske politike ne sprejema, Ëetudi omenjena podjetja tarnajo, da bo s tem ogroæeno njihovo poslovanje. Poleg tega distributerji æelijo, da bi ostala omre-ænina nespremenjena, ter da holding Slovenske elektrarne in JE Krpko ne bi poveËala svojih cen. Toda podjetja z njima pe nimajo pogodb o nakupu energije za leto 2003, poleg tega pa je skoraj gotovo tudi, da bo agencija za energijo v povpreËju za 15 odstotkov podraæila omre-ænino. Kot je pojasnil Peter Kozina iz Elektro Ljubljana, razumejo vladno skrb glede inflacije, vendar traja æe predolgo in vpliva na likvidnost podjetij, posredno pa tudi na prisilno zmanjpevanje naloæb. Delo, 3. decembra SIMONA BANDUR 13 iz energetskih okolij pnik opravljal direktor Debitela Borut Razdevšek, ki je bil tudi koordinator vseh dejavnosti, povezanih z nastankom nove elektroenergetske družbe. BRANE JANJI!) KONCANA PRVA MENEDZERSKA AKADEMIJA V TE Trbovlje je zacel podjetniški nacin razmišljanja prodirati v vse dele poslovanja družbe. Tako so v sklopu izobraževanja zaposlenih letos izvedli program z naslovom Mene-džerska akademija. Koncali so ga v zacetku decembra. Udeleženci akademije so rezultate svojega dela predstavili pred strokovnjaki, mentorji, vodstvom podjetja in javnostjo. V obliki poslovnih nacrtov so obdelali racionalizacijo elektricne energije lastne rabe, nacrt elektronske dokumentacije za obvladovanje vzdrževalnih del, ustanovitev podjetja za storitve s podrocja varnosti in nacrt toplotne obdelave odpadkov. Poslovne nacrte je ocenil prof. dr. Bogomir Kovac, kakovost akademije na poda-gi ocen udeležencev pa strnil doc. dr. Janez Mayer. Nekateri izmed predlogov bodo pri poslovanju TET tudi dejansko zaživeli. Udeležencem akademije so na posebni predstavitvi del v Zdravilišcu Laško podelili certifikate. »V TE Trbovlje z dopolnjevanjem znanja in pridobivanjem novih spoznanj prispevamo k njenem uspepnem poslovanju in z nadaljnjim razvojem gradimo novo podobo druæbe. Ob tem se zavedamo, da so usposobljenost napih zaposlenih, njihove zamisli in predlogi za nas neprecenljivega pomena,« je ob tej priloænosti dejal Samo Pajer, direktor TET. MINKA SKUBIC ODPRLI NOV SERVISNI KOMPLEKS V KROMDERKO V Kromberku so 18. decembra odprli nove delovne prostore Elektra Primorska. Z dokoncanjem servisnega kompleksa so tako združili vse proizvodno servisne dejavnosti na eni lokaciji, kar bo pripomoglo k racionalni organizaciji dela, izboljšale pa se bodo tudi delovne razmere. Pred zacetkom gradnje so bili na tem zemljišcu nadzorništvo Gorica, odprto skladišce, opušceno stikališce in stanovanjski objekt. Novi objekti skupaj z RTP 110/20 kV Gorica in centrom vodenja tvorijo zaokroženo celoto (površina obsega 2.575 kvadratnih metrov). Za celoten kompleks so uredili potrebne površine za odprto centralno skladišce, parkirne prostore, dovozne poti in potrebno infrastrukturo (te površine obsegajo 3.100 kvadratnih metrov). Ker so ta servisni kompleks odprli po zakljucku decembrske številke Našega sti- ka, bomo o odprtju veË poroËali pri-hodnjiË. MIRO JAKOMIN SRE»ANJE ©TIPENDISTOV ELEKTRA PRIMORSKA Tudi letos je podjetje Elektro Primorska organiziralo tradicionalno sreËanje ptipendistov druæbe z napotki Zvoneta Modreja: flÆivljenje je skrivnost, ki se vsakomur razkriva po svoje in vsakomur le sproti ... Vsak izmed nas lahko prispeva svoje spoznanje, Ëetudi na videz pe tako majhno in skromno, pa vendar enkratno. Spoznati ta delËek resnice v sebi in ga dati drugim, to je eden izmed namenov napega bivanja tukaj in zdaj. Tu smo drug zaradi drugega in nihËe le sam zaradi sebe.« V tem pre-priËanju smo tudi letos napim ptipen-distom namenili nekaj uric, ki smo jih skupaj preæiveli prav na miklavæe-vo, 6. decembra 2002. Kot vsako leto je bil tudi letos odziv napih ptipendistov presenetljivo velik. SreËanja so se udeleæili skoraj vsi. Odsotni pa so se z obæalovanjem opraviËili. Prav ta njihov odnos do sreËanj nam daje potrditev, da so sre-Ëanja potrebna in zaæelena. ©tipendi-jo prejemajo kandidati, ki se izobra-æujejo za program elektrikarja energetika — IV. stopnja do univerzitetnega dipl. inæ. el. — VII. stopnja. Ob tem pa lahko povemo, da smo leta 14 Novi delovni prostori v Kromberku. Srecanja štipendistov. 266361 26637? 2002 enega izmed napih ptipendistov flpripeljali« do naslova magister znanosti. Letopnje sreËanje je bilo obogateno s predavanjem Zvonka Toropa, direktorja tehniËnega sektorja, ki se je izjemno potrudil, da je prihodnje sodelavce seznanil z novostmi v elektrogospodarstvu. Z mislijo, da je znanje veË kot zgolj vedeti kako — je tudi vedeti zakaj, kaj, kdo, kje in kdaj — se trudimo, da bi ustvarili pravo okolje, v katerem je mogoËe znanje ustvarjati, odkrivati, zajemati, izmenjavati, preËipËevati, potrjevati, sprejemati, prilagajati, prenapati in uporabljati. BOŽA PETROVCIC PREMOGOVNIK VEL USMERJENOST V INTENZIVNI RAZVOJ PriËakovano odpiranje elektroenergetskega trga postavlja pred energetska podjetja nove izzive. Tega se zavedajo tudi v Premogovniku Velenje. Zato je vodstvena ekipa, na Ëelu z novim direktorjem Evgenom Derva-riËem, zaposlenim æe predstavila vizijo prihodnosti. Glavno vodilo poslovanja druæbe za prihajajoËe obdobje je njen intenzivni razvoj. Vizijo razvoja bo vodstvena ekipa Premogovnika Velenje gradila na dveh, med sabo loËenih temeljih, in sicer na po-droËju pridobivanja premoga ter na podroËju prestrukturiranja drugih dejavnosti v poslovnem sistemu druæbe, ki danes ne prinapajo dobiË-ka. Strategijo za uresniËitev naËrtov bodo v Premogovniku Velenje obravnavali na stratepki konferenci. Po njej si vodstvo obeta sto dni Ëasa za izvedbo prvih korakov njenega ure-sniËevanja. Lignit, ki ga pridobivajo v Velenju, je nesporno edini po-membnejpi energetski vir za Slovenijo in koliËinsko se bo njegova proizvodnja, skladno s perspektivo Hol-dinga Slovenske elektrarne (HSE), osnutkom Nacionalnega energetskega programa in Kjotskim sporazumom, postopno zniæevala, tako da bi z zdajpnjih 3,8 milijona ton po letu 2010 znapala 3,5 milijona ton na leto. Pravo razmerje med narodno gospodarskim interesom in svetovno ceno premoga bo treba pe opredeliti. V Premogovniku Velenje pa se zavedajo, da bo ceno tudi v prihodnje treba pe zniæevati z dodatnimi ukrepi, ki bodo omogoËili tehniËno uËinkovi-tejpe in poslediËno bolj ekonomiËno odkopavanje lignita. V poslovnem sistemu druæbe je danes nekaj dejavnosti, ki bremenijo ceno premoga in zmanjpujejo konkurenËnost matiËne-ga podjetja na trgu. Ta trend bodo skupali obrniti s postopnim sistemskim prestrukturiranjem teh dejavnosti. Tudi z iskanjem stratepkih partnerjev za skupne investicije v nove proizvodne programe in zmanjpa-njem obsega prodaje v matiËno podjetje. Intenzivni razvoj bo hkrati pomenil tudi ohranjanje, in na dolgi rok, ustvarjanje novih delovnih mest, kar ostaja eden izmed pomembnih ciljev Premogovnika Velenje tudi v prihodnje. SIMONA PRAH vapke, Avstrije in NemËije. Muzej je v celoti multimedijsko opremljen, kar pomeni, da obiskovalci lahko po-slupajo zgodbo o zgodovini in razvoju rudarstva, ki jo spremljajo tudi zvoËni in svetlobni uËinki, v petih jezikih, in sicer slovenskem, angle-pkem, nempkem, italijanskem in hr-vapkem. »eprav imajo v muzeju pripravljene tudi posebne izobraæevalne programe o energetiki in okolju za osnovne in srednje pole, je v strukturi obiskovalcev veË odraslih. Sicer pa je muzej od odprtja, 3. julija 1999, obiskalo æe veË kot 92.000 obiskovalcev, ki veËinoma prihajajo iz Slovenije, pa tudi iz skoraj vseh evropskih dræav in celo iz Argentine, Avstralije, Kitajske in Indije. Kot slovensko posebnost v muzeju je treba omeniti tudi obisk 35 invalidov na voziËkih, ki so si lahko v posebnih razmerah ogledali skoraj vse scene. Do konca leta v muzeju priËakujejo veË kot 32.000 obiskovalcev, uspe-pno leto pa bodo sklenili z noËnim ogledom, ko bo vse obiskovalce v podzemlju pozdravil dedek Mraz, zaigrali bodo Ëlani Harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje, poskrbljeno pa bo tudi za gostinsko ponudbo. SIMONA PRAH SLOVENIJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA MUZEJ PREMOGOVNI©TV IZREDNO ZANIMANJE OBISKOVALCEV V muzeju premogovniptva Slovenije v Velenju so novembra sprejeli æe 30.000-ega obiskovalca, ki si je letos ogledal atraktivno muzejsko postavitev v avtentiËnem okolju jame ©kale. Tako so presegli doslej najboljpi obisk v starejpih, sorodnih rudarskih muzejih v Idriji in Meæici. NajveË obiskovalcev prihaja iz Slovenije, pe posebej pa so lahko zadovoljni z obiskom tujcev, ki jih je veË kot sedem odstotkov. Med tujimi obiskovalci po ptevilËnosti izstopajo gostje iz Hr- NARASLA ZA 3,4 ODSTOTKA Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji je bil oktobra v primerjavi z mesecem prej vipji za 3,4 odstotka, glede na lanski deseti mesec pa za 1,5 odstotka, je izraËunal dræavni statistiËni urad. V prvih desetih mesecih letopnjega leta je bila industrijska proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani vipja za 2,6 odstotka. Sicer pa se je v omenjenem mesecu glede na lanski oktober najbolj poveËal obseg proizvodnje v rudarstvu, in sicer za 14,7 odstotka, proizvodnja v oskrbi z elektriko, plinom in vodo za 5,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 0,7 odstotka. Glede na namen porabe proizvodov se je najbolj poveËal obseg proizvodnje pri proizvodih za investicije - za 15,2 odstotka, sledita proizvodnja energentov, ki je vipja za 8,8 odstotka, in proizvodov za vmesno porabo. Slednja se je poveËala za 3,6 odstotka. STA 15 aktualni intervju: minister Janez KopaË Za odpiranje trga zagotovljene ustrezne podlage Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE) je letos v sodelovanju z energetskimi ustanovami in podjetji uresniËevalo vrsto pomembnih dejavnosti v energetiki. V Ëasu pred odpiranjem zunanjega trga z elektriËno energijo je na podlagi energetskega zakona pripravilo veË potrebnih aktov. Med drugim so bili pred kratkim sprejeti tudi podzakonski akti, ki predpisujejo naloge upravljavcev omreæij in izvajalcev dejavnosti prenosa ter distribucije elektriËne energije, sistemske storitve ter pogoje, postopke in ceno za dostop do omreæij. P 16 oleg uresniËevanja omenjenih dejavnosti je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravilo tudi program privatizacije javnih podjetij za distribucijo elektriËne energije. Prva naloga in skrb pa pe vedno ostaja zanesljiva in kakovostna oskrba odjemalcev z elektriËno energijo. Kot je v zaËetku decembra v pogovoru poudaril minister Janez KopaË, priËaku-jejo, da bo oskrba odjemalcev, tako kot doslej, tudi v prihodnjem letu na zahtevani ravni zanesljivosti in kakovosti. Cilji, ki jim Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sledi pri odpiranju trga z elektriËno energijo, so seveda zapisani v sklepih vlade, ki so v bistvu priporoËila Agenciji za energijo, Elesu in elektrodistribucij-skim podjetjem. Gospod minister, prosim, Ëe lahko pojasnite samo nekatere najbolj kljuËne cilje. flKljuËni cilj je seveda stabilna oskrba z elektriËno energijo, sestavni del tega pa je tudi vzdræevanje domaËe proizvodnje elektriËne energije v taki kondiciji, ki bo sposobna ohranjati to stabilnost. Po oceni Elesa je elektroenergetski sistem pe stabilen, Ëe na daljpi rok napajamo do 20 odstotkov domaËe porabe elektriËne energije iz uvoza, kratkoroËno pa do 25 odstotkov. To pomeni, da so sicer naËelo-ma proste uvozne poti omejene s temi koliËinami, kajti drugaËe bi lahko zelo hitro, prej kot v enem letu, de-stabilizirali domaËi elektroenergetski sistem do te mere, da bi potropniki na trgu plaËali elektriËno energijo bistveno draæje, kakor jo plaËujejo danes. In to je okvir, znotraj katerega lahko vodimo energetsko politiko pri odpiranju trga. Res pa je, da je bil trg delno odprt æe doslej in smo imeli uvoz elektriËne energije tudi v preteklosti. Samo naËin organizacije in porazdelitve vlog na tem trgu je sedaj drugaËen, in sicer tak, kot zahtevajo pravila Evropske unije.« Nasedle investicije so nedvomno eden najveËjih problemov v energetskem sektorju. V vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) opozarjajo, da je konkurenËnost holdinga pri popolnem odpiranju trga lahko vprapljiva. S katerimi ukrepi namerava vape ministrstvo repi-ti ta problem? flNasedle investicije so v resnici velik problem slovenske energetike in ta hip konËne slike, kako jih bomo re-pevali, pe nimamo. Ta problem pa smo æe repili v podjetjih TET in TE-TOL, ki se financirata s prednostnim odjemom, z omreænino. Breme drugih nasedlih investicij, predvsem tistih, ki so v lasti HSE, pa je trenutno na ramenih holdinga; pri tem zagotovo najveËje breme pomenita Termoelektrarna ©optanj in Premogovnik Velenje. V proraËunu za zdaj denarja za repevanje tega problema nimamo; dobili naj bi ga nekaj od kupnine za Talum, bistveno veË, to je 21 milijard tolarjev, pa od kupnine za elektrodistribucijska podjetja, Ëe bo do te kupnine seveda priplo.« Pred odpiranjem energetskega trga je pe zlasti aktualno vpra-panje, komu bo NEK v prihodnjem letu prodala elektriËno energijo. Kaj menite o trditvi dr. Roberta Goloba, prejpnjega dræavnega sekretarja za energetiko, da naj bi energetski trg deloval le, Ëe elektrike iz NEK ne bo prodajal HSE, temveË nekdo drug? flNEK prodaja samo pasovno elektri-Ëno energijo, ne pa trapezne in koni-Ëne. Na podroËju trapezne in koni-Ëne elektriËne energije je praktiËno edini ponudnik Holding Slovenske elektrarne. Tako v tem primeru o kaki konkurenci ne moremo govoriti, pa Ëe NEK imamo ali ne. Pri prodaji pasovne elektrike pa je treba upop-tevati, da je glavni del uvoza elektrike, ki ga omejene prenosne zmogljivosti omogoËajo, prav na tem podro-Ëju. Zato je omenjena trditev zelo re- lativna. Po drugi strani pa je o tem smepno govoriti, saj je dræava daleË veËinski lastnik tako NEK, HSE in elektrodistribucijskih podjetij, kot tudi TET in TE-TOL. Konkurenca znotraj Slovenije je paË nekaj, kar se lahko razvije samo do doloËene mere, saj je dræava veËinski lastnik vseh proizvajalcev in distributerjev elek-triËne energije. Pravo konkurenco bo omogoËila pele ponudba iz tujine. Zato seveda omenjena trditev ne dr-æi in razumem, da za njo tiËi bolj æe-lja po razpolaganju s pravico do izvoza elektrike iz NEK v Italijo. To je v bistvu pravi interes trgovcev, ne pa konkurenca znotraj Slovenije. Prazno besediËenje, ki ga v vprapanju omenjate, se je dokazalo, ko se NEK ni prijavila na razpis za izvoz elektrike v Italijo. Pridig o skrbi za konkurenco znotraj Slovenije je bilo takoj konec, saj NEK za doloËenega trgovca nenadoma ni bila veË zanimiva.« Kaj pa menite o trditvah predstavnikov nekaterih veËjih industrijskih podjetij, ki opozarjajo, da veËina velikih odjemalcev elektriËne energije ne bo mogla do uvoæene elektrike, ker so zmogljivosti na daljnovodih omejene? flTe omejitve so paË take, kakrpne so in vlada, Agencija za energijo in Eles pri tem Ëez noË ne morejo niË nare- diti. »udno je, da so nekateri priËa-kovali Ëudeæe, saj so tehniËne omejitve bile æe dolgo Ëasa znane. Dejstvo je, da bodo vse razpoloæljive zmogljivosti za uvoz elektriËne energije prvenstveno dobili veliki porabniki elektriËne energije. Zato razumem te trditve samo kot prerekanje med samimi upraviËenimi odjemalci, kdo je bolj upraviËen do delitve te omejene pogaËe. Po drugi strani pa smo lahko brali tudi izjave drugih velikih porabnikov elektriËne energije, ki menijo, da pravilnik o delitvi Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti dobro repuje to problematiko.« V letu 2003 so v elektrodistri-buciji predvidene spremembe na podroËju organiziranosti in odprodaje upravljavskega dele-æa tujemu kupcu. Kakpne so po vapem mnenju moænosti, da bi se distribucijska podjetja povezala v tako obliko, ki bi distribuciji zagotovila konkurenËni nastop na trgu in ustrezen razvoj trænih dejavnosti? flElektrodistribucijska podjetja morajo glede na ptudijo, ki so jo sama naroËila pri dr. Maksu Tajnikarju, pe marsikaj narediti za racionalnejpe organiziranje svojega poslovanja. Iz te ptudije izhaja, da imajo 32 poslovnih dejavnosti, ki jih opravljajo poleg svoje temeljne poslovne dejavnosti. vM Minister za okolje, prostor in energijo Janez KopaË. Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so letos velik del dejavnosti na energetskem po-droËju namenili intenzivnim pripravam na odprtje zunanjega trga z elektriËno energijo. Gre za izredno zapleten proces, ki zahteva celo vrsto zahtevnih usklajevanj med posameznimi akterji. Sicer pa med druge odmevne dejavnosti tega ministrstva, Ëe omenimo samo nekatere pomem-bnejpe, sodijo: Podpis pogodbe s Hrvapko o ureditvi statusa NEK (ta zadeva je trenutno v parlamentarnem postopku ratifikacije); podpis koncesijske pogodbe za gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi in zaËetek gradnje HE Boptanj; parlamentarna obravnava prostorskega plana (na tej podlagi bo mogoËe v Sloveniji graditi tudi vetrne elektrarne); sprejetje dveh zakonov o urejanju prostora in o graditvi objektov (bistveno olajpujeta moænosti za gradnjo energetske infrastrukture); podpis koncesijske pogodbe za izrabo energetskega potenciala reke SoËe (trenutno so v sklepni fazi priprave za podpis te pogodbe tudi na Dravi in Savi); sprejetje vladne uredbe, s katero se subvencionira in zagotavlja razvoj izrabe obnovljivih virov energije; sprejetje pravilnika o toplotni zapËiti in uËinkoviti rabi energije v stavbah ter pravilnika o prezra-Ëevanju in klimatizaciji stavb (kot predvidevajo v ministrstvu, se bo v prihodnje na tej podlagi zmanjpala poraba potrebne toplotne energije za ogrevanje stavb za 30 odstotkov); priprava razpisa za delitev donacije GEF v vipini 4,3 milijona dolarjev za kapitalska sovlaganja v projekte daljinskega ogrevanja na lesno bioma-so; poleg teh dejavnosti pa so v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo uresniËevali pe vrsto drugih projektov. Zato ima veËina teh podjetij v primerjavi s sorodnimi podjetji v napi sosepËini preveË zaposlenih in premalo izkoripËene zmogljivosti, predvsem pri svojih dodatnih dejavnostih, ki bi jih potemtakem morala v preteæni meri izloËati. Tudi sama distribucijska podjetja, ki so si letos za-Ëela med sabo konkurirati na slovenskem trgu, lahko poslujejo naprej samo v primeru starega naËina korekcijskega faktorja pri delitvi omreæni-ne. »e bi te korekcije v prihodnje ne bilo veË, mislim, da bi v podjetjih zelo hitro spoznali, da lahko na slovenskem trgu — ne glede na odpiranje trga napram tujini — preæivita najveË dve distribucijski podjetji od petih. Tretji pomembni element pri tem pa je, da je sedaj tudi HSE zaËel sam komunicirati z nekaterimi kupci in smo torej dobili pe pestega fldistributerja« v dræavi, kar je seveda za tako majhen prostor, kot je Slovenija, popolnoma 17 zanimivosti neracionalno. Zato se bo treba v prihodnjem letu dogovoriti, kako zdru-æevati posamezne funkcije teh elek-trodistribucijskih podjetij in jih temu ustrezno tudi reorganizirati.« Kako je z moænostjo, da bi se elektrodistribucijska podjetja povezala v Holding Slovenske elektrarne? flTe moænosti pri razmipljanju o nadaljnjem organiziranju elektrodistri-bucije ne izkljuËujem.« Kakpen pa je vap pogled na vprapanje o zagotovitvi delovnih mest in socialne varnosti delavcev v elektrodistribuciji? flMislim, da je naloga vsakega dobrega direktorja, da poskupa prestrukturirati poslovanje svojega podjetja tako, da pri tem ne sproæi veËjih socialnih pretresov. Navsezadnje lahko vse dodatne poslovne dejavnosti, ki jih elektrodistribucijska podjetja ta hip opravljajo, v primeru izloËitve opravljajo isti ljudje, ki jih znotraj podjetij opravljajo æe danes. To je vsekakor odgovorna naloga, na katero se bodo morala vodstva posameznih podjetij odzvati v prihodnjem letu. Pozvali smo jih, naj se opredelijo do ugotovitev ptudije dr. Tajnikarja oziroma povedo, kako mislijo sugestije prevesti v prakso.« Kot je znano, je v pripravi Nacionalni energetski program (NEP), ki bo doloËal energetske smernice in cilje v naslednjih desetih letih. V kateri fazi se trenutno nahaja priprava osnutka tega dokumenta? Zakaj na tem podroËju ne pride do hitrejpega premika? flOsnutek Nacionalnega energetskega programa se pe vedno pripravlja znotraj strokovne javnosti. Separati so sicer æe pripravljeni, ker pa pe niso zdruæeni na skupni imenovalec, za zdaj pe ni izdelano enotno besedilo. Pri tem nekatere zadeve niso dovolj obdelane, druge se podvajajo, tretje niso kvantificirane, v nekaterih delih osnutka pa se kaæejo celo protislovja. Skratka, gre za zbirko najrazliËnejpih razmipljanj in æelja, ki jih je treba sedaj vsebinsko predelati v nek enovit in konsistenten tekst.« Je ta zahtevna naloga sedaj na 18 strani strokovnjakov? flNe. Naloga je æe ves Ëas na strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Æal moram reËi, da te naloge nismo opravili, saj je prejpnji dr-æavni sekretar za energetiko veliko obljubljal, pa bolj malo naredil. Sedaj to zadevo pospepeno vodi naprej novi dræavni sekretar za energetiko mag. Djordje Æebeljan. NaËrtujemo, da bo vlada osnutek Nacionalnega energetskega programa obravnavala predvidoma marca naslednje leto. Ta hip natanËnega naËrta v zvezi z nadaljnjo pripravo NEP pe nimamo, nesporno pa je potrebno, da ta osnutek sedaj posredujemo tudi v splopno razpravo pirpi javnosti. Navsezadnje sem prepriËan, da se bo za to besedilo zanimal Svet za trajnostni razvoj pri vladi, gotovo pa pe kdo.« Zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo je nedvomno eden od poglavitnih ciljev v energetskem sektorju. Kakpna so vapa predvidevanja in priËakovanja na tem podroËju za leto 2003? flRavno pravilnik o dodelitvi Ëezmej-nih prenosnih zmogljivosti, ki ga je v skladu s priporoËili vlade sprejel Eles, z njim pa je soglapala Agencija za energijo, je namenjen zanesljivi in kakovostni oskrbi z elektriËno energijo v prihodnjem letu. »e bi bil sprejet pravilnik, kakrpen je bil predlagan pe septembra, bi prihodnje leto gotovo imeli veliko teæav na po-droËju zanesljive, cenovno sprejemljive in kakovostne oskrbe z elektri-Ëno energijo. Mislim pa, da nas na tem podroËju pe precej veË dela Ëaka leta 2004, ko utegne Evropska unija spremeniti svoja pravila in nas prisiliti k draæbam za dodelitev Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. V spopadu s tujo konkurenco bi napi proizvajalci, ki nimajo repenega problema nasedlih investicij, zagotovo potegnili krajpi konec. Sicer pa naj bi ob koncu tega leta sprejeli pe uredbo o dobavnih pogojih za odjem elektriËne energije, ki bo prviË po petnajstih letih na novo regulirala odjem elektri-Ëne energije oziroma samo prikljuËe-vanje na elektroenergetski sistem in pogoje odjema. Pri tem je seveda zelo pomembno, da postaja kakovost elektriËne energije bistveni element pogodbenega odnosa med dobaviteljem in odjemalcem.« MIRO JAKOMIN ITALIJA VLADA PRIZADELA JAVNA PODJETJA OdloËitev italijanske vlade, ki je avgusta letos vse do konca novembra zamrznila tarife, bo prizadela vsa javna podjetja, ki se ukvarjajo s telekomunikacijskimi, prenosnimi, poptnimi, plinskimi in elektroenergetskimi storitvami. Kot so pojasnili predstavniki vlade Silvia Ber-lusconija, naj bi tak ukrep prispeval predvsem k razvoju liberalne træne ekonomije, mnogi strokovnjaki pa menijo, da se je vlada za to odloËila, ker se je ustrapila, ko je spoznala, da bo letopnja inflacija v Italiji znapala 2,4 odstotka in ne naËrtovanega 1,4 odstotka. Regulator elektroenergetskega trga je namreË septembra naËrtoval 1,7-odstotno povipanje tarif. Kot poroËa revija Power in Europe, bo uËinek zamrznitve tarif ravno nasproten in prej slabo kot dobro vplival liberalizacijo italijanskega gospodarstva. V prvi vrsti bo upadlo zaupanje v takpen razvoj ekonomije. Nekatera italijanska elektroenergetska podjetja so namreË æe kupila deleæe v podjetju, ki naj bi prevzelo naloge neodvisnega regulatorja trga, med drugim tudi doloËanje tarif. Zdaj so spoznala, da tak princip sploh ne deluje. Po drugi strani pa so razoËarani tudi tuji investitorji, ki se prav tako sprapujejo, kako dolgo se bo italijanska oblast pe vmepavala v gospodarske posle. ENEL NE OSKRBUJE VE» PORABNIKOV IZ MILANA Dve leti dolga pogajanja o prodaji Enelovega tje AEM - in Enel se namreË nikakor nista mogla dogovoriti o primerni ceni za omreæje, ki oskrbuje 385 porabnikov iz Milana, obsega pa 4500 kilometrov srednje- in visokonapetostnih povezav ter transformatorske postaje v mestu. Posebno arbitrarno telo, ki je usklajevalo æelje prodajalca in kupca, je premoæenje ocenilo na 423,5 milijona evrov, kar pomeni, da bi Enel za vsakega porabnika dobil nekaj manj kot 1.100 evrov. Toda to je bila veliko niæja cena od tiste, ki jo je podjetje doseglo v pogajanjih pri prodaji omreæja v glavnem mestu - takrat ga je namreË lokalno elektroenergetsko podjetje Acea iz Rima odkupilo po ceni 1500 evrov za porabnika. Prav zato so se pogajanja tako zavlekla, a se vendarle ustavila pri ceni 1100 ev-rov za porabnika. Enelovi odjemalci bodo tako kaj kmalu zaËeli prejemati raËune od lokalnega podjetja AEM. 53 vOVNI S/. e>^rcK9 VSEM NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM TER UPORABNIKOM NAŠIH IZDELKOV IN STORITEV ŽELIMO VESELE NASTOPAJOCE PRAZNIKE, OBILICO OSEBNE SRECE ' IN POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2003 ! 6Hiy$<3*D intervju: prof. dr. Joæe Koprivnikar Agencija za energijo uspe©no nUToIRvA a pota S procesom deregulacije in liberalizacije se v energetskem sistemu porajajo bistveno drugaËne razmere in zahteve po novem naËi-nu poslovanja energetskih podjetij. Agencija za energijo se v ta proces vkljuËuje z uËinkovitim delovanjem in uresniËevanjem zastavljenih nalog in ciljev. Na podlagi energetskega zakona deluje kot neodvisna ustanova in usklajuje razliËne interese dræa-ve, energetskih podjetij in odjemalcev. Kot je znano, je bila agencija ustanovljena za nadzor nad delovanjem trga z elektri-Ëno energijo in zemeljskim plinom. a 20 gencija za energijo je æe lani sodelovala pri dejavnostih, povezanih z odpiranjem trga z elektriËno energijo, letos pa je nekatere dejavnosti na tem podroËju pe intenzivirala z namenom, da bi se lahko ta proces nemoteno odvijal. Ena od pomembnih prelomnic v dosedanjem delovanju agencije se kaæe na podroËju cen za uporabo elektroenergetskih omreæij, kjer je bila sprejeta nova metodologija. O tej temi in drugih aktualnih zadevah smo se konec novembra pogovarjali s prof. dr. Jožetom Kopriv-nikarjem, direktorjem te ustanove. Kako Agencija za energijo usklajuje in upopteva razliËne cilje in interese dræave, energetskih podjetij in odjemalcev? flAgencija je kot neodvisna ustanova na energetskem podroËju tista, ki mora dejansko izvajati svojo dejavnost tako, da po eni strani niso ogroæena podjetja, pristojna za prenos in distribucijo elektriËne energije, po drugi strani pa je treba upoptevati tu- di interes lastnika, v tem primeru seveda dræave, in pa uporabnikov elek-triËne energije. Skratka, Agencija se pojavlja nekje v sredini, v preseku vseh interesov, kar je zelo zahtevna in odgovorna naloga.« Katere kljuËne pogoje je letos Agencija za energijo zagotovila z namenom, da bi lahko nemoteno stekel proces odpiranja trga z elektriËno energijo? flLetos je bilo najveË napih dejavnosti povezanih s pripravo metodologije doloËanja cen za uporabo elektriËnih omreæij. Pripravili smo pravilnik, s katerim bodo cene za naslednje leto oblikovane na podlagi strokovno podprte metodologije, ki je æe doæi-vela ugoden sprejem v strokovnih krogih. Za gospodarske javne sluæbe (GJS), kamor sodita Eles in distribucija, je doloËanje teh cen seveda izredno pomembno. Tem podjetjem je treba zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno poslovanje, nadalje mo-ænost za izvedljivost investicijskega naËrtovana in ne nazadnje je v tej metodologiji upoptevan tudi potreben donos na kapital. Nova naËela ekonomskega reguliranja, na podlagi katerih se doloËa cena za uporabo omreæij, podjetjem omogoËajo uËin-kovito in uspepno uresniËevanje njihove temeljne dejavnosti, to je javne sluæbe, zaradi katere so bila konec koncev tudi ustanovljena.« V Ëem je bistvena znaËilnost oziroma prednost nove metodologije doloËanja cen za uporabo elektriËnih omreæij, Ëe jo primerjamo z dosedanjim naËi-nom doloËanja teh cen? flEkonomsko reguliranje doloËa ceno za uporabo elektriËnih omreæij na strokovnih ekonomskih temeljih. Cena za uporabo omreæij, kljub nekaterim priËakovanjem, ne bo niæja. Napa omreæja in prenosno-distribu-cijska podjetja v minulem obdobju namreË niso bila ustrezno vrednotena, in zato niso imela moænosti, da bi se razvijala v skladu s sodobnimi na-Ëeli. S to metodologijo, ki smo jo predstavili tako na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo kakor tudi nekaterim drugim ustanovam, smo s svojimi ciljnimi usmeritvami posegli v naslednje regulativno obdobje, ki bo trajalo tri leta. Kot sem æe dejal, gre za strokovno utemeljeno metodologijo, s katero moramo gospodarskim javnim sluæbam zagotoviti sredstva za nemoteno poslovanje. Dodana je tudi moænost izboljpanja kakovosti z investicijami in pa nova komponenta, ki doslej ni bila upoptevana, to je zagotavljanje ustreznega donosa na vloæena sredstva.« Kako ste novo metodologijo do-loËanja cen predstavili elektro podjetjem? flMed temeljna naËela Agencije sodita tudi odprtost in preglednost nape-ga delovanja s Ëim veËjo soudeleæbo zainteresirane strokovne javnosti pri pripravi pomembnejpih dokumentov. Metodologijo doloËanja cen smo najprej pripravili v obliki pripravljalnega dokumenta, s katerim smo seznanili regulirana podjetja. Njihovi predstavniki so nato dejavno sodelovali pri dokonËnem oblikovanju metodologije. Na ptevilnih sestankih smo skupaj spoznavali vso raznolikost in zapletenost tega po-droËja, veliko pozornosti smo na pri- mer namenili sredstvom za investicije, upraviËenim stropkom in podobno. Agencija za energijo je na tem podroËju v dogovorih s podjetji dosegla visoko stopnjo skladnosti.« Kakpen je bil odziv direktorjev Elesa in distribucijskih podjetij? flNajprej so bili preseneËeni nad zahtevnostjo nove metodologije doloËa-nja cen, ko pa so se z njo podrobneje seznanili, so tudi sami ugotovili, da je strokovna, utemeljena in uporabna. Sodelovanje s predstavniki teh podjetij je bilo izredno korektno.« Kako se Agencija za energijo pripravlja na odpiranje trga s plinom? flPredvsem skrbno analiziramo dogajanja na trgu z zemeljskim plinom v Evropi in v Sloveniji. Temeljna ugotovitev je, da tako v dræavah Ëlanicah Evropske unije kot tudi pri nas poteka odpiranje trga z zemeljskim plinom poËasneje kakor odpiranje trga z elektriËno energijo. Po najnovejpih informacijah naj bi se trg s plinom za vse uporabnike odprl pele leta 2007. Na tem podroËju obstaja tudi v Sloveniji veliko pomislekov in vse kaæe, da bo proces odpiranja res potekal Prof. dr. Joæe Koprivnikar, direktor Agencije za energijo. poËasneje, kot smo sprva naËrtovali. Kot lahko sklepamo na podlagi priprav Nacionalnega energetskega programa, bo Agencija imela kar veliko pristojnosti in nalog, na katere se æe-limo Ëim bolje pripraviti. Sodelujemo tudi v projektu iz programa Pha-re predpristopne pomoËi s plinskega podroËja, tako da uporabljamo tudi znanja iz dræav, ki so v tem procesu æe pred nami. Letos jeseni smo pripravili tudi seminar o odpiranju plinskega trga s predavatelji iz tujine. Udeleæenci so ga zelo dobro ocenili in to je vsekakor spodbuda, da bomo tudi v prihodnjem letu organizirali podobna izobraæevalno-informativ-na sreËanja.« Letos je bilo na podlagi energetskega zakona sprejetih veË pomembnih uredb in pravilnikov, ki utirajo pot odpiranju zunanjega trga z elektriËno energijo. Pri pripravi katerih dokumentov je sodelovala Agencija za energijo? flAgencija z mnenji in predlogi sodeluje pri nastajanju podzakonskih aktov, ki se neposredno ali posredno dotikajo napega delovanja. Intenzivno sodelujemo pri noveliranju Uredbe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti. Sami pa pripravljamo in izdajamo Pravilnik o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijih za upra-viËenost stropkov ter Pravilnik o podatkih, ki so jih izvajalci energetskih dejavnosti dolæni sporoËati agenciji. Poleg tega dajemo soglasja k nekaterim vrstam aktov upravljavcev omre-æij in pripravljamo predloge za vlado. Sodelujemo tudi pri pripravi osnutka Nacionalnega energetskega programa in pri usklajevanju novih doloËil v energetski zakonodaji.« In kakpna so vapa priËakovanja glede skorajpnjega odpiranja trga z elektriËno energijo? flPrihodnje leto bo agenciji v zvezi s tem procesom prineslo vrsto zahtevnih nalog. Ugotavljamo, da se poËasi razblinja kar veliko priËakovanj, saj ta proces ni zmeraj ugoden za vse udeleæence trga. Najpomembnejpa priËakovanja so seveda povezana z zniæevanjem cene elektriËne energije. Ta so za zdaj do neke mere realna samo za upraviËene odjemalce, vendar pri izbiri metode za obraËu-navanje prenosa in distribucije elektriËne energije je Agencija za energijo uporabila in nadgradila strokovne podlage, ki so bile pripravljene æe leta 2000. Na podlagi strokovne ptudije so vsi vpleteni partnerji sklenili, da se v Sloveniji v prvem obdobju odprtega trga uporabijo naslednje predpostavke: cene za posamiËne skupine odjemalcev so enake ne glede na lokacijo odjemalca in niso odvisne od dolæine prenosne poti (sistem popt-ne znamke); ceno za uporabo omreæij plaËujejo samo odjemalci, proizvajalci so izvzeti; v omreænini se uporabi naËelo bruto pristopa, ki opredeljuje sorazmerno udeleæbo pri pokrivanju stropkov napetostnega nivoja in vseh nadrejenih omreæij; za doloËanje cen se uporabi binomsko tarifiranje (za moË in energijo) in upoptevanje sezon ter razliËnih tarif v Ëasu dneva zaradi kontinuitete in vpliva na margi-nalne stropke elektroenergetskega sistema; za zagotavljanje stabilnega delovanja sistema se doloËi de-leæ za sistemske storitve. samo v primeru, Ëe bodo napli ugo-dnejpega ponudnika. Pri tem pa ne smejo pozabiti pe na drug vidik, ki je celo pomembnejpi, to je zanesljivost oskrbe; prav temu in pe nekaterim drugim tveganjem je treba nameniti posebno pozornost pri sklepanju pogodb. Odpiranje trga z elektriËno energijo v Sloveniji æal ni tako hitro, kot bi si odjemalci æeleli. Za to sta vsaj dva razloga — omejitve prenosnih poti in nacionalni interes, v okviru katerega moramo zagotavljati tudi varno in zanesljivo oskrbo za vse potropnike. Sicer pa v prihodnjem letu priËakuje-mo tudi dopolnitve energetskega zakona, s katerimi æelimo odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene v Ëasu njegovega izvajanja, in doseËi Ëim veËjo stopnjo skladnosti s tovrstno zakonodajo in prakso v Evropski uniji.« MIRO JAKOMIN 21 upravljanje prenosnega omreæja ELES UTRJUJE POLO v AJ V i Elektro-Slovenija bo letopnje poslovno leto konËalo brez izgube in z uspepno dokonËano najveËjo investicijo doslej. Prihodnje leto tudi Slovenija del evropskega mehanizma za Ëezmejno tarifiranje. E 22 lektro-Slovenija je bila kot prenosno podjetje in nacionalni operater elektroenergetskega sistema v minulih letih kljuËni element prestrukturiranja slovenske energetike in glavni igralec pri odpiranju slovenskega trga. Vloga Elesa v sistemu ostaja pe naprej opazna, Ëeprav so se njegove naloge z novimi deli nekoliko spremenile. Zato aktualnih vprapanj, povezanih z Elesovim imenom, nikoli ne zmanjka, po odgovore na nekatere izmed njih pa smo se tokrat napotili k direktorju napega edinega prenosnega podjetja mag. Vekoslavu Korošcu. Bliæa se konec leta, torej obdobje, ko v podjetjih po navadi potegnemo Ërto Ëez rezultate tekoËega poslovnega leta. Kakpno je bilo leto 2002 za Eles? flLetopnje leto bi lahko oznaËil kot karakteristiËno, saj je Eles prviË posloval na podlagi prihodka iz omre-ænine. Ta je bila naËrtovana v vipini 9,8 milijarde tolarjev, pri Ëemer smo glede na prehodno obdobje in potrebno prilagajanje na nove razmere za letos sprva naËrtovali tudi milijardo 400 milijonov tolarjev izgube, a konkretni rezultati kaæejo, da bomo leto 2002 vendarle konËali pozitivno, kar je dobro izhodipËe tudi za naprej. »e pojasnim pe nekoliko podrobneje, nastalo izgubo iz naslova reguliranih dejavnosti oziroma prednostnega dis-peËiranja (na organiziranem trgu nam ni uspelo zagotoviti cen, ki bi pokrile stropke nakupa) in sistemskih storitev (potreben dodaten nakup rezerv zaradi nerepenega statusa nukle- arke) nam je uspelo z uspepnim izvajanjem drugih dejavnosti izniËiti. Tako smo lahko z rezultati v tem prehodnem obdobju resniËno zadovoljni, pri Ëemer pa raËunam, da bomo prihodnje leto pozitivno poslovali tudi na podroËju reguliranih dejavnosti. Doslej smo namreË æe prodali dve tretjini energije iz naslova prednostnega dispeËiranja, priËaku-jemo pa tudi, da bodo v pravilniku o omreænini ustrezno pokrite tudi sistemske storitve, kar naj bi omogoËa-lo nadaljnjo rast in stabilno poslovanje napega podjetja tudi v prihodnje.« Elesu je letos uspelo izpeljati vrsto pomembnih projektov. Katere bi kazalo pe dodatno poudariti? flNedvomno je bilo letos v ospredju uspepno dokonËanje 400/110 kV RTP Krpko, investicije, ki po vrednosti in zahtevnosti del sodi v najve-Ëje Elesove projekte doslej. Pri tem projektu, vrednem ptiri milijarde tolarjev, ki nam ga je uspelo financirati v celoti iz lastnih sredstev, smo se veliko nauËili in znova dokazali, da imamo v Sloveniji veliko strokovnega znanja in strokovnjakov, ki se lahko uspepno sooËijo tudi z najzahtev-nejpimi projekti. Sicer pa smo z RTP Krpko zagotovili bistveno izboljpanje napetostnih razmer na obmoËju Po-savja, Dolenjske in Bele krajine in tudi obËutno zmanjpali izgube v prenosu, saj zdaj elektriËna energija iz jedrske elektrarne Krpko tako rekoË neposredno napaja omenjena obmo- Ëja. Eles je letos uspepno dokonËal pe vrsto drugih manjpih projektov z namenom poveËanja zanesljivosti prenosnega omreæja in s tem tudi sploh omogoËanja trgovanja z elektriËno energijo. Ne gre pa zanemariti tudi Elesove vloge pri pripravi cele vrste dokumentov, ki so pogoj za popolno odprtje trga, denimo sistemskih obratovalnih navodil, pravilnika o naËinu delovanja in kriterijih za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, pravilnika o odstopanjih, pa poskusno izvedbo draæb in izpeljavo potrebnih razpisov.« Prvega januarja bo Slovenija odprla tudi zunanji trg z elek-triËno energijo. Je Eles ustrezno pripravljen na nove naloge? flV tem letu smo uspepno dokonËali zaËeto reorganizacijo in uvedene spremembe potrdili tudi z uspepnim postopkom recertificiranja sistema kakovosti. Sodim, da bodo naslednja leta za Eles bolj stabilna, pri Ëemer bo manj pozornosti namenjeno nekim globalnim organizacijskim spremembam in veË nadaljnji racionalizaciji poslovanja. Tudi primerjava s sorodnimi evropskimi podjetji kaæe, da je Eles uspepno prestal proces prestrukturiranja podjetja. ©e veË, pe pred uradnim sprejemom Slovenije v Evropsko unijo bomo postali sestavni del evropskega mehanizma za Ëez-mejno tarifiranje (mehanizem CBT), kar posredno pomeni, da smo glede elektroenergetskega omreæja æe del Evropske unije. Gre nedvomno za veliko priznanje napim dosedanjim prizadevanjem, ki govori tudi o velikem strokovnem ugledu napih delavcev v evropskih energetskih krogih. Vsekakor lahko zatrdim, da je Eles popolnoma pripravljen na izzive zunanjega trga, pri Ëemer pa je seveda treba upoptevati znane tehniËne omejitve napega sistema.« Vemo, da priËakovanja odjemalcev precej presegajo dejanske moænosti. O kakpnem obsegu Ëezmejnega trgovanja lahko sploh govorimo? flTreba se je zavedati, da je bilo evropsko elektroenergetsko omreæje zgrajeno z namenom zagotavljanja zanesljivosti oskrbe in ne s stalipËa potreb trgovanja z elektriËno energijo. Energetski trg se je v Evropi formalno odprl leta 1999, pri Ëemer je bil kljuËni razlog poveËanje konku-renËnosti evropskega gospodarstva. Ta hip je evropski energetski trg v povpreËju odprt 66-odstotno, kar je povsem primerljivo tudi s Slovenijo. Kljub takpni veliki odprtosti evropskega trga pa lahko dejansko zaradi tehniËnih omejitev omreæja govorimo o samo osmih odstotkih Ëezmej-nih izmenjav. Slovenija bo prvega januarja meje odprla 20-odstotno, kar pomeni, da bomo krepko presegli evropsko povpreËje. So pa povsod te-æave s postavljanjem novih mednarodnih povezav, ki bi okrepile med-dræavno trgovanje, pri Ëemer ne gre za pomanjkanje projektov ali denarja, temveË za teæave s pridobivanjem potrebnega prostora oziroma nujnih daljnovodnih koridorjev. Slovenija ima denimo æe dolgo moËno 400 kV povezavo z Avstrijo, ki pa ne daje pravih uËinkov, ker na avstrijski strani zaradi okoljevarstvenih problemov manjka ustrezen povezovalen visokonapetostni daljnovod, ki bi avstrij-sko-slovensko mejo povezal z notranjostjo oziroma severom dræave. Znani so tudi prostorski problemi pri zagotavljanju nape povezave z Madæarsko in dodatnih povezav z Italijo, Ëeprav gre za projekte, ki imajo svoje mesto tudi v evropskih naËr-tih in bi vsekakor popestrili dogajanje na energetskem trgu. Vidim pa dodatne moænosti v povezovanju z jugovzhodnim delom Evrope preko Hrvapke, s katero æe imamo moËne daljnovodne povezave, ki se bodo odprle po obnovi porupenih razdelil- no transformatorskih postaj Ernesti-novo in Mostar oziroma s ponovno prikljuËitvijo tega obmoËja k zahodnoevropski interkonekciji UCTE.« V javnosti se zelo redko govori o pomembni Elesovi mednarodni vlogi, Ëeprav je bila na tem podroËju doseæena vrsta lepih uspehov. Zdi se celo, da so Elesovi strokovnjaki v tujini veliko bolj cenjeni kot v domaËih strokovnih krogih? flElesova mednarodna vloga je dejansko ves Ëas nekako v ozadju aktualnih dogajanj, povezanih z reorganizacijo slovenskega sistema, kar pa ne pomeni, da Eles v minulih letih v mednarodno sodelovanje ni vloæil izjemno veliko truda. To se kaæe tudi v dejstvu, da je Slovenija bila kot prva in edina izmed tranzicijskih dræav sprejeta v polnopravno Ëlanstvo zdruæenja evropskih sistemskih operaterjev in ima s tem moænost in pravico do sooblikovanja evropske energetske zakonodaje, da bo, kot sem æe dejal, prihodnje leto vkljuËena tudi v evropski mehanizem Ëezmejnega ta-rifiranja ter da imamo v vrsti pomembnih strokovnih organizacij, kot so denimo UCTE, Sudel, Cigre in Euroelectric, na kljuËnih poloæajih nape predstavnike. Ne nazadnje ne gre pozabiti, da je Slovenija del zahodnoevropske interkonekcije æe od leta 1972 in da mora slovenski elektroenergetski sistem æe ves ta Ëas izpolnjevati zahtevne evropske organizacijske in tehniËne standarde. Zato smo lahko upraviËeno ponosni, da smo enakopravni Ëlan najveËjega elektroenergetskega sistema, ki oskrbuje 400 milijonov odjemalcev in ima 500 tisoË MW instalirane moËi. Ne gre pozabiti, da se v naslednjem letu pripravlja tudi nova resinhroni-zacija omreæja jugovzhodne Evrope in v teh procesih Evropa od nas priËakuje pe posebej dejavno vlogo. Leta 2005 je denimo napovedano tudi odprtje trga na teh obmoËjih, kar nedvomno pomeni precejpnje spremembe razmer tudi za napo dræavo, pri Ëemer pa gre glede na nape bogate izkupnje v primeru Slovenije predvsem za obdobje novih priloænosti.« BRANE JANJI!) 23 Magister Vekoslav Koropec: Eles je v reorganizacijo in obnovo infrastrukture v zadnjih letih vloæil veliko truda in sredstev, tako da napovedano odprtje zunanjega trga priËakuje v celoti pripravljen. mag. Drago Fabijan, generalni direktor HSE USPE©NcIe LlEo KtOaT Minilo je leto in pol od vladne ustanovitve Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Poglavitni namen ustanovitve - zagotovitev enotnega nastopa veËine proizvajalcev elektriËne energije v razmerah prostega trga, izvedba projekta hidorelektrarn na spodnji Savi in izboljpanje konkurenËnosti proizvodnih podjetij - je v tem Ëasu delno æe uresniËen, v drugem delu pa v polnem izvedbenem razmahu. Letopnji poslovni rezultat holdinga je nadvse uspepen, zamenjava kadrov izvedena, prihodnja vizija izdelana. O vsem tem je tekla beseda z generalnim direktorjem HSE mag. Dragom Fabijanom. Mag. Drago Fabijan : flVarna in zanesljiva oskrba po konkurenËnih cenah tudi leta 2003.« Z 24 aËetek letopnjega leta ste priËakali pe na Hajdrihovi 2 v utesnjenih prostorih, s premalo parkirnih prostorov. »e je bil vzrok za selitev tedaj slipati nekoliko za lase privleËen, pa je to danes vapa realnost. Ste naËrtovali tako hitro kadrovsko piritev HSE? flNa ljubljanski lokaciji smo predvidevali, da bomo imeli med 20 in 30 zaposlenih, danes nas je 21, nekaj pa jih bomo do konca leta pe zaposlili, vendar okvirna predvidevanja ostajajo. Kot je znano, pa HSE deluje pe na treh lokacijah — v Mariboru, Velenju in Novi Gorici -, na katerih je skupaj 60 zaposlenih. Ljubljanska lokacija na Cesti v Mestni log æe postaja pretesna in pogovarjamo se o najemu ali nakupu dodatnih poslovnih prostorov v isti zgradbi.« Poleg tega, da ste se preselili, je bil zaËetek leta povezan s slabo hidrologijo in potem pe februarskim izpadom NE Krpko. Menite, da imate izpade tako velikih enot ustrezno repene v pogodbah o odkupu? flMenim, da je najveËja konkurenËna prednost HSE v tem, da ima optimalno kombinacijo energetskih virov, tako hidroenergetskih kot termoenergetskih, pa tudi pogodba z NEK za letos je omogoËila, da je HSE lahko optimalno pokril vsa ta tveganja. Prav zato predvidevamo, da se bodo tudi v prihodnje tako doma-Ëi kot tuji partnerji odloËali za sodelovanje z nami, saj HSE dejansko lahko omogoËi v vsakem trenutku varno in zanesljivo dobavo. Letopnje vremenske razmere nam niso bile naklonjene, so pa pokazale, da je bila ustanovitev HSE nujna in da je bil ta kljub temu, da se je pele postavljal na noge, pripravljen odgovoriti na te nepredvidene teæave.« Holding Slovenske elektrarne brez pogodbe z NE Krpko je manj konkurenËen. Kako vi vidite trg pri nas, ko je praktiËno vsa proizvodnja pod vapim okriljem? flHSE je letos prodajal samo tretjino elektrike, proizvedene v NEK, pri tem pa prevzel celotno tveganje za NEK ob morebitnem izpadu elektrarne ali nihanju njene proizvodnje zaradi segrevanja Save. Res je, da je imel HSE visok træni deleæ, vendar v nobenem primeru tega nismo zlorabljali, saj moramo upoptevati tudi dejstvo, da je velik deleæ elektriËne energije prodane tarifnim odjemalcem, kjer dræava regulira cene. Prav tako smo prodali nekaterim velikim porabnikom elektriËno energijo po ceni, ki je povsem primerljiva s cena- mi v tujini. Dejstvo je, da s takpnim nakupom elektriËne energije iz NE Krpko optimiramo svoje nabavne vire — hidroenergetske, termoenergetske in jedrsko energijo — in s tem zagotovimo manjpe tveganje, kar pomeni manjpe stropke za holding, in koristi, ki izhajajo iz tega, delimo z napimi kupci.« Leto, ki se izteka, je bilo tudi leto menjav vodstev vapih Ëla-nic. Ob koncu leta odhaja pe edini stari direktor hidroproi-zvodnje Valentin Golob iz SENG. Odhod napoveduje tudi Jaroslav VrtaËnik, direktor TE©-a. Tako bo vodenje elektrarn v rokah inæenirjev. Bo koordinacija z njimi manj naporna? flHSE ima zelo jasno poslovno strategijo, ki vkljuËuje tudi kadrovsko politiko v holdingu in odvisnih druæbah. Odvisne druæbe so v 80-odstotni lasti HSE, ki je tudi odgovoren za njihovo poslovanje. V samem HSE ima danes 75 odstotkov zaposlenih univerzitetno izobrazbo, od tega je nekaj doktorjev in magistrov znanosti. V odvisnih druæbah je letos res priplo do menjav direktorjev. nadaljevanje na strani 33 POGLEP »PO IZTEKA M LETO ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE Pogajanja dræav kandidatk, ki se potegujejo za vstop v Evropsko unijo, so konËana. Na vrhu v Kopenhagnu, ki je bil 12. in 13. decembra, so se dræave Ëlanice nepreklicno odloËile, da 1. maja 2004 sprejmejo medse deset dræav pristopnic, med njimi tudi Slovenijo. Toda zadnji pogovori o vstopu so se kljub dokaj umirjenemu nekajletnemu usklajevanju v zadnjih mesecih le zaostrili, saj se kandidatke niso najbolj razveselile zahtev petnajsterice, da bodo morale æe prvo leto po vstopu plaËati v evropski proraËun veË, kot bodo iz njega dobile. »eprav se je vsaj na zaËetku procesa prikljuËevanja Slovenije Evropski uniji zdelo, da je prikljuËitev pe vprapljiva, predvsem pa zelo daleË, se je to obdobje vendarle konËalo. Da si tudi same dræave Ëlanice niso znale predstavljati, kako izpeljati najveËjo piritev v zgodovini, je pokazalo sklepanje pogodbe iz Nice, kjer so se morale dræave dogovoriti, kako si bodo z novimi Ëlanicami delile pristojnosti. Odrekanje moËi kajpak ni bilo po volji najveËjim dræavam, ki so najveËje plaËnice v evropski proraËun ter imajo tako tudi najveË glasov v evropskih institucijah. Medtem ko so se Ëlanice ubadale z vprapanji, povezanimi z delitvijo moËi in pristojnosti v zvezi, so kandidatke sledile evropskim smernicam in zakonodaji po posameznih podroËjih ter o uspehih tudi poroËale na sreËanjih s predstavniki unije. LETO 2002 JE BILO LETO EVRA Letopnje leto se v zgodovini Evropske unije ni zapisalo le kot leto piritve oziroma priprav na prihodnost, temveË po ocenah marsikoga prej kot leto evra. Dvanajst Ëlanic Unije je namreË 1. januarja 2002 dalo v obtok bankovce in kovance skupne valute, tri mesece pozneje pa je po prehodnem obdobju dokonËno iz svojih blagajn tudi odstranilo svoj nacionalni denar. Vsekakor zgodovinski trenutek v evropskem povezovanju, ki ga je na zaËetku nekoliko oËrnila le manjpa nestabilnost valute, novost pa so izrabili tudi trgovci za tiho zaokroæevanje cen navzgor. S tem so si kajpak nakopali jezo potropnikov, pa tudi gospodarstvenikov, ki so se ustrapili posledic v stopnjah inflacije. ** 25 1. MAJ 2004: DAN D Kot æe reËeno, je drugi temeljni mejnik letopnjega leta prestop desetih kandidatk za vstop v Evropsko unijo med pristopnice. Mednje se je poleg Cipra, Madæarske, »epke, Slovapke, Poljske, Estonije, Latvije, Litve in Malte uvrstila tudi Slovenija, ki se je na lestvici dræav z najveËjim ptevilom zaprtih poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo vseskozi s Ciprom izmenjavala na prvem mestu. Letos je kar 28 od 31 poglavij med vodilno deseterico zaprlo æe pet dræav, dve sta konËali usklajevanja o enem manj, tri pa do zdaj o 26. Za najtrpi oreh so se izkazala pogajanja o prostem pretoku kapitala, konkurenci in regionalni politiki. S slednjo je imela veliko teæav tudi Slovenija, ki je na koncu regionalizacijo preloæila na Ëas po vstopu. Poleg tega je Slovenija letos konËala pogovore o institucijah, pred njo pa so pe pogovori o dveh najzahtevnejpih poglavjih — kmetijstvu in proraËunu, ter o poglavju razno, kamor sodi med drugim tudi vprapanje varovalnih mehanizmov, ki naj bi jih sproæila EU v primeru morebitnih motenj piritve v nekaterih skupnih politikah. V Ëasu danskega predsedovanja je Slovenija najbolj napredovala v pogajanjih na podroËju kmetijstva, pri pomoËi pri vzpostavljanju schengenske meje in moænostih pËitenja nepremiËninskega trga. V pogajanjih sta najuspepnejpim desetim dobro sledili tudi dræavi, ki sta izpadli iz prvega kroga in naj bi se pridruæili Uniji pele leta 2007 — Romunija in Bolgarija. Prvi je uspelo zapreti 23 poglavij, drugi pa 15. Manj dobro kaæe TurËiji, ki si pe vedno prizadeva, da bi Unija z njo sploh zaËela pogajanja. Sredi novembra so predstavniki Evropske unije tudi doloËili datum za vstop — 1. maj 2004. Dotedanji delovni datum (1. januar 2004) je bil s tem sicer nekoliko premaknjen, vendar je pe vedno v datumskih okvirih, h katerim se je zavezala EU. Obljubila je namreË, da bodo kandidatke kot polnopravne Ëlanice æe lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament, ki bodo junija 2004. ZACETEK LETA 1003 Slovenija je prve institucionalne odnose z Evropsko unijo vzpostavila 1. septembra 1993, ko je podpisala sporazum o sodelovanju, pe istega leta pa so se zaËeli delovni pogovori o pridruæitve-nem sporazumu — podpisan je bil leta 1996, dejansko uveljavljen pa tri leta pozneje. Med tem Ëasom je Slovenija æe zaprla prvih nekaj poglavij v pogajanjih, pri bolj zapletenih, predvsem finanËno zahtevnejpih, pa je zaprosila za prehodna obdobja. Med njimi je petletno prehodno obdobje za izpolnitev standardov pri poglavju oko- fr POGLEDv EVROPO ^ -*TM 1 ¦*,- lja, kjer si je zagotovila nekaj Ëasa za izpolnitev evropskih standardov za ravnanje z odpadno embalaæo, za gradnjo kanalizacije in Ëistilnih naprav ter polno uskladitev zakonodaje o nadzoru nad industrijskim okoljem. Prav tako bo imela do leta 2007 pe Ëas za izpolnjevanje zahtev na podroËju davkov, socialne politike, prostega pretoka blaga in storitev ter energetike. Pri slednjem si je zagotovila tri leta dodatnega Ëasa za uskladitev z direktivo, ki zahteva, da mora imeti dræava naftne zaloge za najmanj 90 dni. Slovenija je namreË v Ëasu pogajanj razpolagala zgolj s 30-dnev-nimi zalogami, prehodno obdobje pa bo izrabila predvsem za gradnjo skladipËnih zmogljivosti ter za zagotovitev financiranja veËjih zalog. Stropki za to naj bi znapali veË kot 200 milijonov evrov. Naptetim zapletom navkljub je Slovenija kot edina med kandidatkami do konca leta 2001 izpolnila Ëasovni naËrt Evropske unije in konËala pogajanja o vseh poglavjih, ki niso vezana na finanËne polemike. NAJTRŠI OREH SO FINANCE Kljub zagotovilom, da bo deset kandidatk Ëez leto in pol res prestopilo meje Evropske unije, ta korak do zadnjega ni bil tako lahek. Gre namreË za najveËjo piritev, zato bodo novinke deleæne manjpih finanËnih ugodnosti. Kandidatke je tako izredno presenetila konkretna finanËna ponudba Unije, ki je pokazala, da bodo morale tiste gospodarsko najuspepnejpe v skupni evropski proraËun æe v prvih letih po vstopu plaËati zaje- 26 ten kupËek denarja. »e od tega odptejemo pe predpristopno pomoË (te Ëlanice po vstopu kajpak ne bodo veË prejemale), bodo njihovi nacionalni proraËuni pe siromapnejpi. Slovenija naj bi glede na zadnje izraËune v prvem letu Ëlanstva, torej leta 2004, v skupno blagajno prispevala 264 milijonov evrov, iz nje pa dobila 128 milijonov evrov. Ker bo po izraËunih komisije dræava leta 2003 prejela 45 milijonov pred-pristopne pomoËi, bi imela v prvem letu Ëlanstva v primerjavi z letom prej izgubo v vipini 181 milijonov evrov. V drugem letu Ëlanstva naj bi dræava v evropski proraËun nakazala 270 milijonov evrov, iz njega pa dobila 161, torej dobimo razliko 161 milijonov evrov oziroma 109, Ëe upoptevamo pe predpristopno pomoË. Prihodnje Ëlanice so se tej takpni obremenitvi kajpak uprle, zato je predsedujoËa Danska pripravila kompromisne sveænje, ki sicer pe vedno predvidevajo plaËila v evropski proraËun, vendar s pavpalnimi oziroma kompenzacijskimi plaËili, ki bi nekoliko omilile finanËni pok po vstopu. Po novih izraËunih naj bi Slovenija v prvem letu Ëlanstva iz evropskega proraËuna prejela 171 milijonov evrov, v skupno blagajno pa bi morala prispevati 177 milijonov evrov. ©est milijonov razlike naj bi pokrila povraËilna plaËila v vipini 53 milijonov evrov, ki naj bi jih dræava prejela za sofinanciranje neposrednih plaËil za Ëlanice leta 2003. Leta 2005 naj bi Slovenija v skupni proraËun prispevala 273 milijonov evrov, iz njega pa dobila 283 milijonov, s Ëimer bi bila za 11 milijonov v plusu, poleg tega pa naj bi dobila pe kompenzacije v vipini 34 milijonov evrov — s tem bi bila pokrita tudi razlika do 45 milijonov evrov predpristopnih pomoËi, ki jih bo dræava zadnjiË dobila prihodnje leto. V zadnjem letu tokratnega finanËnega naËrta (leta 2006) naj bi dræava v evropsko blagajno nakazala 281 milijonov evrov in dobila iz nje 323 milijonov, hkrati pa pe ptiri milijone kompenzacijskih plaËil. BOJ ZA VIŠJA POVRACILA Taka podoba je bila vsekakor veliko bolj obetavna kot prvotni izraËuni, toda po mnenju slovenskih pogajalcev pe zdaleË ne zadovoljiva. Zato so na zadnjih pogajanjih s predstavniki Evropske unije vztrajali pri svojem in na koncu iztræili, da bo Slovenija v obdobju od 2004 do 2006 iz bruseljske blagajne prejela pe 48,7 milijona evrov kompenzacijskih vraËil, poleg tega bo lahko 65 milijonov evrov deleæa v kapital Evropske investicijske banke plaËala v pestih letih, namesto ptirih, s tem pa bo prihranila 16,3 milijona evrov. Podobno kot slovenski pogajalci so si poskupali veËji del bruseljskega proraËuna izboriti tudi predstavniki drugih dræav kandidatk. Po danskih •* POGLEDv EVROPO kompromisnih svežnjih naj bi v dejanskem neto placniškem položaju skozi omenjena tri leta ostala le Ciper in Malta, vendar jima je Unija prav tako obljubila, bo razliko pokrila s kompenzacijskimi placili. Ta naj bi poleg omenjene dvojice in Slovenije prejemala še Ceška v prvih dve letih clanstva. Sicer pa naj bi najvec sredstev iz evropskega proracuna dobila Poljska — v prvem letu 2,6 milijarde evrov, v skupno blagajno pa naj bi vplacala 1,5 milijarde. Tudi Madžarska, Slovaška in vse tri baltske države naj bi bile v pozitivnem stanju za vec sto milijonov. Toda to je bilo vsekakor manj, kot so države pricakovale, zato so si v Kopenhagnu poskušale priboriti višji izkupicek (najbolj neizprosna je bila Poljska), kar jim je tudi uspelo, saj jim je Unija, ce ne upoštevamo placil Sloveniji, zagotovila 300 milijonov evrov dodatnih kompenzacijskih placil. Sicer pa so predstavniki Unije novinkam v obdobju od 2004 do 2006 namenili vsega skupaj 40,7 milijarde evrov. USKLAJENOST ZAKONODAJE SKORAJ POPOLNA Poleg manjših financnih ugodnosti so države kandidatke nekoliko presenetili tudi ukrepi, s katerimi želi Evropska unija ohraniti gospodarsko stabilnost — sprejela je namrec poseben sistem varovalk, s katerimi bi preprecila zaplete, še posebej na podrocju notranjega trga, pravosodja in notranjih zadev. Poleg tega bo Evropska komisija tudi po vstopu podrobno spremljala izpolnjevanje v pogajanjih sprejetih zavez držav clanic, in to iz dveh razlogov, kot pojasnjuje: kandidatkam namrec ne želi dovoliti popušcanja v pripravah, clanicam pa hoce zagotoviti, da se nimajo cesa bati. Slovenija je v svoj pravni red vkljucila že vecino zakonov Unije, ce smo natancni, je slovenska zakonodaja 80-odstotno prilagojena evropski. Se junija je bil ta delež precej nižji (67 odstotkov), zato je bila država deležna številnih opozoril. Julija je državni zbor popravil statistiko na 75 odstotkov — najvec napredka je bilo opaziti na podrocjih prostega pretoka blaga, kmetijstva, transporta ter javne uprave. Takšen tempo se je nadaljeval tudi jeseni, ko je parlament spravil pod streho 80 odstotkov od skupaj 1346 aktov, ki jih mora do vstopa prenesti v svoj pravni red. A v resnici je usklajenost že skoraj popolna, saj so ostali le še zakoni, ki jih bo treba sprejeti tik pred vstopom ali pa jih zahteva novonastala evropska zakonodaja. LOBIRANJE ZA POLOÆAJE Leto 2002 je prineslo tudi nekaj konkretnih številk na podrocju kadrovske politike v EU. Do le- ta 2010 naj bi bilo v skupnih institucijah EU zaposlenih najvec 350 Slovencev, od tega 150 prevajalcev in tolmacev, preostalo pa naj bi bili strokovnjaki za posamezna podrocja. Toda to so zelo optimisticne ocene, saj bo v prihodnosti še veliko odvisno predvsem od uspešnosti slovenskih kandidatov na natecajih, predvsem pa od slovenskega lobiranja. Zagotovljenih položajev namrec ni veliko — popolnoma gotovi so le tisti, ki jih predvideva pogodba iz Nice. Po slednji pa naj bi Slovencem pripadlo eno komisarsko mesto, sedem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu, sedem mest v Ekonomsko-socialnem odboru, prav tako sedem v Odboru regij, eden v Evropskem racunskem sodišcu in eden v Evropski skupnosti. Vecino preostalih položajev si bodo morali Slovenci postopoma sami izboriti, zato pa bo najbrž morala država nekoliko izboljšati svojo prepoznavnost. Zadnje javnomnenjske raziskave med prebivalci Evropske unije so namrec pokazale, da podpira njeno clanstvo v zvezi zgolj 35 odstotkov ljudi, Slovenija pa se s tem uvršca na rep lestvice, tik pred Romunijo in Turcijo ter za Bolgarijo. NEGOTOVOST PRED CILJEM Opisani napredek je bil po mnenju Janeza PotoËnika, vodje slovenske pogajalske skupine, vsekakor dobra popotnica za vstop, toda vendarle je bil tik pred sklepnimi pogajanji v Kopenhagnu še nekoliko previden z napovedmi: Slovenija se je podobno kot druge kandidatke odlocala o svežnju danskih predlogov, vezanih na financna vprašanja, predvsem si je prizadevala za zvišanje Kompenzacijskih placil. Po drugi strani pa je z napovedmi oklevala tudi Evropska unija, ki je opozorila na morebitne zamude, ce se državam v Kopenhagnu le ne bi uspelo sporazumeti. »Uspeti moramo v vseh tockah, sicer bo širitveni proces ogrožen,« je poudaril tiskovni predstavnik Giinterja Verheugna, evropskega komisarja za širitev. Opozoril je, da bi lahko bile zamude vecmesecne, v najslabšem primeru celo vecletne. Toda kljub previdnosti na obeh straneh pogajalske mize so se države na vrhu v Kopenhagnu vendarle sporazumele o financnih vprašanjih in nepreklicno dolocile 1. maj 2004 kot datum širitve. Zdaj so pred Unijo tako le še priprava pristopnih pogodb in postopki ratifikacije. Simona Bandur, STA ** 27 POGLEDv EVROPO ŠVICARJI NOCEJO »eprav so ©vicarji na jesenskem referendumu zavrnili naËrt domaËe vlade, da bi liberalizirali elektroenergetski trg, se tamkajpnja podjetja pe vedno trudijo, da bi si zagotovila trg v Evropski uniji. Eden izmed naËinov je tako imenovano prostovoljno sodelovanje s podjetji prek meja dræave, toda to ne more neomejeno steËi - podjetja lahko namreË prostovoljno odprejo prenosno omreæje, a jim to bore malo koristi, saj nimajo take moænosti tudi pri distribuciji. Da si je pvicarska vlada zelo prizadevala domaËe porabnike prepriËati, naj vendarle dovolijo odprtje elektroenergetskih meja, priËa izjava Moritza Leunenbergerja, pvicarskega ministra za energetiko, ki je tik pred referendumom dejal, da bo negativen izid glasovanja domaËe oskrbovalce z elektriËno energijo stal 341 milijonov evrov. Podjetja bi lahko namreË na trgu Evropske unije sodelovala zgolj na podlagi reciproËnih pogodb, kar pomeni, da je zavrnitev volilvcev dobesedno prekinila moænosti za trgovanje s Ëlanicami Evropske unije in prodajo elektriËne energije iz ©vice v druge dræave. ©vicarska vlada se tako zdaj spopada z velikima teæavama — zagotoviti mora tako zaloge elektriË-ne energije, kot tudi ustvariti konkurenËnost pvicarskega gospodarstva. Zdruæitev teh dveh nalog po mnenju Leunenbergerja vsekakor ne bo lahka, vsaj dokler v dræavi ne bodo ustvarjene moænosti za sodelovanje s sosednjo Evropsko unijo. TRG BO TREBA LIBERALIZIRATI Anton Bucher, direktor pvicarskega zdruæenja proizvajalcev elektriËne energije, je kljub zavrnitvi na referendumu vztrajen, saj pravi, da morajo podjetja nadaljevati priprave na odpiranje trga, pa Ëetudi je ta korak za zdaj pe negotov. flPrej ali slej bo treba tudi nap trg liberalizirati,« je vztrajen. Ena izmed moænosti za to je sklepanje posameznih pogodb s tujimi partnerji, toda pvicarska podjetja vendarle ne priËakujejo veËjega preboja v dræave Evropske unije, saj zahtevajo tamkajpnji elektroenergetski akterji — kot smo æe poudarili — reciproËne oziroma obojestranske pogodbe. Zato so pvicarska podjetja zaËela razmipljati o tako imenovani prostovoljni liberalizaciji prenosnega 30 omreæja, s Ëimer bi vendarle lahko ugodila pogodbenim zahtevam tujih elektroenergetskih druæb. Toda tudi v tem primeru zadenejo ob oviro — deregulacija prenosnega omreæja je namreË brez pomena, Ëe podjetja nimajo dostopa do distribucijskega omreæja in s tem tudi do porabnikov. Poleg tega pa je prostovoljno odpiranje trga vendarle omejeno predvsem na majhne in srednje porabnike, slednjih pa je v ©vici premalo, da bi bili zanimivi za oskrbovalce iz Evropske unije. PRIPRAVE NA ODPIRANJE SE NADALJUJEJO Toda pvicarska podjetja kljub navedenim omejitvam pe naprej upajo na to, da si bodo dræavljani, pa tudi glavni politiËni nasprotniki liberalizacije vendarle premislili in uvideli, da je ta korak zelo pomemben tako za zagotavljanje nemotene oskrbe z elektriËno energijo ter za razvoj elektrogospodarstva. Tako, denimo, Swisselectric, bern-ski konzorcij, ki ga je ustanovilo pest podjetij (BKW, Atel, CKW, EGL, EOS in NOX-Axpo), kljub opisanim negotovim razmeram pe naprej raziskuje naËine, kako liberalizirati trg na prostovoljni bazi. Kot so ugotovili njegovi predstavniki, je trgovanje z drugimi dræavami, zlasti z njihovimi manjpimi in srednje velikimi podjetji zelo tvegano tudi zaradi izredno visokih tarif. Zvezno telo, ki skrbi za energijo v ©vici, je zaradi tega podjetjem v obdobju pred liberalizacijo olajpalo trgovanje s 30-odstotnim popustom pri sklepanju dolgoroËnih pogodb. Samo tako je lahko namreË njihovo poslovanje pe dobiËkonosno. Podobno Ëaka na liberalizacijo pvicarskega trga tudi konzorcij Swisspower iz Züricha, njegovo trgovanje pa bo prav tako temeljilo na partnerskih pogodbah s tujimi podjetji. TEŽAVNO TRGOVANJE S SOSEDO Urejanje razmerij na domaËem trgu, pa tudi sodelovanje domaËih podjetij s tujimi bo zaradi odpora liberalizaciji ostalo v rokah pvicarske vlade in urada za varstvo konkurence. Oba bosta morala namreË posredovati v sporih med domaËimi podjetji, ki si bodo poskupala priboriti Ëim veËji dostop do omreæja in si tako zagotoviti boljpi poloæaj na trgu. Poleg tega pa je problematiËno tudi sodelovanje s sosednjo Italijo. ©vicarska podjetja so namreË kljub hudemu odporu Italijanov prevzela oskrbo na veËjem delu ozemlja okrog meje med dræavama. Italijanski regulator trga je tako poseganje na njihovo ozemlje æe nekoliko omejil, toda kljub temu je mogoËe priËakovati, da se bo zaradi takega nereciproËnega poseganja pritoæil tudi v Bruslju. Kot kaæe, je pvicarski flne« na referendumu posta- 54747? •* POGLEDv EVROPO vil na glavo tako nacrte domacih elektroenergetskih podjetij kot tudi vlade — prva so se nadejala novih trgovskih priložnosti, predstavniki države pa vecje ekonomske konkurencnosti in lažjega zagotavljanja elektroenergetskih zalog. Nekoliko bolj optimisticni so zmagovalci na tem referendumu, med katerimi je najglasnejša socialisticna stranka, ki je vladi že dala vedeti, da tudi drugi podobni projekti liberalizacije, denimo, odpiranje trga s plinom, ne pridejo v poštev. Obenem jo je opozorila, da mora razveljaviti vse tiste pogodbe švicarskih podjetij s podjetij zunaj meja države, ki omogocajo slednjim dostop do domacega omrežja. Kako se bo ta zgodba iztekla, je najbrž precej odvisno od vztrajnosti obeh strani, ceprav se zdi, da bo morala ta država, kot smo že poudarili, prej ali slej res slediti težnjam na tem podrocju in se vkljuciti v evropske elektroenergetske tokove, sicer se ji lahko zgodi, da bo ostala v primeru pomanjkanje energije sama, pa tudi domaca podjetja bodo prikrajšana za nove poslovne priložnosti na tujih trgih. Povzeto po EU Energy (8. oktober 2002) iilliMfil SLOVENIJA IN EU PODPISALI SEDEM FINANCNIH MEMORANDUMOV Minister za evropske zadeve Janez PotoËnik in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Erwan Fouere sta konec oktobra podpisala pet finanËnih memorandumov programa predpristopne pomoËi Phare in dva v okviru programa ISPA v skupni vrednosti 22,5 milijona evrov. Kot je dejal PotoËnik, pomeni podpis omenjenih memorandumov, da je Slovenija tako rekoË z eno nogo æe v Evropski uniji, saj je projekt ISPA zelo podoben tistim, ki jih bomo kot Ëlani izvajali v okviru kohezijskega sklada, program Phare pa predstavlja priprave na Ërpanje sredstev iz strukturnih skladov. S sredstvi iz programa Phare bo Slovenija dokonËno usposobila svoje institucije za delovanje v okviru Evropske unije, z denarjem, ki ga bo dobila iz programa ISPA, pa postopoma posodobila æeleznipko mreæo in prestrukturirala institucije za decentralizirano finanËno upravljanje. Poleg omenjenih memorandumov je minister PotoËnik podpisal pe podoben dokument za pest Ëezmejnih projektov z Avstrijo, Italijo in Madæarsko v skupni vrednosti sedem milijonov evrov. Ta denar bo namenjen projektom elektronskega poslovanja malih in srednjih podjetij z Avstrijo, povezovanju in izmenjavi izkupenj med slovenskimi in italijanskimi podjetji ter okoljevarstvenim programom z Madæarsko. STA ** 31 TRM KONKURENCNO, CILJNA NARAVNANO Ko se bliæa konec leta in ko je treba zapisati poroËila o delu, ker se zaËenja novo obdobje, vsakdo od nas poskupa primerjati vse to, kar je med letom ustvaril, naredil; pot, ki jo je prehodil, in cilje, ki jih je dosegel, - s tistimi, ki si jih je zaËrtal kot cilj ob zaËetku leta, s potjo, ki jo je naËrtoval, da jo je treba prehoditi. Velikokrat se zgodi, da nas preseneti ugotovitev, da smo zašli. Zašli v napacno smer, ali v tisto, ki je boljša od nacrtovane? Primerjamo cilje z izidi, pišemo porocila o opravljenem delu in se cudimo svojim poslovnim in osebnim uspehom. Ker sta poslovni in osebni uspeh neposredno povezana, delujeta hkrati drug z drugim in se veckrat tudi medsebojno pogojujeta, se kmalu za tem zgrne nad nas kopica vprašanj, ki povzrocijo razmišljanje o izhodišcih za delo v prihodnje: Kaj bi radi dosegli? In kako? Katera sredstva so nam na voljo in kaj za to še potrebujemo? Kako dalec smo sedaj in kakšen uspeh smo dosegli s tem, kar smo naredili? Kako nas sprejema okolje in kako se spopadamo s konkurenco? Smo prilagodljivi? Znamo odgovoriti na novosti? Se znamo braniti pred konkurenco? .... in še bi lahko naštevali. Na trgu je namrec veliko dejavnikov, ki vplivajo tako na obstoj kot tudi na razvoj posameznih tržnih subjektov. Premalo je vedeti, kaj je treba narediti, spremembe si je predvsem treba upati narediti. Na napakah se ucimo. Za vsakogar od nas bi bilo še najbolj dobrodošlo in uporabno, da bi se lahko ucili na tujih napakah. Izkušnje so tiste, ki so nekaj vredne. Te so tiste, ki nam utirajo pot do uspeha. In ideje. Pravijo, da brez nic ni nic. Jaz pa pravim, da brez dobre ideje ni nic. In ta je v spremenljivem okolju, ki zahteva prilagajanje, tako zelo pomembna. Ni dovolj samo to, da nas poslušajo in slišijo. Pomembno je, da so tisti, ki nam prisluhnejo, tudi zadovoljni s tem, kar slišijo. Pomembno je, da cutijo zadovoljstvo, pripadnost in nam zaupajo. Nedvomno bi lahko rekli, da doseženo zadovoljstvo pri enem odjemalcu neposredno vpliva tudi na zadovoljstvo drugih. Dober glas se hitro širi, slab na žalost še hitreje. Kako to doseci? Rešitev: osebno zadovoljstvo, si-nergija delovanja, marketing, obcutek pripadnosti, ciljna naravnanost, utrjene in preizkušene poti ... POGLEDv EVROPO Kadar je tim uglašen in deluje brez vecjih težav in konfliktov, kadar med ljudmi vlada dobro ozracje, je mogoce marsikaj ustvariti. Seveda je dobro tu in tam prisluhniti komu drugemu, saj vec glav vec ve. In menda imamo to vsi v mislih. Potrditev lahko išcemo v zgodovini, prihodnost je naš izziv. Sodelavci so rešitev. Nastopanje vsakega podjetja na trgu je in bo tudi v prihodnosti ciljno naravnano. Trg je tisti, ki narekuje delovanje podjetja in zahteva neprestano prilagajanje. To vsekakor pomeni, da moramo želene cilje najprej razpoznati, nato pa si prizadevati, da bi jih kar najhitreje dosegli. V tem se zrcali uspešnost prilagajanja, ki jo je mogoce doseci le s pravilno organiziranostjo, premišljenim ravnanjem, znanjem, idejami in razpoložljivimi sredstvi. Rekla bi, da je treba povecati privlacnost, zaupanje, zanimivost, delati drugace, predvsem pa zmeraj znova stremeti za tem, da smo boljši in boljši — najboljši? Konkurenca se ne napada tam, kjer mislimo, da je njena šibka tocka, temvec tam, kjer mislimo, da smo mi boljši od nje. Le tako smo lahko pripravljeni na pravi tržni spopad in — racunamo z zmago. V mislih je treba imeti predvsem trg. Trg je bil namrec zmeraj tisti, ki je vrednotil. Od trga sta odvisna uspeh in poraz. Na trgu so dejavni udeleženci okolja (tržni subjekti), ki vplivajo na nas posredno ali neposredno. Poznati je treba ožje, širše, predvsem pa notranje okolje. Pridobiti si je treba vse možne in relevantne informacije ali pa celo še vec. Prva sveža informacija šteje veliko vec kot katera koli druga, naslednja. Kdor razpolaga z informacijami, ta z lahkoto vlada. Menedžment v podjetju ali drugi organizaciji mora nenehno odlocati. To je velik izziv, velika odgovornost in velika obremenitev. Odlocanje zadeva nacrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzorovanje dela v organizaciji. Uspešnost organizacije in kolicina dobrih odlocitev, ki jih zmore menedžment sta tesno povezani. Iz tega sledi, da je odlocanje mnogokrat težavno, dober nasvet pa zaželen. Zato se menedžerji velikokrat odlocijo za sodelovanje s svetovalci, ki pomagajo z znanjem, izkušnjami in vešcinami. Razmerja med svetovalci in menedžerji so pogosto trajna in temeljijo na obojestranskih interesih in zaupanju. Najboljši svetovalci pa so predvsem zaposleni, ki obvladajo procese znotraj organizacije, poznajo slabosti in nevarnosti podjetja, v katerem delujejo, in konkurenco, s katero se spopadajo. Koristi, ki sledijo iz takšne poslovne naveze, so lahko materialne — na primer vecja donosnost — ali nematerialne — vecja zavzetost sodelavcev -, lahko so kratkorocne, lahko pa se kažejo postopno, so dolgorocnejše. Tudi poraba virov je materialna — placila svetovalcem, porabljeni cas so- delavcev in nanj vezane oportunitetne izgube, drugi stropki — in nematerialna — zlasti zavzetost, ki jo poslovodstvo namenja svetovalni nalogi. Poslovodstvo podjetja ima osrednjo vlogo pri odloËanju o novih poslovnih potezah. OdloËitve na tej ravni (stratepke) se prenapajo na niæje ravni, kjer jih obravnavajo in pretvorijo v operativne odloËitve in naloge. S strani poslovodstva podjetja mora biti dobro organiziran pretok informacij do vseh zaposlenih, saj je notranja javnost (udeleæenci poslovnega procesa znotraj podjetja) za naloge, ki jih prevzema, odgovorna neposredno svojemu nadrejenemu in poslovodstvu podjetja, pa tudi sama sebi, Ëe osebne uspehe vrednoti soËasno s poslovnimi. Sklenemo lahko, da so za uspeh podjetja najpo-membnejpi notranja povezanost, pretok informacij, zaupanje med vodstvom in zaposlenimi, dobre zamisli, sinergija in pripadnost. Osebna in poslovna uspepnost se pri veËini ljudi vrednotita druga z drugo in sta medsebojno pogojeni. »e podjetje vse to doseæe, potem razloga za to, da tr-æno, uspepno in ciljno naravnano podjetje ne bi uspelo, ni veË. Natalia FrankoviË flliMfJI 32 NEKOLIKO NIŽJA INFLACIJA 1/ EVR00BM0CJU Stopnja inflacije v dvanajstih državah evropske gospodarske in monetarne unije (EMU) je bila novembra po ocenah evropskega statisticnega urada Evrostat 2,2-odstotna, kar pomeni, da je v primerjavi z oktobrom upadla za 0,1 odstotka. A kljub tokratnemu upadu inflacija še vedno ni dosegla zadovoljive stopnje, temvec je že štiri mesece po vrsti višja od kriticne meje - evropska centralna banka je namrec dolocila, da stopnja inflacije, višja od dveh odstotkov, že ogroža stabilnost cen v Uniji. STA PO ANKETI ILO SESTODSTOTNA BREZPOSELNOST Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je v tretjem cetrtletju letošnjega leta po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in evropskega statisticnega urada Evrostat, v povprecju znašala šest odstotkov. Kot so sporocili iz državnega statisticnega urada, je bilo v omenjenem obdobju brez zaposlitve 58 tisoc ljudi, od skupno 969.000 aktivnih prebivalcev. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti v povprecju 5,7-odstotna, med ženskami pa je znašala 6,3 odstotka. Kot še navaja anketa, je bila stopnja aktivnosti prebivalstva v tretjem cetrtletju letos 57,2-odstotna, stopnja delovne aktivnosti pa je znašala 53,8 odstotka. STA mag. Drago Fabijan, generalni direktor HSE nadaljevanje s strani 24 Trije direktorji so izpolnili pogoje za upokojitev, v enem primeru je direktorju potekel mandat, v primeru TEB pa je bilo treba nadomestiti moj odhod na HSE. Glede na to, da je HSE prevzel funkcijo trženja elektricne energije, funkcijo optimiranja proizvodnje, strateški razvoj, so v odvisnih družbah ostale pretežno tehnicne funkcije, manj pa poslovne. To so bili razlogi naše kadrovske politike, da na direktorska mesta odvisnih družb kadrujemo ljudi, ki družbe dobro poznajo in imajo ustrezno tehnicno predznanje. Sodelovanje z novimi direktorji poteka kooperativno in je usmerjeno predvsem v doseganje skupnih ciljev. Za doseganje konkurencnosti na trgu pa bo potrebno še tesnejše sodelovanje in usklajevanje poslovne politike. Samo HSE kot celota je lahko uspešna na trgu, pri tem pa ne pozabljamo in tudi v prihodnje ne bomo na posamezne prioritete, ki jih imajo družbe v sestavi HSE.« Za uspepno popotnico HSE ste pogojevali kapitalsko konsolidacijo in spremembo nadzornih svetov odvisnih druæb. Kako daleË ste z repevanjem obojega? »Kapitalska konsolidacija je dolgotrajen proces, ki ni popolnoma odvisen od vecinskega lastnika, temvec tudi od zaznavanja priložnosti in možnosti manjšinskega. Ponudili smo nekatere rešitve, ki niso bile sprejete tako, da bi lahko v celoti rešili ta problem zato sedaj pripravljamo alternativne rešitve in cas bo pokazal, ce lahko z manjšinskimi lastniki pridemo skupaj. Razen na Dravskih elektrarnah so drugje nadzorni sveti oblikovani skladno s kapitalskim deležem v družbah, vendar pa zadnji dogodki tudi na Dravskih elektrarnah kažejo, da se bodo razmere uredile in da bo tudi ta nadzorni svet deloval konstruktivno in, upal bi si trditi, v korist DEM in HSE.« Zakaj menite, da ste se lotili ustanavljanja holdinga, Ëe bi vam bilo poslovanje enostavneje v koncernu? Kdo je po pravni in ekonomski plati spremljal naËrtovane reorganizacije? flHolding je ustanovila vlada, ne pa druæbe, ki so vanj vkljuËene, ali poslovodstvo, ki je bilo imenovano nekaj mesecev po ustanovitvi HSE. Mislim, da po tem, ko je bila zelo na hitro izvrpena delna privatizacija druæb za proizvodnjo elektriËne energije, ni bilo veË mogoËe ustanoviti koncerna kot ene druæbe, saj je treba izvesti kapitalsko konsolidacijo, kar pomeni cenitev druæb in repi-tev manjpinskih lastnikov. Prav to danes poËnemo in se s tem trudimo æe vse leto. Po delni privatizaciji je dræava lahko zdruæila samo svoje poslovne deleæe druæb v HSE.« Kako kaæe podpisovanje pogodb za naslednje leto? Napovedovali ste manj optimistiËno poslovno leto, kot je iztekajoËe se? flLeto 2003 bo bistveno bolj zaostreno za domaËe proizvajalce elektriËne energije, kot je bilo leto 2002. PriËa-kujemo, da se bo uvoz pasovne energije poveËal in ker domaËi proizvajalci tudi zaradi svojih naravnih danosti ne moremo ponuditi tako nizke cene, se bo del kupcev verjetno odloËil za tovrstno oskrbo. V HSE priËaku-jemo bistveno niæji prihodek kot letos, saj smo zaradi popolnega odprtja trga prisiljeni svojo ceno spustiti na konkurenËno raven, kar bo za HSE in druæbe, vkljuËene vanj, imelo za posledico zniæevanje prihodka in zaostrovanje razmer poslovanja. Take razmere pa prav gotovo pomenijo nov izziv za vodstva podjetij oziroma druæb in glede na to, da imamo na HSE in v odvisnih druæbah na vodilnih mestih ljudi, ki so polni energije, novih idej in so v najboljpih delovnih letih, priËakujem, da bomo te izzive tudi sprejeli in zadovoljili tri skupine javnosti: kupce, lastnike in zaposlene. Trenutno (prva polovica decembra) smo v sklepni fazi pogajanj z na-pimi kupci doma in v tujini. Nabavne pogodbe z napimi odvisnimi druæ-bami pa smo æe sklenili.« Kater bodo vape prvenstvene naloge v naslednjem letu? flPoslovni naËrt HSE za naslednje leto pe ni sprejet. Prav gotovo pa je dejstvo, da moramo pe letos prodati vso energijo, ki bo proizvedena v napih druæbah na podlagi letnih pogodb na domaËem in tujem trgu. Nadaljevali bomo gradnjo verige na spodnji Savi, naËrtujemo ustanoviti nekatera nova podjetja v Italiji in na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Nameravamo informacijsko povezati druæbe v sistem tako, da bo omogoËeno hitrejpe in bolj usklajeno delovanje in odzivanje na potrebe trga. Tu so pe projekti napih druæb, predvsem zakljuËevanje investicij v druæbah, pretehtati pa moramo pe nekatere nove investicije v poveËane proizvodne zmogljivosti. Pozabiti tudi ne gre dejstva, da bi HSE pri nastopu na trgu in njegovi konkurenËnosti pomagala dodatna daljnovodna povezava z Italijo, zato bomo del truda vloæili tudi v to smer. V napi strategiji je tudi razvijanje nekaterih novih dejavnosti na podroËju storitev, predvsem izvedba inæeniringa. Upam, da nam bo v letu, ki prihaja, uspelo uresni-Ëiti zastavljene cilje in poveËati prihodek.« Ali delate kaj na ideji povezovanja HSE in distribucija? flMenim, da zasnove nadaljnjega razvoja distribucije pe ne poznamo. Za domaËo proizvodnjo je to lahko usodnega pomena, zato z velikim zanimanjem spremljamo podobne dogodke, in sicer tako lastninjenje kot organiziranost. PrepriËan sem, da bi se lahko zgledovali po nekaterih modelih, ki jih uporabljajo v drugih dræavah. Pri tem mislim predvsem na modele, ki upoptevajo navpiËno povezanost.« Menite, da je slovenski elektroenergetski trg optimalno organiziran? flZelo teæko je govoriti o optimalni organiziranosti, ker je sama organizacija vedno odvisna od stra-tepkih metod za doseganje ciljev. OkolipËine, v katerih deluje slovenski elektroenergetski sistem, pa se v zadnjem Ëasu dramatiËno spreminjajo, kar pomeni, da je treba tudi organiziranost stalno prilagajati novim razmeram, Ëe æelimo dosegati zastavljene cilje, ki so povsem jasno opredeljeni. To je varna in zanesljiva oskrba po konkurenËnih cenah po novem trænem modelu. Vedeti tudi moramo, da smo danes praktiËno v Evropi in da je to nap trg in da izoliranega trga ni veË.« S kakpnim namenom ste se pred nedavnim odloËili za nakup delnic? flHSE letos posluje pozitivno, zato ima doloËene preseæke denarnih sredstev, ki jih ne nalagamo samo v banËne depozite, temveË ipËemo tudi mo-ænosti za boljpe oplemenitenje teh sredstev. Ena od oblik so tudi posli, ki ob visokem zavarovanju omogoËajo boljpi donos, in nakup delnic je bil ta posel. HSE je gospodarska druæba, ki se preæivlja izkljuËno s prihodkom, ustvarjenim na trgu. »e æelimo preæiveti na trgu, moramo uporabljati vse finanËne instrumente, ki optimirajo njegovo poslovanje.« MINKA SKUBIC 33 Stane Rozntan, direktor NE Krško Delali smo gospodarno inzakonito Glavno dejavnost NE Krpko - varno, zanesljivo in konkuren-Ëno proizvodnjo elektriËne energije - je letos razburkalo kar nekaj nepredvidenih dogodkov. Predvsem zadnji jesenski z oËitki o nezakonitem poslovanju elektrarne so pustili sledi predvsem pri akterjih, manj pri vodilnih elektrarne, ki se vseskozi zavedajo svoje odgovornosti. Dovolj razlogov za pogovor z glavnim direktorjem Stanetom Roæmanom. K 34 ljub temu da lani ob koncu lata podpisana meddržavna pogodba ni bila ratificirana, je pri poslovanju elektrarne letos prišlo do sprememb. Katere so najpomembnejše? »Ne glede na to, da dogovorjenega sporazuma nismo uresnicili, je slovenska stran vzpostavila lastniško partnerstvo na naši strani z oživitvijo dela Eles Gena, tako kot je predvidel sporazum. Nanj je bil prenesen polovicni delež, ta pa je prevzel dogovorjene obveznosti NEK, to je odplacevanje investicijskih kreditov in sodeluje pri soupravljanju podjetja. Tako je predvidel tudi še ne ratificiran sporazum, ki ga je ustavno sodišce že obravnavalo, in sprejelo sklep.« Kaj te spremembe pomenijo za vase poslovanje? »Na naše poslovanje je predvsem vplivala uresnicitev še ene sporazum-ske dolocbe, in sicer odpis terjatev iz preteklosti v enakem znesku Elesu in HEP-u. Kot predpriprava na izvedbo te dolocbe smo odpisali Elesu terjatev v višini 6,5 milijarde tolarjev. Za nakazilo omenjene vsote Elesu smo se zadolžili pri banki, Eles pa je ta de- nar porabil za delno predËasno od-plaËilo investicijskega kredita pri NLB iz Ëasa gradnje elektrarne. Za elektrarno in njeno poslovanje to pomeni, da NEK ni veË nosilec obveznosti za odplaËilo preostanka kredita, ki ga bo ostalo ob koncu leta pe 12 milijard. Dolg je skladno s sklenjeno pogodbo prevzel Eles, ni pa pe bila sklenjena pogodba o njegovem prenosu. Za slednje je treba spremeniti zakon o dræavni garanciji, ki jo je imel kredit za gradnjo NEK. Mi smo pri najetju 6,5-milijardnega kredita ostali brez dræavnega poroptva.« Kaj je za elektrarno pomenila njena dvodnevna februarska zaustavitev? Je, oziroma bo trg tudi za tako obËutljive objekte, kot je vap, neusmiljen? Kakpna je svetovna praksa? flPri nas je prvi vidik obratovanja varnost in potem proizvodnja za vsako ceno. Na vsako zaustavitev gledamo s tega vidika in ni nikakrpnih zunanjih pritiskov po proizvodnji za vsako ceno. Pri tem smo konzervativni. Tako pri zaustavitvah kot zagonih objekta je glavni cilj zagotoviti varnost. Tako je bilo tudi februarja letos, ko je bila zaustavitev bolj preventivne narave, saj ni plo za okvaro kljuËne opreme. Vse stropke, ki nastanejo z izpadom elektrarne za veË kot 24 ur, imamo zavarovane, zaustavitve do 24 ur pa pokrijemo sami. V privatiziranih tujih jedrskih elektrarnah je zaznati pritisk na Ëim ve-Ëjo proizvodnjo za vsako ceno, kar se kaæe kot problem proizvodnje elek-triËne energije v jedrskih elektrarnah. Pri nas smo se tovrstnim pritiskom izognili z smiselno doloËbo energetskega zakona, po katerem NE Krpko ni predmet privatizacije. Odgovornost za ustrezno proizvodnjo nosi vodstvo dræavnega podjetja. Ta odgovornost pa je pirpa kot le ustvarjati profit in dobiËek.« Letos ste prviË opravili krajpi remont. Kako kaæejo analize, boste krajpe zaustavitve za izvedbo remontov nadaljevali, je to del vapih racionalizacij? flAbsolutno ostajamo pri tem. Napa petletna usmeritev je, da naËrtujemo kratke remonte, pe posebno sedaj, ko je objekt moderniziran, frekvenca preventivnih pregledov niæja, njihov obseg pa manjpi. Opravljali bomo 25-dnevne remonte. Tako delajo na podobnih objektih tudi v svetu.« Ob prebiranju pisem vapega nekdanjega delavca vam je minister oËital negospodarno poslovanje. Tudi sami ste ob tem dogodku na tiskovni konferenci dejali, da se zavedate, da imate v elektrarni pe rezerve v stro-pkih. Kje so te rezerve, kje boste v prihodnje bolj restriktivni? flMislimo, da imamo pe nekaj rezerv v naËrtovanju trajanja remontov in v trajanju gorivnega ciklusa, ki ga bomo podaljpali z 12 na 18 mesecev. Naslednji gorivni ciklus bo trajal 15 mesecev in potem bomo prepli na leto in pol obratovanja brez menjave gorivnih elementov. Nadalje so nape rezerve pe pri organizaciji dela, v optimizaciji vzdræevanih programov in inppekciji opreme, frekvenci posegov, skladno z zgodovino opreme in svetovno prakso. PrepriËani smo, da lahko z lastnimi viri storimo veË in najemamo manj zunanjih izvajalcev. Napa odloËitev je, da zniæamo stropke obratovanja æe za leto 2003, sicer pa je zniæevanje stropkov napa stalnica zadnjih petih let. V naslednjih letih se bomo trudili, da postopno zmanjšamo število zaposlenih, in sicer na nacin, kot ga uporabljajo tudi drugi. Zagotovo pa se bo trend zniževanja stroškov storitev in porabljenega material ustavil. Z vkljucevanjem v Evropsko skupnost se bodo ti stroški povecali. Zniževali pa se bodo naši stroški za odplacevanje investicijskega kredita, tako bodo stroški kapitala postopno izginili. Racunamo, da bo v vsakem primeru z naštetimi ukrepi naša elektrarna konkurencna na trgu in bo izpolnila pricakovanja na vseh ravneh.« Precejšen strošek v vseh jedrskih objektih in tudi pri vas pomenijo posodobitve. V iztekajocem se letu ste jih izvedli kar nekaj, katere so najbolj vidne in katere nacrtujete za naslednje leto? »Precejšen del stroškov je amortizacija, ki jo uporabljamo za posodobitve. Letos smo vanje vložili toliko, kot smo nacrtovali. Izvedli smo dva vecja projekta, in sicer tehniËno varovanje objekta, kar je po 11. septembru pe toliko bolj pomembno, saj so zahteve stroæje in pa projekt zamenjave re-petk v bazenu za iztropeno gorivo. Med posodobitvami, ki jih bomo izvajali naslednjih letih za katere smo tudi æe letos pripravljali pogodbe, je treba omeniti zamenjavo nizko tla-Ënih rotorjev turbine — s tem bomo poveËali zmogljivost elektrarne za 20 MW — in pa pripravo sistemov te-hnolopke vode. Hkrati poteka veË manjpih posodobitev, s katerimi bomo dodatno tehnolopko stabilizirali objekt in ustvarili moænosti za 18-meseËno obratovanje med dvema remontoma.« Ocitke iz Gomilškovega pisma bo med drugim potrati ali ovrgel pregled vašega poslovanja, ki ga je po sklepu poslovnega odbora opravila revizijska hiša. Je njihovo delo že koncano in kdaj bo nadzorni svet obravnaval porocilo? Stane Rozman: »Naša ponudba je dobra, proizvodnja stabilna, cena kWh konkurencna.« »Revizijska hiša je koncala delo. Porocilo bo obravnaval poslovni odbor še do konca leta. Porocilo je podrobno in natancno. Obdelane so vse teme, ki so bile v pismih omenjene. Iz njega je razvidno, da je NE Krško delala gospodarno, skladno s predpisi in zakoni. Porocilo je dalo nekatere sugestije, predvsem v smeri, da našo strategijo in nacin dela še dodatno verificiramo preko urada za javna narocila. Predloge bomo kolikor bo mogoce izpolnili.« Kako kaže prodaja vaše proizvodnje za naslednje leto? »Dobro. Bilo je veliko zanimanja za nakup elektricne energije iz našega objekta tako domacih kot tujih kupcev. Interes je bil objektivno pricakovan, saj je naša ponudba dobra, proizvodnja stabilna in cena kWh konkurencna. Zadovoljni smo, da je prišlo do odpiranja trga. S pogodbami in prodajo za naslednje leto smo uresnicili strategijo, da 100-odstotno pokrijemo vse obveznosti na ravni elektrarne in obveznosti do Eles Gena za vracilo anuitet investicijskega kredita. S tem je naš cilj, cilj javnega podjetja, dosežen. Kot javno podjetje si ne moremo postaviti drugacnih ciljev kot je to pokritje tekocih obveznosti.« Kaj pa hrvaška stran, ni zainteresirana za nakup elektrike pri vas? »Po statusni ureditvi smo polovico letne proizvodnje najprej ponudili v odkup Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP-u). Našo ponudbo so ocenili kot komercialno ponudbo in so jo bolj iz nacelnih kot vsebinskih razlogov zavrnili. Menijo, da ne morejo sklepati komercialnih poslov, temvec da pricakujejo celovito rešitev s pravico do lastnine, soupravljanjem in dobavo elektricne energije.« Nacrtujete oziroma pricakujete naslednje leto v Krškem katero izmed misij svetovnih organizacij? »Na poziv slovenske vlade prihaja naslednje leto oktobra k nam varnostna misija OSART iz Mednarodne agencije za atomsko energijo. Misija je standardnega tipa in bo spremljala naše delo tri tedne.« MINKA SKUBIC 35 Matko Pohar, direktor Informatike S PREGLEDNIM POSLOVANJEM do dobiËka Leto manj kot petdeset let star pravnik Matko Pohar se je pred dvema mesecema in pol vrnil v elektrogospodarstvo kot direktor Informatike, ki je v veËinski lasti vseh petih distribucijskih podjetij. V zaËetku devetdesetih let je odpel z mesta namestnika ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Na ministrstvu je delal na podroËju energetike z desetimi ministri. Bogatejpi za izkupnje iz sedemletnega dela v Petrolu in dveletnega dela v zasebnem podjetju naËrtuje za naslednje leto delitev dobiËka. Prej pa seveda trdo delo vseh zaposlenih. N 36 am, ki smo vas sreËevali med vapim delom na razliËnih oblikah ministrstva, ostajate poznan, mlajpi generaciji manj. Kje vse ste delali doslej? flNajprej sem delal na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Potem sem 14 let delal v energetskem resorju v razliËnih organizacijskih oblikah, od komiteja, sekretariata do ministrstva. Opravljal sem najrazliËnejpa dela, od organizacijskih, priprav podzakonskih aktov do Ëisto konkretnega repevanja likvidnosti elektrogospodarstva. Ko so ukinili mesto namestnikov, sem izkoristil leto plaËanega dopusta, med katerim sem opravljal doloËene naloge za ministrstvo. Nato sem odpel na Petrol, kjer sem bil v sedmih letih direktor gostinstva, potem direktor za plinifikacijo in na koncu direktor APEGa-sa. Zadnji dve leti sem vodil zasebno podjetje.« Kaj vas je privabilo nazaj v elektrogospodarstvo? fl©tirinajst let dela s to panogo se je usedlo vame. Æe pred leti sem kandidiral za direktorja Elektro Ljubljane. Izbran je bil drug kandidat. Letos je imela razpis Informatika. Izziv mi je bilo drugaËno podjetje, sorodna, pa vendar druga dejavnost. Zakaj se ne bi preskusil v njej?« Informatika z devetdesetimi zaposlenimi ni veliko podjetje po ptevilu zaposlenih, je pa zelo pomembna za slovensko distribucijo. Kako vidite njeno vlogo? flRes je majhno podjetje in dosti pomembno za elektrogospodarstvo. Res je tudi, da bi te storitve lahko opravljalo katero koli drugo podjetje, kar bi bilo pkoda za sistem, ker je Informatika usposobila svoje ljudi, ki poznajo delo in ga predano opravljajo. Tako storitev drugje ne bi bila ce-nejpa. Zagotovo pa moramo — in jo bomo æe naslednje leto — razpiriti tr-æno usmerjenost podjetja, ki je sedaj skoraj v celoti omejena na storitve za distribucijo.Vsako poveËanje zunanjega trga bo pomenilo manjpi stro-pek za distribucijo. Sedanja situacija, ko veËji del stropkov pokrijejo distribucijska podjetja in Informatika ni povsem na trgu, je idealna priloænost za to. To bo koristilo napim delavcem in distribucijskim podjetjem, tako v razvojnem kot produkcijskem delu.« Skoraj v celoti ustvarjate prihodek z izdelavo obraËunov elektriËne energije za distribucijo. Je to dovolj za dostojno preæivetje? flPolovico prihodka ustvarjamo z izdelavo obraËunov elektriËne energije, drugo polovico pa s podporo fi-nanËnim aplikacijam distribucije. Sedanje poslovanje ni bilo pregledno, in slaba volja je bila na obeh straneh. Æe za naslednje leto naËrtu-jemo poveËanje poslovanja za petino in zmanjpanje ptevila zaposlenih za devet odstotkov. Hkrati bomo zaËeli nastopati na zunanjem trgu. Za dosego tega smo najprej spremenili filozofijo odnosa med Informatiko in javnimi podjetji distribucije. Z njimi smo se dogovorili in postavili standarde storitev, ki jih bomo opravljali za vseh pet podjetij. Za njihovo ure-sniËitev smo kupili novo strojno in najeli novo programsko opremo, ki smo jo prilagodili zahtevam distribucije.« Kakpna je vapa vizija razvoja Informatike na elektro trgu? flZa zdaj je to uresniËitev gospodarskega naËrta za naslednje leto, v katerem smo ovrednotili 15 standardov, ki so skupni vsem distributerjem. Pokritje teh standardnih storitev pomeni napo fakturirano realizacijo. Ko zadovoljimo potrebe javnih podjetij, lahko dodatno træimo programsko in strojno opremo ter s tem ustvarjamo lastniku dobiËek. Tako bomo za naslednje leto sklenili eno pogodbo s petimi distribucijskimi podjetji za izpolnjevanje standardnih storitev. Za vse druge nadstandardne storitve, ki jih lahko naroËajo pri nas, pa bomo sklepali posebne pogodbe. Prav tako se bomo mi pojavljali pri njih na njihovih javnih razpisih. Lahko bomo ugodnejpi ponudnik, ker bomo storitve unificirali in bodo uporabne za vso distribucijo. Drug pomemben naËrt za naslednje leto je postati poslovni partner IBM za raËunalnipko opremo. Na trgu se bomo pojavili z enakimi pogoji kot drugi pri dobavi enakih koliËin. Bomo pa v prednosti, kajti nap cilj ne bo samo ustvarjanje dobiËka na tem segmentu, ampak nam bo to le dodatni vir dohodka. Poleg tega bo poenotenje opreme v distribuciji omenilo tudi tipizacijo opreme in s tem pocenitev stropkov.« Kako so porazdeljene naloge na mariborski in ljubljanski del Informatike? flRazvoj je v Mariboru in produkcijski del v Ljubljani, zato smo nabavili novo strojno opremo za ljubljanski del, in v Mariboru tovrstne opreme ne bomo nadomepËali.« Razmipljate o piritvi dejavnosti, glede na to, da se ustanavlja podjetje za telekomunikacije? flV tem trenutku o piritvi ne bi mogel govoriti. Dva in pol meseca, kolikor delam v Informatiki, je bila moja glavna naloga nabava strojne in programske opreme, priprava gospodarskega naËrta za leto 2003, ki bo sprejet sredi meseca, in pa priprava orga- nizacijskih sprememb, ki jih nameravamo izvesti v prvi Ëetrtini naslednjega leta.« Na Ëem naj bi temeljila nova organiziranost podjetja? flObseg dela se bo precej poveËal in temu primerno je treba porazdeliti odgovornosti in vpeljati sisteme nagrajevanja, saj bo obremenjenost zaposlenih razliËna. Za vsako delo bomo doloËili vodjo in kontaktno osebo. Delo bo potekalo tudi zunaj delovnega Ëasa, za kar so delavci pokazali pripravljenost, ki jo je treba ustrezno stimulirati. Vpeljali bomo tudi direktorski informacijski sistem, ki bo vsakemu direktorju omogoËil takojpno moænost pridobitve vseh podatkov in nadzora nad njimi.« »e vas prav razumem, se zavzemate za pregleden naËin poslovanja? flGlavnina napega dela bo naprej opredeljena s sprejetimi standardi, ki so ovrednoteni. Standarde smo izdelali v sodelovanju z delovno skupino za informatiko pri Gospodarskem interesnem zdruæenju distribucije. Dali so nam spisek æelenih storitev, mi pa smo jim povedali, katere so uresniËljive. Vsako nadstandardno Matko Pohar: »Razširiti moramo tržno usmerjenost podjetja.« storitev bo podjetje plaËalo posebej. PoveËan obseg storitev pomeni za nas veËji stropek, ki ga mora pokriti naroËnik. V gospodarskem naËrtu za naslednje leto so natanËno opredeljene vrednosti teh storitev in vsako distribucijsko podjetje si bo lahko preraËunalo, kaj se mu splaËa naroËiti in Ëesa ne. S tem bomo vzpostavili poslovni odnos, iz katerega bo razvidno, kaj delamo in kakpna je cena posamezne storitve. Odnos bo korekten. Vsak bo plaËal ceno naroËene storitve, ki smo jo mi dolæni izvesti.« Vam spoznanja o trznem poslovanju, ki ste jih dobili, odkar ste odšli z ministrstva, prihajajo sedaj pravi Je vam lažje kot direktorjem, ki so vseskozi delali v razmerah dogovorne ekonomije? flDela, ki sem jih opravljal na Petro-lu, so zahtevala odgovorno in gospodarno obnapanje do investicij in stropkov, in to mi je ostalo. Delal sem na pridobivanju koncesij, za kar so bili potrebni vsi ekonomski izraËuni, na pogajanjih z izvajalci, z obËinami, sodeloval na javnih nateËajih. Vse to mi bo priplo prav. Delo v zasebnem podjetju pa mi omogoËa veËjo svobodo. Sedaj lahko nastopam veliko bolj samozavestno, saj nisem obremenjen z razliËnimi zahtevami nadrejenih. Delam lahko neobremenjeno, v prid podjetja. To je moja prednost in Ëe so odnosi Ëisti, vnaprej opredeljeni, je uspeh zagotovljen.« Kakšni so vaši obeti Informatiki za naslednje leto? flDelali bomo veliko, strokovno in produktivnejpe, saj bomo storitve poveËali za veË, kot se bodo poveËali stropki, ter hkrati del prihodka ustvarili tudi na trgu. Ker cilj Informatike ni poveËati dobiËek, temveË zmanjpati stropek storitev distribuciji, se bo poslovna uËinkovitost odraæala na manjpih stropkih distribucije.« MINKA SKUBIC 37 organizirani trg z energijo Borzen krepi svojo pozicijo na trgu Uspepna vzpostavitev organiziranega trga z energijo je temeljni pogoj za nemoteno trgovanje in hkrati zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema in Borzen je to nalogo dobro izpeljal. Prihodnje leto naj bi se promet na dnevnem trgu z energijo pe poveËal. E 38 den pomembnejših dejavnikov za zagotovitev trgovanja z elektricno energijo je zagotovo organizator trga, ki se je v naši državi znašel še pred zahtevnejšo nalogo, povezano predvsem z majhnostjo slovenskega trga. Ceprav gre na podrocju elektricne energije za popolno novost tudi v širšem evropskem prostoru, pa se je sodec po dosedanjih rezultatih slovenski organizator trga dobro izkazal in v celoti uspešno opravlja naloge, ki so mu bile dodeljene z energetskim zakonom. Kako ocenjujejo svoje dosedanje delo, katere novosti so vpeljali letos in kakšni so nacrti za leto 2003, so bila poglavitna vprašanja, s katerimi smo se odpravili k Gorazdu Sku-binu na Dunajsko 128 a v Ljubljani, kjer domuje Borzen. Za vami je prvo pravo leto organiziranja trga z elektriËno energijo. Kakpne so prve izkupnje in na katerih podroËjih ste se sreËevali z najveË teæavami? »Naj poudarim, da smo že na zacetku leta izpolnili zastavljene nacrte, saj je 1. januarja zacel delovati dnevni trg z elektricno energijo na elektronski podlagi, ki smo jo sicer pozneje še dopolnjevali. V teh prvih mesecih smo se sreËevali s precejpnjo negotovostjo, pri Ëemer je bila ena veËjih neznank, kako bo potekala predprodaja elektriËne energije iz naslova prednostnega dispeËiranja, saj ni bilo znano, kakpno bo povprapeva-nje po tovrstni energiji oziroma koliko je sploh pe prostih zmogljivosti na strani odjemalcev. Praksa je nato pokazala, da tovrstna ponudba delno presega potrebe, Ëeprav smo pozneje problem teh delnih preseækov uspe-pno repili in je pozneje trgovanje na segmentu prednostnega dispeËiranja in na dnevnem trgu potekalo nemoteno. Tako se je likvidnost na dnevnem trgu postopoma izboljpevala, in trg se je poËasi razvijal, kar se je kazalo tudi v narapËanju ptevila sklenjenih poslov, ki se je vztrajno poveËe-valo. Tako smo na zaËetku leta imeli le od 15 do 20 ponudb za prodajo in nakup elektriËne energije, njihovo ptevilo se je konec leta povzpelo na veË kot 200, ptevilo sklenjenih poslov na dan pa preseglo ptevilo sto. Zaslugo za to gre pripisati tudi prehodu na nov naËin trgovanja v drugi polovici leta, s Ëimer se je pe poveËala zanesljivost trgovanja, prav tako pa tudi varnost vseh udeleæencev na trgu. Sicer pa se je trgovanje moËno poveËalo pe zlasti v zadnjih nekaj mesecih, ko smo oktobra dosegli rekorden obseg trgovanja na dnevnem trgu in ga novembra nato pe presegli oziroma se tedaj pribliæali meji 50.000 MWh. Po napih ocenah je tako velikemu skoku botrovala predvsem velika poraba v zaËetku novembra in tudi zelo visoke cene na evropskem trgu, pri Ëemer so se nato konec meseca zaradi poveËanih padavin in veËjih mo-ænosti proizvodnje hidroenergije razmere obrnile in so se cene precej zniæale, temu primerno pa je upadel tudi promet na napem trgu.« Kakpen je pravzaprav trenutni obseg trgovanja na slovenski borzi elektriËne energije ? flPromet na dnevnem trgu dosega pribliæno osem odstotkov celotne slovenske porabe, kar je, gledano v odstotkih, zelo velik doseæek, saj se ta na drugih borzah giblje med dvema in tremi odstotki. Seveda pa je treba ob tem upoptevati, da je slovenski trg v evropskih merilih izjemno majhen, tako da je teæko govoriti o kakpni izjemno veliki likvidnosti in zanesljivosti napega trga. Eden od pomembnih razlogov, zakaj je trg zelo poËasi rasel, je tudi problem povezan z zara-Ëunavanjem odstopanj. Novi sistem, ki smo ga vpeljali konec leta, je te te-æave nekoliko omilil, Ëeprav sam sistem pe ni idealen in ga bo treba prihodnje leto dodelati v smeri, da se bodo odstopanja dejansko odraæala tudi na trgu oziroma naj bi se posle-diËno poveËal obseg trgovanja z urnimi produkti.« Doslej smo govorili bolj o trgu elektriËne energije, Ëe-prav Borzen za potrebe sistema opravlja tudi druge naloge. flRes je, da Borzen kot organizator trga opravlja pe vrsto drugih dejavnosti, med katerimi gre omeniti, da je Borzen letos uspepno izpeljal avkcije za Ëezmejne zmogljivosti v obmoËju prekinljive dobave na meji z Italijo, ki smo jih izvajali za potrebe uprav-ljalca prenosnega omreæja. Strokovnjaki Borzena so dejavno sodelovali tudi pri pripravi pravilnikov o Ëe-zmejnem trgovanju oziroma pri pripravi sistema avkcij, pri Ëemer smo pripravili vse, da lahko zaËnemo izvedbo avkcij na oddaji Ëezmejnih zmogljivostih.Vzpostavili smo tudi sistema banËnih garancij in finanËne poravnave in izpeljali tudi avkcijo za prodajo elektriËne energije iz naslova prednostnega dispeËiranja za leto 2003. Pri tem smo domaËim distribucijskim podjetjem prodali 61 odstotkov celotne ponujene energije, preostanek pa bo pel na novo avkcijo oziroma ga bomo ponudili na dnevnem trgu. V nasprotju z drugimi borzami mi opravljamo celo vrsto dejavnosti za potrebe vodenja in upravljanja slovenskega elektroenergetskega sistema, od priprave voznih redov do evidentiranja bilateralnih pogodb, kar so nujni pogoji, da nemoteno delovanje sistema ni ogroæe-no, hkrati pa je tudi zagotovljeno delovanje trga.« PriËakujete po odprtju slovenskega energetskega trga bistvene spremembe? flPredvsem priËakujemo, da se bo zanimanje za nap trg poveËalo in se bo vanj vkljuËilo pe nekaj trgovskih podjetij. S prihodom tujcev priËakuje-mo tudi veËjo likvidnost trga, kar bo vplivalo na æivahnost dogajanj na energetski borzi. NaËrtujemo tudi Direktor Borzena Gorazd Skubin: Marsikdo si ne æeli organiziranega trga z elektriËno energijo, ker transparentnost ni vedno dobrodopla, saj je mogoËe v bilateralnih razmerjih marsikaj pri-kriti.V primeru Enrona pa se je pokazalo, da je bilateralni trg zelo ranljiv, nasprotno pa na organiziranih trgih zaradi banËnih garancij in preverjenih udeleæencev ni bilo nobenih izgub. uvedbo urnega trga, ki naj bi zaživel na zacetku prihodnjega leta, v pripravi pa so tudi druge oblike trgovanja, predvsem na financnem podrocju. Vsekakor pa je ob odprtju trga najvecja neznanka odgovor na vprašanje, kolikšen delež svojih potreb bo distribucija pokrila z letnimi pogodbami in kolikšen delež s sodelovanjem na trgu. Dejstvo je, da vseh potreb ne bo mogoce pokriti s pogodbami oziroma bo treba povpraševanje pokrivati tudi s kratkorocnim optimiziranjem z namenom zagotavljanja boljših poslovnih rezultatov. Trgovanje na dnevni borzi je sicer povezano tudi s tveganji, ki pa so sodec po analizah bistveno manjša kot na dolgorocnem trgu, saj tu ni tveganj, povezanih z zanesljivostjo dobave in financne poravnave, saj je zagotovljena stoodstotna varnost. Seveda pa ostaja tveganje, povezano z gibanjem cen.« Ko že govorimo o cenah, kakšna razmerja pa smo letos imeli na trgu? »Cene na trgu elektricne energije lahko dejansko zelo nihajo, saj gre za blago, ki ga ni mogoce skladišciti. Cene precej nihajo tudi glede na vrsto energije in glede na dneve v tednu. Tako smo letos imeli najnižje cene pod tri tolarje za kWh, ki je veljala za nocno energijo, najvišje pa so pristale pri devetih tolarjih za vršno energijo. Pri pasovni energiji so se cene gibale v povprecju med 4 in 8 tolarji za kWh. Drugo leto pricakujemo nekoliko manjša nihanja, pri tem pa naj bi se po naših predvidevanjih cene na bilateralnem trgu nekoliko znižale, na kratkorocnem pa nekoliko zvišale.« Omenjali ste že majhnost slovenskega trga. Vemo pa, da ima Borzen tudi regionalne težnje. Je na tem podrocju prišlo do kakšnih premikov? »Doslej smo imeli že kar nekaj predstavitev v državah na obmocju Balkana, saj se želimo vkljuciti v cim vec zgodb, ki bi nam omogocile razširitev delovanja. Pri tem se vidimo v vec vlogah — kot svetovalci, ki zelo dobro poznajo delovanje nekdanjega skupnega elektroenergetskega sistema, pa kot tisti, ki so razmere na našem trgu uspešno prilagodili zahodnoevropskemu modelu trgovanja in izdelali povsem združljiv model, ki se je potrdil kot uspešen tudi v naši praksi. Priložnosti se ponujajo tudi v sami implementaciji trgovalnega sistema v posameznih državah, ki se s tem podrocjem šele seznanjajo, pa tudi v prodaji programske opreme. Borzen je poleg tega kot eden izmed sedmih ustanovitvenih clanov evropskega združenja energetskih borz tudi dobro izhodišce za vzpostavljanje stikov z drugimi evropskimi energetskimi borzami.« Konec leta je tudi cas, ko oblikujemo ocene o poslovnih rezultatih. Bi leto 2002 lahko ocenili kot za Borzen uspešno leto? »Sodimo, da smo uresnicili vse naloge, ki so nam bile zaupane v okviru javne gospodarske službe organizatorja trga z elektricno energijo, pri cemer pa gre seveda za dinamicno podrocje, ki terja nenehna prilagajanja. Tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi borzami smo bili uspešni, saj v Ljubljani z manj ljudmi opravljamo bistveno vec funkcij kot drugod. Tako ima denimo graška borza, ki je po obsegu prometa primerljiva z našo, redno zaposlenih 14 ljudi in še 20 zunanjih sodelavcev na dunajski borzi, ki opravljajo posle s podrocja financne poravnave. Borzen zaposluje 17 ljudi in, kot že receno, ob tem opravlja tudi vrsto drugih nalog za potrebe upravljalca slovenskega elektroenergetskega omrežja. Pri nas imamo vpeljan tudi sprotni trgovinski sistem, ki je tudi veliko zahtevnejši od graškega avkcijskega, tako da lahko upraviceno govorimo o naši dobri ucinkovitosti. Pricakujem pa tudi, da bomo letošnje leto koncali s pozitivnim poslovnim rezultatom, kar je nedvomno dobra popotnica tudi za naše nadaljnje kakovostno delo.« BRANE JANJI!) 39 institut Jožef Štefan, CEU Odjemalci pri»akujejo pregled-nej©e razmere Na podlagi pogovorov z nekaterimi predstavniki Inptituta Joæef ©te-fan, Center za energetsko uËinkovitost (CEU), ter na podlagi poroËi-la o dosedanjem uresniËevanju projekta zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elektriËne energije (prva faza) tokrat povzemamo nekatere pomembnejpe ugotovitve in sklepe v zvezi z odpiranjem trga z elektriËno energijo. Kot je znano, je ta projekt namenjen predvsem podpori procesov odpiranja trga v skladu z energetskim zakonom. Projekt zdruæevanja upraviËenih odje- stavke, da odjemalci lahko zlasti v za-malcev izhaja iz naslednjih predpo- Ëetnem obdobju odpiranja trga z stavk: odprti trg z elektriËno energijo elektriËno energijo doseæejo boljpi ali je koristen tako za razvoj industrije slabpi træni poloæaj. Boljpi træni polo-kot za druge odjemalce elektriËne æaj lahko doseæejo z boljpo pripravlje-energije, dolgoroËno pa tudi za elek- nostjo upraviËenih odjemalcev na trogospodarstvo; proces odpiranja tr- pogajanja o oskrbi z elektriËno ener-ga je sicer uzakonjen, pri tem pa je gijo in z zdruæitvijo sorodnih upravi-treba upoptevati, da je uresniËitev Ëenih odjemalcev v eno izmed zna-konkurenËnega trga z elektriËno nih in v svetu æe uveljavljenih oblik, energijo terminsko in kakovostno kot so skupna pogodba, okvirna po-odvisna od podpore kljuËnih akter- godba, nabavno zdruæenje itd. jev, med drugim tudi odjemalcev »lani omenjenega projekta (15 pre-elektriËne energije. Poleg tega ome- teæno industrijskih upraviËenih odje-njeni projekt izhaja tudi iz predpo- malcev in projektni tim Inptituta Jo- nptitut Joæef ©tefan, Center za energetsko uËinkovitost (CEU), je 15. novembra objavil razpis za predizbiro dobaviteljev elektriËne energije za dobave v letu 2003. Izidi razpisa so seveda æe znani, saj se je razpisni rok za oddajo ponudb iztekel 28. novembra. Skupno se je razpisa v tem roku udeleæilo pest dobaviteljev elektriËne energije, najugo-dnejpe ponudbe pa so prispele iz podjetij Elektro Ljubljana in Entrade (slovenska podruænica pvicarske firme Atel). Po besedah predstavnikov CEU se s tem razpisom olajpuje izbira dobavitelja, s tem pa se pospepuje konkurenËnost trga z elektriËno energijo v Sloveniji. 40 Projekt zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elektriËne energije vodi dr. Miha TompiË z Inptituta Joæef æef ©tefan, Center za energetsko uËinkovitost) so se v obdobju od marca do oktobra 2002 na strokovnih posvetovanjih osredotoËili na vprapanja odpiranja trga z elektriËno energijo. UpraviËeni odjemalci pri-Ëakujejo, da bo konkurenËni trg postal orodje za veËjo uËinkovitost v slovenskem elektrogospodarstvu, ki s tem postaja tudi del evropskega sistema oskrbe z elektriËno energijo. Odjemalci elektriËne energije v gospodarstvu in drugih sektorjih so v zahtevnem konkurenËnem poloæaju na evropskem in svetovnem trgu. Zniæevanje vseh stropkov, ne nazadnje za energijo, je v njihovem æiv-ljenjskem interesu. Slovensko gospodarstvo z odprtjem trga pe lahko izkoristi konkurenËno zniæanje cene na evropskem trgu, ne glede na to, da cene elektriËne energije narapËajo in bodo predvidoma Ëez nekaj let dosegle dolgoroËne mejne stropke. Slovensko elektrogospodarstvo je realno sposobno preæiveti to obdobje tako, da zmanjpa svoje stropke in dobiËek, in da z drugimi viri, ne iz tekoËih prilivov, financira naËrtovane investicije. Poleg zniæanja stropkov podjetij za proizvodnjo in oskrbo in poslediËno cene elektriËne energije, ki naj bo neposredna posledica odpiranja trga, naj pristojne ustanove in podjetja namenijo veË pozornosti kakovosti in stratepki zanesljivosti oskrbe. Med drugim predstavniki omenjenega projekta opozarjajo tudi na pereËe vprapanje kakovosti in stratepke zanesljivosti oskrbe; menijo, da je treba pri tem upoptevati dejanske potrebe odjemalcev, povezane z njihovo kon-kurenËnostjo. Ob tem pe omenimo, da so upraviËe-ni odjemalci v okviru omenjenega projekta sprejeli tudi veË skupnih predlogov v zvezi z odpiranjem trga z elektriËno energijo, med drugim tudi glede moænosti, da bi na konkuren-Ënem trgu dosegli realno zniæanje cen elektriËne energije. Sicer pa odjemalci priËakujejo, da jih bodo dræav-ni organi in izvajalci javnih sluæb priznali kot enakopravne partnerje, in kot tiste subjekte, zaradi katerih se (pre)oblikuje celotni sistem oskrbe. O nekaterih drugih ugotovitvah in predlogih upraviËenih odjemalcev pa smo pisali æe v prejpnjih ptevilkah Napega stika. MIRO JAKOMIN ©tefan. naložbe v HSE He bo©tanj »ez tri leta in pol Na predzadnji novembrski petek so direktorji Holdinga Slovenske elektrarne in konzorcija Gradis nizke gradnje Maribor ter Gradisa Ljubljana na sevnipkem gradu podpisali pogodbo o pripravljalnih delih za HE Boptanj. S tem se je uradno zaËela gradnja prve izmed petih elektrarn na spodnji Savi. Slovesnosti ob podpisu se je poleg vodilnih delavcev slovenskih elektroenergetskih druæb udeleæil tudi minister mag. Janez KopaË. M inister mag. Janez Kopac je na tiskovni konferenci ob tej priloænosti govoril o pomenu predvidenih elektrarn na spodnji Savi s pirpega dræavnega in makroekonomskega vidika. Dejal je, da je treba na rentabilnost posamezne hidroelektrarne gledati v sklopu tako izkoripËanja energetskega potenciala reke kot ureditve njenega vodnega reæima. Zato je za projekt zainteresirana tako dræava kot lokalna skupnost. Cilji, ki jih s projektom, vrednim 95 milijard tolarjev, æelimo doseËi, so navedeni æe v zakonu o izkoripËanju energetskega potenciala spodnje Save. Se- daj sestavlja vodni potencial pri nas 3,9 odstotka vseh primarnih virov. Poraba elektrike narapËa pri nas v pov-preËju z dveodstotno rastjo in ko bodo elektrarne na Savi zgrajene, bodo pokrivale pet odstotkov vseh slovenskih potreb. To bo po ministrovih besedah prispevek k poveËanju domaËih proizvodnih virov, ki bodo pomembni tudi pri odpiranju trga. Ob pomanjkanju domaËih virov nam bodo namreË tuji ponudniki takoj dvignili ceno. Zato je treba poskrbeti za dolgoroËno stabilnost elektroenergetskega sistema tako, da je domaËa proizvodnja vsaj enaka domaËi porabi. flPodpis pogodbe za pripravljalna dela za HE Boptanj je rezultat 15-letne-ga dela na tem projektu,« je med drugim dejal mag. Drago Fabijan, generalni direktor HSE, ki ni skrival veselja ob tem dogodku. Z njim jim je namreË uspelo uresniËiti eno izmed ustanovitvenih poslanstev HSE. ZaËeli so z izkopom gradbene jame za HE Boptanj in sedaj si bodo gradbene jame za HE Blanca, HE Krpko, HE Breæice in HE Mokrice sledile na tri leta, za gradnjo posamezne hidroelektrarne pa je predvidenih 42 mesecev. Po Fabijanovih besedah æe potekajo priprave za HE Blanco, ki bo naslednja v verigi hidroelektrarn. Seveda pa bo glavnina del HSE oziroma njene druæbe HSE Invest, ki je bila ustanovljena za potrebe gradenj energetskih objektov, usmerjenih na gradnjo HE Boptanj. Kmalu bo objavljen razpis za glavna gradbena dela, sledi razpis za opremo itd. Po besedah Ladislava Tomšica, direktorja za tehniËno podroËje HSE, je projekt boptanjske hidroelektrarne razdeljen na devet lotov in za vsak lot bo poseben razpis. Prvi lot vkljuËuje projekt izvedbe pripravljalnih del za HE Bop-tanj. V ta dela so vpteta pripravljalna dela in izkop gradbene jame, utrjevanje nasipov in ureditev ustrezne infrastrukture za potrebe gradnje hidroelektrarne. Dela v vrednosti 790 milijonov tolarjev bodo po naËrtih opravljena v ptirih mesecih. PredraËunska vrednost HE Boptanj znapa 15,4 milijarde tolarjev, spremljajoËa dela v infrastrukturo pa bodo stala 4,95 milijarde tolarjev. PredraËun za HE Boptanj z moËjo 32 MW in srednjo letno proizvodnjo 115 GWh je najvipji izmed vseh petih elektrarn. PredraËunska vrednost celotne verige znapa 95 milijard tolarjev, od tega bodo stala graditev petih hidroelektrarn 68,1 milijarde tolarjev, za spremljajoËo infrastrukturo pa bo treba odpteti 26,9 milijarde tolarjev. Za prvi finanËni zalogaj pri HE Boptanju ima HSE zagotovljena lastna sredstva, za investicijske potrebe v letu 2004 in 2005 pa naËrtujejo najeti kredit brez dræavnih poroptev. Vir za pokrivanje stropkov spremljajoËe infrastrukture pa je vodni sklad, ki je bil oblikovan lani. Projekte spremljajoËe infrastrukture bo vodila druga druæba HSE, in sicer HSE — IIP s sedeæem v Sevnici. MINKA SKUBIC 4l Podpis prve od devetih pogodb za gradnjo HE Boptanj. vizija TE-TOL PLINR AIN»UpNrAeJOm NAog Nadaljnji razvoj ljubljanske TE-TOL, potem ko se bo leta 2005 iztekla æivljenjska doba starima dvema blokoma, je æe nekaj Ëasa predmet strokovnih razprav. Najbolj drastiËno je v te razprave posegel Aleksander Mervar, sedanji direktor termoelektrarne-to-plarne, ko je kmalu ob prevzemu funkcije vse minule naËrte zamrznil. L etopnjo jesen so se v TE-TOL zaËeli strokovno odloËati glede investicije z novo tehnologijo za pridobivanje elek-triËne energije in toplote. Po besedah Aleksandra Mervarja bosta pri izbiri odloËilna ekonomija in vpliv na okolje. Upa si trditi, da so bila razmipljanja v preteklosti o popolni plinifikaciji ter-moelektrarne-toplarne za potrebe daljinskega ogrevanja napaËna. NapaËni so bili tudi izraËuni izkoristkov. V tem primeru bi bili izkoristki manj kot 60-odstotni pri letni proizvodnji elektri-Ëne energije veË kot 3000 GWh. Poleg tega bi bila glede na trenutne cene plina na trgu povpreËna stropkovna cena na ta naËin pridobljene elektriËne energije vipja, kakor bo njena prodajna cena naslednje leto. Pri doloËitvi ustrezne moËi nove enote s plinsko tehnologijo so izhajali iz dejstva, da imajo minimalni toplotni odjem v poletnih mesecih. Poleg tega naËrtujejo povezati novo plinsko turbino z eno izmed obstoje-Ëih parnih turbin prvih dveh blokov in ohraniti povezavo parnih turbin s premogovno tehnologijo. flTaka zasnova investicije pomeni bistveno manjpe investicijsko vlaganje, saj bi kolikor bi bilo mogoËe uporabili obstojeËi objekt in infrastrukturo. TE-TOL bi tako postala heterogena z vidika primarnih energentov in bi se laæje prilagajala cenam na trgu. Izbrana moË nove plinske turbine bi omo-goËala celoletno ekonomiËno obratovanje, kar bi pomenilo najveËji izko- 42 Premogovna tehnologija ostaja v TE-TOL. ristek in boljpe temelje za nakup plina,« pojasnjuje Mervar. V pripravi je predlog direktive Evropske unije o kogeneracijah. »e bo ta sprejeta in jo bo Slovenija prevzela, bo obstojeËa premogovna tehnologija v TE-TOL presegala pogoje celotnega izkoristka in prihranka primarne energije. Z optimalnim prilagajanjem obratovanja proizvodnih naprav v razmerju proizvodnje toplote in elektriËne energije 4:1 pa TE-TOL ne bi presegla dovoljenih koliËin ogljikovega dioksida. Do odloËitve o novi naloæbi v Mostah je treba priti naslednje leto, tako da bi naloæbo izvedli v letih 2004 do 2007. Seveda pa se v TE-TOL zavedajo, da se kakrpne koli nove investicije brez sodelovanja z Energetiko ne morejo lotiti, saj je poglavitni namen njihovega objekta proizvodnja toplote za Ljubljano. PrepriËani so, da ima njihova lokacija prednost, predvsem zaradi obstojeËe infrastrukture in lokacije, ki je v bliæini reke Ljubljanice, ki omogoËa kombinirano proizvodnjo toplote. Poleg zniæevanja cene njihovih proizvodov z novo naloæbo s sodobno tehnologijo nameravajo v TE-TOL v naslednjih letih izvesti dolgoroËni program procesov poslovanja. Ta pa vkljuËuje racionalizacijo poslovanja druæbe, dolgoroËno kadrovsko politiko s procesi upokojevanja in prekvalifikacije za delo na novi tehnologiji. flNaslednje leto priËakujemo sklenitev dolgoroËne pogodbe za odkup elektri-Ëne energije in s tem izenaËitev z drugimi kvalificiranimi proizvajalci v dr-æavi. Tako bomo lahko uresniËevali napo dolgoroËno politiko, katere cilj je nadaljnje zniæevanje stropkov in cene,« pravi direktor TE-TOL. Poleg tega jih Ëaka naslednje leto tudi odlo-Ëitev o izbiri dobavitelja premoga. Zaradi zniæevanja variabilnih stropkov, katerih glavnina je energent, bodo poskusno seæigali vipje kaloriËni premog. »e bo poskus uspel, bodo ob obstoje-Ëih cenah Luke Koper in Slovenskih æeleznic s tem zniæali ceno transporta za sto milijonov tolarjev. Sedanji direktor pravi, da ni obremenjen s tem, kdo bo dobavitelj. Pomembno bo, da bo izbrani premog omogoËal nemoteno obratovanje njihovih enot, da bo cenejpi v okviru zahtevanih parametrov in da bo njegova cena omogoËila preæivetje podjetja. MINKA SKUBIC odprtje RTP 110/20/10 kV Labore V 1 1o0s /o2d0o/ b1l0jena RTP KRANJU ODSLEJ p ©E BOLJ©A OSKRBA Podjetje Elektro Gorenjska je 21. novembra na slovesnem odprtju ob navzoËnosti mag. Janeza KopaËa, ministra za okolje, prostor in energijo, predalo v uradno obratovanje posodobljeno RTP 110/20/10 kV Labore. Objekt z novim stikalipËem GIS in z vgrajeno tehnologijo SF6 pomeni za elektroenergetsko napajanje Kranja in okolice eno najpo-membnejpih napajalnih toËk v 110 kilovoltnem obroËu. Prenovljena RTP - vrednost znapa 1,2 milijarde tolarjev -ima pe toliko veËji pomen v luËi ekolopko neoporeËne tehnologije in uËinkovite izrabe prostora. na RTP kV Labore klasiËno Ëa vrsto M inister Janez KopaË je v govoru poudaril pomen RTP Labore za uËin-kovitejpo oskrbo odjemalcev na ob-moËju Kranja. Zatem je omenil nekatere pomembnejpe spremembe, do katerih bo priplo v slovenski energetiki z odpiranjem zunanjega trga z elektriËno energijo in z nastopom tuje konkurence. Dotaknil se je tudi problematike prestrukturiranja distribucije in vprapanja o izloËanju poslovnih dejavnosti, ki niso nujno potrebne za izvajanje glavne dejavnosti. V nadaljevanju je mag. Drago ©tefe, direktor Elektra Gorenjska, poudaril, da so strokovnjaki s posodobitvijo RTP Labore opravili zahteven poseg. V letih od 1998 do 2000 so ure- sniËili etapno gradnjo srednjenapeto-stnega dela s ptirimi sektorji in petdesetimi odvodi do odjemalcev ter gradnjo 110-kilovoltnega stikalipËa lani in letos. Po zaËetku obratovanja RTP Labore so novembra 2001 zaËeli opravljati zagonske in funkcionalne preizkuse, maja letos so demontirali zunanje 110 kV stikalipËe, poleti so konËali ureditvena in vzdræevalna dela, konec oktobra pa so opravili te-hniËni pregled objekta. Pri tem je bila vsem odjemalcem ves Ëas zagotovljena nemotena in zanesljiva dobava elektriËne energije. Kot reËeno, pomeni RTP 110/20/10 kV Labore za elektroenergetsko napajanje Kranja in okolice eno najpo-membnejpih napajalnih toËk v 110- v primerjavi s klasiËno izvedbo omogoËa vrsto prednosti, med katerimi so pe zlasti prihranek pri prostoru, popolna varnost pred dotikom, velika obratovalna zmogljivost in nizki stropki vzdræeva-nja. Pri uresniËitvi tega projekta je sodelovalo kar 67 raznih izvajalcev, ki so bili izbrani v skladu z zahtevami Zakona o javnih naroËilih. kilovoltnem obroËu. Zgrajena je bila leta 1974 kot prvi 110-kilovoltni objekt distribucije na Gorenjskem s tremi transformatorji 20 MVA in transformacijo 110/10 kV. RTP Labore sluæbi predvsem za napajanje industrijske cone na omenjenem obmoËju, hkrati pa omogoËa tudi rezervo ostalima viroma, to je RTP 110/20/10 kV Primskovo in RTP 110/20 kV Zlato polje. Obnova celotne razdelilne transformatorske postaje je bila potrebna zaradi dotrajanosti 110 kV in 10 kV stikalipËa, zastarelosti naprav za daljinsko vodenje in zapËito ter zaradi sprememb napetostnega nivoja sre-dnjenapetostne mreæe z 10 na 20 kV. Ker RTP Labore pokriva veË kot tretjino kranjskih potreb po elektriËni energiji, so morali to obnovo izpeljati s Ëim manjpimi motnjami pri oskrbi odjemalcev. Strokovnjaki so s ptu-dijami in idejnimi projekti obdelali in predstavili veË razliËic obnove. Na koncu so se v podjetju odloËili za postavitev s plinom izoliranega 110 kV stikalipËa (GIS), 20 kV stikalipËa v izvlaËljivi izvedbi z vakuumskimi od-klopniki ter distribuiranega sistema vodenja in zapËite. MIRO JAKOMIN 43 Odprtja RTP 110/20/10 kV Labore so se poleg mag. Janeza KopaËa, ministra za okolje, prostor in energijo, udeleæili tudi predstavniki izvajalcev tega projekta, elektrogospodarskih podjetij in lokalne skupnosti. vaja NEK 2002 Splo©na NEbVArReNzOSTsiren V soboto, 23. novembra, je potekala dræavna vaja NEK 2002. To je bila kombinirana, poveljnipko terenska in prakti-Ëna vaja, ki se organizira vsakih deset let. Na podlagi rezultatov vaje odgovorni izpopolnijo organiziranost, pripravljenost in usposobljenost organizacij in posameznikov, odgovornih za zapËito, repevanje in pomoË ob jedrski nesreËi v NE Krpko. Po letopnji vaji jim dela ne bo zmanjkalo. Obetajo pa se nam po-gostejpe vaje, in sicer na vsakih pet let. Konkretna vsebina letopnje vaje je temeljila na malo verjetnem zaporedju dogodkov in nakljuËnih odpovedih tehnolopke opreme, ki na koncu privede do popkodbe sredice in radioaktivnih snovi v okolico. PonoËi je v NEK priplo do nepravilnega delovanja enega od varnostnih ventilov v primarnem delu. O tem je bil obve-pËen regijski ptab civilne zapËite. Elektrarna je bila zaustavljena na parametrih vroËe zaustavitve in stanje sanirano ter pupËanje omejeno, uro in pol pozneje je v kontrolni zgradbi priplo do eksplozije in poæara. Raz-glapena je bila naslednja stopnja nevarnosti. Ob ptirih zjutraj je bila zaznana poveËana stopnja radioaktivnosti in razglapena objektivna nevarnost. Dve uri pozneje so delavci NEK zaznali pe veËje pupËanje hladila v primarnem delu, kar je zahtevalo obratovanje elektrarne v nezgodnih razmerah in razglasitev objektivne nevarnosti v okolju. To pa je imelo za posledico javljanje poveljnika ptaba v radiu z navodili za morebitno ukrepanje prebivalcev in sicer preventivno evakuacijo prebivalcev v tri kilometerskem pasu, zaklanjanje prebivalcev v deset kilometerskem Z 44 nacilnost letošnje vaje je bila, da je šlo za državno vajo, med katero so preverili ukrepe na poveljniški ravni ter prakticne akcije v Krškem. Tako so delali vsi udeleženci in organi na dejanskih lokacijah za tak primer, med drugim je bilo tudi operativno vodenje NEK na rezervni lokaciji v Ljubljani. Kot so nam povedali na Republiškem štabu za civilno zašcito RS, so z vajo želeli preveriti celotne nacrte, organizacijo in pripravljenost za primer nesrece, zagotoviti konkretno usposobljenost vseh sodelujocih in dopolniti rešitve. Priprave na vajo so potekale dve leti. Glavni nosilec je bil Republiški štab civilne zašcite. Pri organizaciji so sodelovali Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Uprava za obrambo Krško, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za jedrsko varnost, obcine Krško, Brežice in Sevnica, Nuklearna elektrarna Krško ter izvajalci nalog, doloceni z nacrti zašcite, reševanja in pomoci ob jedrski nesreci. V sklopu te akcije so v NE Krško pripravili posebno brošuro Kako bi ravnali v primeru jedrske nesrece, ki so jo razdelili okoliškim prebivalcem. Evakuacija osnovnošolcev iz Leskovca v sprjemališcu v Zameškem. pasu in naËin alarmiranja ob morebitni nevarnosti. Poveljnik ptaba je okolipkim prebivalcem po radiu dajal navodila, kako naj ravnajo. Vse, ki so bili od elektrarne oddaljeni deset kilometrov, naj bi poslali v zaklonipËa, oddaljene tri kilometre pa preventivno evakuirali. Ob pol enajstih je bila razglapena splopna nevarnost v trikilometer-skem pasu in zaËetek evakuacije iz naselij v tem pasu. Vse nepredvidene dogodke so ves Ëas spremljali v NE Krpko na simulato-ju. Po celodnevni vaji je prve analize o njej strnil Joæe Kos, poveljnik CZ Posavske regije. Povzel je besede poveljnika Republipkega ptaba civilne zapËite, da je vaja izpolnila temeljne cilje. Delovanje vseh akterjev v njej je kljub velikemu pretoku informacij potekalo usklajeno. Na republipki ravni so ugotovili, da je za tako veliko vajo treba imeti tudi ustrezno te-hniËno podporo, da je postopek evakuacije izredno zapleten in da obve-pËanje javnosti, predvsem sosednjih obmoËij, to je hrvapke strani, ni bilo najboljpe, saj obËani niso vedeli, da Pripadniki slovenske vojske dekontaminirajo vozilo. gre za vajo. Na lokalnem posavskem nivoju pa so opazili izpad siren, ki bi opozarjale na nevarnost. Kljub nedavnemu servisu jim jih je odpovedalo kar pet. Pa tudi veËina prebivalcev se na vajo ni ustrezno odzvala in so bili med nevarnostjo zunaj. Vodilni iz civilne zapËite v Posavju so to razumeli kot veliko zaupanje prebivalstva regije v delo NE Krpko, njenih strokovnjakov in vodstva. Direktor Stane Roæman pa je na zaËetku akcije dejal, da NE Krpko zelo potrebuje take vaje na dræavni ravni, da dvignejo njihova priËakovanja na vipjo ra- ven. MINKA SKUBIC 45 Civilna zašcita je preventivno razdelila jodove tablete okoliškim prebivalcem. posodabljanje prenosa Lastna raba za tretje tiso»letje Lastna raba sta besedi, ki za obiËajne ljudi nimata pravega smiselnega pomena. Povsem drug pomen pa imata med elektroenergetiki, ki z njima imenujejo sklop naprav, ki sestavljajo srce domala vsakega elektroenergetskega objekta. V preteklosti je bilo kar nekaj objektov, v katerih so zapostavljali pomen bitja tega srca, in sledile so okvare z velikanskimi stropki. v sklopu lastne rabe so namreË zajete tako naprave zanesljivega napajanja in razvoda izmeniËnih kot enosmernih porabnikov. Slednji pa s svojim nadaljnjim delovanjem zagotavljajo pravilnost delovanja vseh nadrejenih visokonapetostnih naprav. Tovrstno zagotavljanje je izvedeno s krmiljenjem, poloæajno in alarmno signalizacijo, sistemi merjenja, zapËite, vodenja, zapahovanja idr. Vsi navedeni sistemi ohromijo, Ëe naprave lastne rabe ne zagotavljajo stalnega, neprekinjenega in zanesljivega napajanja. Tako so znani primeri, ko so flzago-reli« zelo dragi energetski transformatorji, ker v objektu ni bilo baterijske napetosti, ali pa so bili povzroËe-ni kratki stiki na terciarnih izvodih transformatorjev, da ne govorimo o primerih zatajitev meritev, zapËit in vodenja, ko so odpovedale usmerni-pko-razsmernipke naprave. Vseh teh preteËih tegob se v Elesu zelo zavedamo in prav v posodabljanje sistemov lastnih rab v vseh Elesovih razdelilnih transformatorskih postajah v zadnjem Ëasu vlagamo veliko denarja.Tovrstne obnove potekajo soËasno z gradnjo novih oziroma rekonstrukcijami dotrajanih daljnovodov ter pripadajoËih daljnovodnih in transformatorskih polj, kot tudi sekundarnih naprav. Pri teh vlaganjih so v ospredju odloËitve za izbor naj-kakovostnejpe opreme, ki trenutno obstaja na svetovnem trgu, Ëeprav v posameznih javnih razpisih tudi te usmeritve ni mogoËe vedno zagotoviti. Zelo pomembno pa je, da tak-pne odloËitve uresniËujemo v najpo-membnejpih objektih elektroenergetskega sistema Slovenije. Tako ni nakljuËje, da je bila v RTP 400/220/110 kV Podlog, skozi katero je na leto preneseno najveË elek-triËne energije v Sloveniji, to jesen vgrajena najsodobnejpa oprema naprav lastne rabe v Elesu in bo prav gotovo pomenila podlago za poenotenje tovrstne opreme tudi v drugih Elesovih RTP. Trenutno je bila koncana prva faza zamenjav naprav izmenicne lastne rabe, v prihodnjem letu pa je nacrtovana zamenjava še preostalih naprav enosmerne lastne rabe. Dosedanje naprave, ki so bile inštalirane že leta 1970, so dotrajale, potekla jim je življenjska doba in tudi rezervnih delov ni bilo vec mogoce nabavljati. Idejne projektne rešitve je izdelal IBE iz Ljubljane, pri cemer je mlademu projektantu Marku Smoletu precej pomagal starosta po-dloške RTP Stanislav Halužan, ki je tudi pri sami izvedbi skrbel za vse podrobnosti. Dobavitelj najmodernejših razsmernikov v modularni izvedbi in usmernikov s preklopnimi omarami je bil Sitel iz Ljubljene, ki je izdelal tudi koncno projektno dokumentacijo in bil glavni izvajalec elektromontažnih del v objektu. Sicer je bil podpogodbeni partner podjetja C&G iz Ljubljane, ki je prevzela celotni inženiring, skupaj z gradbenimi in elektro-strojnimi sanacijskimi deli. Dobavitelj omar izmenicnega razvoda je bilo podjetje Schneider s predstavništvom v Ljubljani. V teh omarah so vgrajene najsodobnejše izvlacljive stikalne naprave, ki ob svojem zanesljivem delovanju omogocajo enostavno vzdrževanje in hitre odprave morebitnih okvar, v smislu panelnih zamenjav, kar velja tudi za modularen razsmerniški sistem. Obenem so bile prvic pri nas vgrajene tako imenovane oklopljene zbiralnicne povezave in pripadajoci »harmonika« prikljucki na izvode transformatorjev lastne rabe. Tako so onemogoceni kakršnikoli kratki stiki, povzroceni bodisi zaradi bližine živali bodisi zaradi cloveških napak, kar je še dodatno zagotovljeno z montažo zašcitnih mrežastih ograj okoli vsakega transformatorja lastne rabe v Podlogu. Pri vseh fazah dela so sodelovali tudi podloški vzdrževalci pod budnim ocesom Roberta Maruše. Z upoštevanjem estetike pri celotni izdelavi je bil izdelan reprezentativni objekt in prva faza projekta, ki ga je v celoti vodil Danilo Krajnc. Vsekakor je to objekt, katerega naprave bodo še dolgo uspešno delovale v tretjem tisocletju in zagotavljale zanesljivost obratovanja vsem prihodnjim najnovejšim sekundarnim napravam v RTP Podlog. SRECKO LESJAK konferenca Elektrotehniške zveze Slovenije Kmalu hitreje V zaËetku decembra je Elektrotehnipka zveza Slovenije v Domu gospodarstva v Ljubljani organizirala drugo konferenco o sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru. Z njo so æeleli doseËi, da bi priplo do dialoga med razliËnimi uporabniki v prostoru in da bi se izboljpal odnos javnosti do tega. Nekaj dni za tem, ko je dræavni zbor sprejel dva zelo pomembna zakona o urejanju prostora in graditvi objektov, je bila tema konference pe toliko bolj aktualna. Udeleæili so se je odgovorni za energetsko infrastrukturo na Ëelu z Joæetom Novakom, dræavnim sekretarjem za okolje in prostor, Djordjem Æebeljanom, dræavnim sekretarjem za energetiko, in ministrom Janezom KopaËem. V uvodu konference je o pomenu ener- jal, da je naša država v casu intenziv- getske infrastrukture za vsako državo nih sprememb prostorske zakonoda- govoril dr. Franc Zerdin, predse- je. Poleg novembra sprejetih dveh dnik Splošnega združenja za energe- zakonov je v pripravi strategija pro- tiko pri GZS. Nejasna in neusklajena storskega razvoja Slovenije in v vla- zakonodaja in pa dosedanje izvzetje dni proceduri uredba o tem, kaj je energetskih objektov iz javne infra- energetska infrastruktura, in prav ta- strukture otežujeta posege v okolje. ko sprememba starega prostorskega Izrazil je upanje, da bo pravkar spre- plana. Sprejem vseh teh aktov bo jeta zakonodaja pomagala premostiti omogocilo hitrejše reševanje proble- infrastrukturi kot temelju za kakovo- samovoljo lokalnih skupnosti pri po- mov posegov v prostor za energetske stno oskrbo porabnikov z energijo, objekte. Po novi zakonodaji bo umestitev v prostor sprejela vlada in s tem bo obcinam vzeta sedanja moc izsiljevanja. Novi zakoni predvidevajo bistveno enostavnejše in hitrejše postopke razlastitve, kar bo pospešilo gradnjo potrebnih objektov. Minister je izhajajoc iz sodelovanja pri teh aktih poudaril primernost združitve energetike in prostora v eno ministrstvo, saj je konflikte lažje reševati v enem resorju. Izrazil je prepricanje, da bomo cez leto dni lahko rekli, kaj vse se je v letu spremenilo pri umešcanju energetskih objektov v prostor. V nadaljevanju konference je dr. Franci Križanic z ekonomskega inštituta Pravne fakultete govoril o vlogi energetike v sodobni tehnoeko-nomski paradigmi. Zasnove energetske infrastrukture v slovenskem prostoru je pojasnil dr. Franci Zlahtic z Urada za energetiko. Jože Novak, državni sekretar za okolje in prostor, je podrobneje predstavil zakonske novosti o graditvi energetskih objektov in njihovem vkljucevanju v prostor in naštel vrsto podzakonskih aktov, ki jih je še treba sprejeti v prvi polovici naslednjega leta. Da bi bili ti akti kar najboljši, je k sodelovanju povabil vse udeležence konference. Mag. Vekoslav Korošec, predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja WEC, je govoril o energetski segih v okolje in prispevala k prednostnem obravnavanju energetskih objektov. V energetski zakon, ki zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo, so energetiki vložili veliko dobre volje, za uresnicitev te oskrbe pa so potrebni ustrezni objekti. Energetiki se zavedajo, da jim je prostor posojen in da cim manj obremenjenega pustijo zanamcem ob tem, da upoštevajo razvojno komponento. Razhajanja energetike in drugih porabnikov prostora je treba rešiti z dogovorom. Slovenija je na središcu transportnih energetskih poti in cim prej bo treba rešiti vprašanje posameznih koridorjev. Predvsem pa bi bilo treba razmišljati o izdelavi kriterijev za sprejem dolocenih objektov v prostor, saj bo sprejemljivost v prostoru pomembno prispevala k napredku slovenskega gospodarstva, ki je soodvisno ocf energetike. Minister mag. Janez Kopac je v pozdravnem govoru med drugim de- 47 Dobro obiskana konferenca elektrotehniške zveze. 3 mednarodno sodelovanje trgu energije in povezanosti z evropskim oziroma svetovnim sistemom oskrbe z energijo. Opozoril je, da odpiranja trga z elektriËno energijo postavlja energetski infrastrukturi nove naloge, pe prav posebno zato, ker niti pri nas niti v tujini elektroenergetska omreæja niso bila naËrtovana za trgovanje in s tem za velike pretoke energije preko dræavnih meja. Pri nas imamo moËno elektroenergetsko omreæje, ki z odpiranjem trga in piritvijo interkonekcije UCTE prevzema nove naloge, za kar ga bo treba posodobiti in zgraditi nekatere nujno potrebne prenosne daljnovode, predvsem proti Madæarski in novo 400 kV povezavo proti Italiji. KljuËni problem pri gradnji potrebnih prenosnih daljnovodov je vkljuËevanje objektov v prostor. SamokritiËno je priznal, da slovenski elektroenergetski strokovnjaki doslej niso izrabili vseh moænosti, da bi v javnosti spodbudili zavest o pomenu elektroenergetike za celotno druæbo in vlogi novih infrastrukturnih objektov pri tem in tako napli skupne uËinkovite repitve z zahtevami prostora. Koropec upa, da bo tokratna konferenca pomembno prispevala k uresniËitvi zadanih nalog. Sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru se je lotil prof. dr. Ivan Marušic z BiotehniËne fakultete, oddelka za krajinsko arhitekturo. Poudaril je, da mora biti poseg v naravo izraz resniËnih Ëlovekovih potreb, zato je tembolj pomembna presoja o tem, ali je poseg v okolje resniËno potreben. Energetika sodi v kategorijo, ko ekonomsko merilo ni temeljno za presojo potrebnosti posega v okolje. V drugem delu konference je bila okrogla miza o sprejemljivosti energetske infrastrukture v okolje. Elektrotehnipka zveza Slovenije je ob priloænosti organizacije konference izdala zbornik referatov, v konËni redakciji pa imajo tudi sklepe konference. Udeleæence konference je pozdravil tudi mag. Jožko Cuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in ob tej priloænosti navedel nekaj letopnjih ekonomskih kazalcev slovenskega gospodarstva, govoril pa je tudi o obetih za naslednje leto. MINKA SKUBIC EIMV NA KOSO-VEM USPE©NO KON»AL PROJEKT ESTAP Pred dobrim letom in pol smo æe poroËali, da je Elektroinptitut Milan Vidmar skupaj s tujimi partnerji uspel na razpisu Svetovne Banke in pridobil v izdelavo projekt ESTAP (Energy Technical Assisstance Project) na Kosovu. Namen projekta je bil pripraviti strokovna izhodipËa in dokumente za sprejemanje stratepkih odloËitev ter smernice razvoja energetike na Kosovu. Gre za strokovno in finanËno najveËji raziskovalni projekt, ki so ga napi strokovnjaki do sedaj pridobili v tujini. V konzorciju kozultantskih podjetij so ob EIMV sodelovale pe naslednje ugledne ustanove: italijanski institut CESI, danska konzultantska skupina Ramboll in nempki RE (Rheinbraun Engineering). S strani EIMV pa so sodelovali naslednji strokovnjaki: mag. Krepimir BakiÊ, mag. Zvonko Bregar, Joæe Golob, dr. Brane Hleb-Ëar, ©tefan Ivanjko, mag. Zvone Ko-pnjek, Tomaæ Mohar, Andrej Otrin, Joæe Perme in Andrej ©upterpiË. Na doloËenih podroËjih so sodelavcem EIMV pomagali pe strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko v Lju- bljani (dr. Rafko MihaliË) in z Inpti-tuta Hrvoje Poæar v Zagrebu (mag. Damir Peput, mag. Mladen Zeljko). Projekt ESTAP je bil razdeljen na 12 modulov, ki vsebinsko pokrivajo celotno podroËje energetike, sodelavci EIMV pa so bili znotraj tega okvira pristojni za praktiËno celotne analize razvoja elektroenergetskega sistema Kosova; od napovedi porabe, opti-miranja proizvodnih zmogljivosti do prenosa in distribucije elektriËne energije. Glede na koncept raziskave in interaktivno naravo dela sta bila po obsegu del na celotnem projektu 48 Potrebna bo ekološka sanacija. tuje izkušnje najobseænejpa modula optimiranje proizvodnje in razvoj distribucijskega omreæja, ki ju je EIMV praktiËno samostojno izvedel v celoti. Omenjena modula sta zahtevala najveË strokovnega angaæiranja in tudi najbolj dejavno sodelovanje z drugimi izvajalci. ©tudije so se lotili æe junija lani, in sicer z obpirno anketo po gospodinjstvih in pri veËjih uporabnikih. Na podlagi rezultatov ankete, posnetka izhodipËnega stanja in predpostavljenih prihodnjih makroekonomskih parametrov, so za razliËne scenarije strukture uporabe energen-tov izdelali napoved porabe vseh vrst energije. V tem Ëasu so napi raziskovalci zaËeli tudi zbirati podatke za proizvodni sektor distribucijo in prenos. Zanimiv del ptudijskega podro-Ëja je bil izraËun izgub v elektriËnem omreæju. Raziskovalcem so pri tem priple zelo prav dolgoletne izkupnje, ki jih ima na tem podroËju EIMV. Razmere na Kosovu so namreË glede tega podobne napim pred 30 leti, ko je pri nas prevladoval pe 35 in 10 kV napetostni nivo. Velik del izgub sestavljajo poleg tehniËnih pe komercialne izgube, zaradi neplaËevanja elektriËne energije in nelegalnih pri-kljuËkov. Izredno obseæno delo je bilo narejeno pri pridobivanju podatkov distribucijskega omreæja. Zaradi pomanjkljive tehniËne dokumentacije je bilo treba omreæje na novo posneti in zmodelirati v ustreznih geografsko podprtih raËunalnipkih orodjih (GIS). Napi strokovnjaki so obiskali vsa obmoËna distribucijska podjetja: Priptino, Ferizaj (Uropevac), Gjilan (Gnjilane), Prizren, Peja (PeÊ), Gja-kova (–akovica) in Kosovsko Mitro-vico. Najteæje je bilo podatke pridobiti za severni del Kosovske Mitrovi-ce, s katerim upravlja srbska etiËna skupnost in kjer so razmere najbolj kritiËne. Kljub teækim delovnim razmeram (vsakdanje redukcije elektrike, vode, komunalna neurejenost ...) so napi strokovnjaki v okviru projekta v Priptini v dobrem letu opravili blizu 650 delovnih dni. Nekateri med njimi so bili na flterenu« tudi veË kot ptiri mesece. Pri tem so stkali ptevilna osebna prijateljstva z do-maËimi in tujimi strokovnjaki. Dobro so spoznali obe veliki termoelektrarni Kosovo A in Kosovo B ter po-vrpinski kop lignita, zaradi ptudijskih potreb pa je bilo treba obiskati tudi Albanijo, Makedonijo, »rno Goro in Srbijo. NajveËje delo na projektu je potekalo konec prejpnjega in v za-Ëetku tega leta, ko je bilo obËasno na Kosovem celo dve tretjini raziskovalcev Oddelka za energetiko in naËrto-vanje energetskih sistemov. NajveËje priznanje strokovnjakom EIMV pomeni zelo pozitivna ocena s strani naroËnikov projekta in Evropske komisije, ki so izredno natan-Ëno prouËili metodologijo dela in konËne rezultate ptudij, ter zagotovila o primernosti in uporabnosti raziskave s strani lokalnih upravljavcev energetskega sistema. Veliko priznanje pomeni tudi zahvala in spoptova-nje, ki so si ga pridobili od drugih so-delujoËih svetovalnih skupin, posebno zahvalo pa so dobili tudi od vodje projekta ESTAP dr. Kostadina Roba. Predstavitev ptudijskih rezultatov na delavnicah so se udeleæili ptevilni domaËi strokovnjaki. EIMV je uspe-pno izvedel tudi izobraæevanje doma-Ëih kadrov na podroËju analiz distribucijskega omreæja s programom Gredos in optimizacije proizvodnje elektriËne energije s programoma ELBIVIM in WASP. Za EIMV bodo pridobljene mednarodne izkupnje na tem projektu pripomogle k pe ka-kovostnejpemu delu na domaËih projektih. ©tudijski pristop, ki sistemati-Ëno in celovito obravnava energetsko problematiko, pa bi pred sprejemanjem stratepkih odloËitev kazalo ponovno uvesti tudi v slovenskem prostoru. Ob koncu tega prispevka lahko samo potrdimo izkupnje slovenskih strokovnjakov, ki sodelujejo v razliËnih projektih in naloæbah v jugovzhodni Evropi: delovanje na tem trgu je za napa podjetja velika priloænost, ki je ne kaæe zamuditi. Zaradi skupne polpretekle zgodovine imamo v Sloveniji izrazito zaËetno prednost pred drugimi zahodnimi podjetji iz tujine. Predstavlja jo poznavanje obmoËja, jezika in mentalitete, kar pripomore k hitrejpemu navezovanju stikov in boljpemu razumevanju lokalne problematike. Hkrati so razvoj stroke, izkupnje in znanja, ki jih napi strokovnjaki imajo, tisti temelj, ki tovrstno sodelovanje sploh omogoËa. Strokovnost in uspepno izpeljani projekti pa so kljuËni pogoj za uspe-pno nadaljevanje sodelovanja. SODELAVCI EIMV NA PROJEKTU ESTAP — KOSOVO Slovenija in kosovo, razlike in skupni interesi Predstavljajte si, da ima Slovenija le termoelektrarne, in pe to precej stare, da se veËina Slovencev greje z elektriko, ki je poleg tega ne plaËuje, da je kar tretjina elektriËnih prikljuËkov narejena na Ërno ter da poraba teh neevidentiranih porabnikov skupaj z izgubami v omreæju dosega kar 46 odstotkov celotnega odjema. Zamislite si pe, da od tistih preostalih 54 odstotkov porabljene energije odjemalci poravnavajo manj kakor polovico vseh raËunov, kar poslediË-no pomeni poslovanje z velikimi izgubami in tudi nezmoænost uvoza prepotrebne energije. Zato so omejitve porabe stalnica, pri Ëemer je elektriËna energija najveËkrat na voljo ptiri ure, pa jo nato spet dve uri ni ali pa obratno, in tako se vse skupaj ponavlja Ëez ves dan in tudi Ëez teden in mesece. Lahko bi rekli prava noËna mora, ki je v Sloveniji na sreËo ne poznate, a se vendarle nedaleË stran v resnici dogaja. Takpne so namreË elektroenergetske razmere na povojnem Kosovu, kjer je vojna povzroËila veliko pkode tudi na podroËju energetike, ki jo zdaj zelo poËasi, a vendar vztrajno odpravljamo. Sicer pa na Kosovu delujeta dve termoelektrarni, Kosovo A in Kosovo B, pri Ëemer je bila slednja, novejpa, zgrajena æe v sedemdesetih letih. Ti dve termoelektrarni sta tudi glavni. proizvajalki elektriËne energije na ' Domiselne prikljuËitve na NN drog. 50 Kosovu, Ëeprav v pokrajini obratuje tudi ena manjpa hidroelektrarna z dvema generatorjema in skupno mo-Ëjo 37 MWh, kar pa bistveno ne prispeva k pokrivanju zelo velikih potreb po elektriËni energiji. Obe termoelektrarni sta bili v vojni precej popkodovani in pele z veliko pomo-Ëjo mednarodne skupnosti in drugih vladnih in nevladnih organizacij predvsem v obliki finanËnih vlaganj v vipini veË sto milijonov evrov se razmere danes postopoma izboljpujejo. ©e posebej spodbudno je bilo leto-pnje poletje, saj smo lahko poleg pokritja lastnih potreb po elektriËni energiji del preseækov celo izvozili. Æal pa je nape veselje trajalo le kratek Ëas, saj se je pripetila huda nesreËa, v kateri je en delavec umrl, 36 pa jih je bilo ranjenih, povzroËena pa je bila tudi velika gmotna pkoda v vrednosti veË deset milijonov evrov. ©lo je pravzaprav za velik poæar, ki ga je zanetila strela, ki je udarila v enega od glavnih transformatorjev v termoelektrarni Kosovo B, s Ëimer je kosovsko elektrogospodarstvo praktiËno ostalo brez svoje hrbtenice oziroma termoelektrarne s skupno moËjo 550 MWh. SPREJETA VRSTA SANACIJSKIH UKREPOV Ob izjemni pomoËi mednarodnih organizacij in celotnega kosovskega gospodarstva nam je tedaj uspelo zbrati potrebna sredstva za nujen uvoz elektriËne energije, kmalu pa se je zaËela tudi sanacija popkodovanih naprav, tako da smo 2. decembra letos znova zagnali drugi blok termoelektrarne Kosovo B z moËjo 250 MWh, medtem ko se bodo obnovitvena dela prvega bloka predvidoma konËala junija prihodnje leto. Kosovska vlada in Mednarodna misija za Kosovo (UNMIK) sta ob tem sprejeli tudi vrsto ukrepov za sanacijo nevzdrænih razmer v elektrogospodarstvu, in sicer zagotovljen je bil intervencijski uvoz elektrike, zagotovljena so bila tudi sredstva za popravilo dveh generatorjev v stari termoelektrarni Kosovo A, ki naj bi skupaj s pe tremi generatorji poslej zagotavljali pribliæno 500 MWh elektrike, sprejeti so bili zakoni za ureditev razmer v kosovskem elektrogospodarstvu oziroma zakonodaja, ki Kosovski energetski korporaciji (KEK) daje vsa pooblastila, da ukrepa proti ne-plaËnikom in kaznuje Ërni odjem, ki dosega kar tretjino vse proizvedene ali uvoæene elektrike. Poleg tega je vlada kadrovsko okrepila KEK, zaËe-la pa se je tudi obseæna kampanja za veËje varËevanje elektriËne energije in zagotovitev alternativnih virov za gretje, saj se v zimskih mesecih kar polovica proizvedene elektriËne energije na Kosovu porabi za gretje prostorov, pri Ëemer se na ta raËun poraba v primerjavi s poletnimi meseci celo podvoji. »IGAV JE PRAVZAPRAV KEK? KEK je monopolno javno podjetje za proizvodnjo in distribucijo elektri-Ëne energije, v katerem je zaposlenih pribliæno deset tisoË delavcev. KEK je hkrati edino javno podjetje, ki ga preko svoje agencije KTA (ta se ubada s komercializacijo in privatizacijo nekdanje druæbene lastnine) upravlja UNMIK. Njegova pa tudi teænja kosovske vlade je, da bi proizvodnjo ter prenosno in distribucijsko omreæje Ëim prej usposobili in prilagodili evropskim zahtevam, izgube omejili na najniæjo moæno raven in zagotovili redno plaËevanje raËunov za porabljeno elektriËno energijo. S tem naj bi bili izpolnjeni tudi glavni pogoji za prestrukturiranje podjetja in njegovo prilagoditev trænim zahtevam oziroma v konËni fazi tudi za odprodajo zasebnim domaËim in tujim lastnikom, pri Ëemer se kaæejo træne priloænosti tudi za slovenska podjetja. Slovenija je bila namreË od nekdaj navzoËa v energetskih dogajanjih na Kosovu, saj je v sedemdesetih letih prav ona investirala v gradnjo nove termoelektrarne Kosovo B, ves Ëas pa so bila in so pe moËno navzoËa tudi posamezna Iskrina podjetja, pri Ëemer je pe posebej veliko zanimanje za ptevce, ki sodijo med najkakovo-stnejpe na svetovnem trgu. Vsekakor so trenutne energetske razmere na Kosovu precej drugaËne od slovenskih, saj si slovenski potropnik zelo teæko pe predstavlja omejitve porabe elektriËne energije, prav tako pa tudi neplaËevanje raËunov za porabljeno dobrino. Postopoma se razmere spreminjajo tudi na Kosovu, saj nova zakonodaja odpira vrata k uËinkovitej-pemu poslovanju Kosovske energetske korporacije, ki je ne nazadnje kot nosilec gospodarskega razvoja vitalnega pomena za celotno druæbo. FADIL LEPAJA popotovanja Jesenska kajaka©ka avantura Novembrski deæevni dnevi znajo vËasih Ëloveka navdati z depresivnimi obËutji, zato smo se odloËili, da se podamo na topli jug, od koder se je poletna mnoæica turistov odselila nazaj v svoje pisarne med raËunalnike in strokovne papirje. OdloËili smo se za Cetino s kajaki in Kornate, tokrat malo drugaËe - s prirejenimi modeli kajakov za veslanje po jezerih in morjih - seayakih. Za logistiko so poskrbeli Skok pport iz Ljubljane, druæina ©karica iz KuËiÊev in druæina TurËinov z Murterja. Z a ogrevanje in laæji preklop z divje vode na morske razmere smo se najprej odpeljali do Omipa, Ëudovitega obmorskega kraja, iz zgodovine znanega predvsem po razvpitih gusarjih, ki so bili strah in trepet trgovcev, ki so pluli tod mimo, utrdbo pa so si postavili v teæko dostopno skalovje na obronku hribovja, ki se pne nad kanjonom Cetine. Tudi Turki niso bili ravno uspepni v tem kraju, saj je njihovega vezirja ukanila in spotoma poægala tudi njihovo skladipËe muni-cije, pri tem pa izgubila tudi svoje æivljenje, kar prebrisana deklica iz bliænje omipke vasice Mila GojsaliÊa. Na kraju njenega dejanja, od koder je prekrasen razgled tako na delto Cetine kot na pirne morske ravnice, so ji postavili lep spomenik Iz Omipa nas je pot vodila 15 kilometrov vipje ob Cetini do vasice Ku-ËiÊe, ki smo si jo izbrali za zaËetek spusta po prelepi hrvapki reki Cetini. Sonce nas je prijetno grelo ob poigravanju z brzicami, vmes pa smo na mirnih predelih kanjona skoraj nemo vzhiËeni opazovali odsev pokrajine in napih Ëolnov na vodni gladini, tako da smo skoraj neslipno zdrseli Ëez te predele, ki so resniËno pravi raj za poËitek v samoti. Odsek Cetine, po kateri smo drseli, je dolg pribli-æno deset kilometrov, na poti pa nam ponuja kar nekaj prekrasnih koti- ckov. Najprej po daljšem mirnem odseku priveslamo do dveh tunelov — to so odseki, kjer reka tece pod okriljem gostega vejevja dreves, ki se sklanjajo z obale nad reko in se ogledujejo v njej, hkrati pa te prijetno požgeckajo po tilniku in hkrati prebudijo iz sanjarjenja, da po labirintu skal, ki sledi naprej, poln adrenalina ubereš pravo pot in se tako ne prevrneš prezgodaj v dokaj hladne valove. Za tiste, ki obvladajo eksimo obrat, je to seveda nov izziv, toda jaz ne sodim mednje. Zame je bil pravi užitek spušcanje po slapu, ki je sledil. Slap so domaci upravitelji reke malo priredili za avantur željne turiste in širok pas struge predelali v tobogan, cez katerega plitvo tece voda reke in se preko njega s colnom spustiš kot detece in nežno zdrsiš v peneco kopel ob koncu. Pravi užitek, a s tem slapov na Cetini in ob njej še ni konca, najlepši šele pridejo v nadaljevanju, kjer z obale preko z mahom porašcenih skal v neštetih slapicih voda curlja in kaplja v reko, ki je pod njimi izdolbla prekrasne »špilje«, ravno prav široke, da s kajakom pocasi zdrsiš skozi. Pocasi pa zato, da lahko medtem opazuješ prekrasno igro svetlobe in vode, senc in iskric, ki te zasanjano spremljajo na poti naprej, a idilo kmalu preseka odsek reke, kjer po navodilih izkušenega vodnika raje izstopimo in se peš s colni na rami podamo po obali mimo res prezahtevnega odseka za še tako izkušene jahalce divjih valov. Zakaj bi izzivali usodo, saj je za ta odsek, ce ga želiš preveslati s kajakom, potrebna res popolna zbranost in skoraj milimetrska natancnost. Raje smo se podali naprej in se neprostovoljno okopali na naslednji zahtevni brzici, imenovani »Z«, kjer je Milan, s svojimi 69 leti tudi najstarejši udeleženec naše odprave, izgubil veslo ravno v najglobljem in najbolj razpenjenem delu brzice. Ga kar ni bilo ven, nekje noter je ostal zagozden, samo kje? Brez vesla pa bi res težko nadaljevali pot, zato smo se podali v reševalno akcijo za veslo ali bolje receno — kratko šolo potapljanja na divjih rekah. Polurno brodenje in precesavanje brbotajoce vode mecf gladkimi skalami, »brcanje v temo« je koncno le prineslo razveseljiv rezultat in Cetina je koncno popustila in izpljunila na jeziku brzice naše izgubljeno veslo. Ceprav od mrzle vode malce premra-ženi, pa vendar vriskajoci, smo se podali novim dogodivšcinam naproti, preskocili še nekaj brzic ob poti in ko se je voda umirila, so se za ovinkom že prikazale prve zgradbe opušcenega starega mlina, preurejenega v poletni turisticni biser ob Cetini, imenovan »Radmanove mlinice«, kjer nas je že cakal naš kombi s suhimi oblacili in šilce »lože«, ki nam je ogrelo kosti. Vrnili smo se na kraj našega zacetka, v Kucice in si tu privošcili likof. Dan se je res prijetno prevesil v noc ob »poslastici izpod peke« in nekaj litrov »domacega tanovega« je tudi naredilo svoje, da smo zaspali kot dojencki in sanjali prav do jutra o prelepih odsevih v vodi in divjih objemih mehurckastih valov reke Cetine. Z MURTERJA NA RAVNIZAKAN »Hvali morje in drži se obale« mi je pozvanjalo v ušesih, ko smo se za jesenski cas kar pozno popoldne, okoli 14. ure, zbasali v seayake in iz zaliva Hramina na Murterju, odveslali mimo rta proti Kornatskemu otocju. Naš cilj je bila hišica družine Turci-nov na Ravnem Zakanu, v narodni park Komati pa naj bi vstopili na vhodu med Velikim Komatom in Smokvico. Z Murterja seveda tega vhoda ni videti in ker nismo ravno izkušeni pomoršcaki, smo jo ucvrli 51 proti prehodu, ki se je svetil v daljavi, æal pa je bil le-ta bolj v smeri Æuta kot Smokvice. Popoldansko veslanje je bilo za trening maratonskih popotovanj po morju kar primerno. Veter nas je boæal z leve strani in meni kot neizkupeni veslapki avanturistki povzroËal kar veliko preglavic, saj mi je stalno obraËal Ëoln iz smeri, tako da sem idiliËno drsenje po odprtem morju nekje na polovici poti æe sprevrgla v bitko s samo seboj. Kaj sem res tako nesposobna, da ne znam veslati naravnost in se cik-cak palim po odprtem morju, sonce pa vendarle poËa-si, a vztrajno polzi za Veliki Kornat in nima namena pe urico ali dve poËakati, da se malce zberem? fl©ala mala! Bop pa ja malo stisnila zobe in prevesla-la teh nekaj kilometrov!« se vztrajno prepriËujem in kot avtomatski robot zamahujem z veslom v otrdelih dlaneh. Vseeno me ËrviËi v moæganih, da ne bi bilo slabo v potovalno prtljago na Ëoln vtakniti pe kakpno svetilko ali baterijo, ker zna biti noË na morju zelo temna, pe sploh, Ëe je na poti mlaj, kot je bilo to v napem primeru. fl»as polne lune res ne bi prav niË pkodil,« skupam malo omiliti teæke misli. Pred temo nas v mraku nekje na sredini Velikega Kornata repi Evgen s svojo barko. Naloæi nas skupaj s Ëolni in prepelje zadnji del do cilja, vmes Seayaki so se veselo pozibavali, pe preden so zarezali Obiranje oliv vËasih terja tudi plezalne sposobnosti. pa smo seveda morali slipati nekaj krepko mastnih o napi orientaciji na morju. Pa smo jih mirno poærli, ker je imel stari morski maËek vendar Ëi-sto prav. Vse je odpupËeno in pozabljeno, ko si priveæemo dupo nazaj k telesu ob slastni veËerji, sestavljeni iz lignjev s krompirjem, zraven pa seveda ne manjka nekaj domaËega rdeËe-ga vina. Utrujenost mine in potrditev tega, da pri veslanju vendarle nisem dala vsega od sebe, je to, da se okoli polnoËi odpravimo pe na razgledno toËko na vrh Ravnega Æakana in si na poti ob pripovedovanju bajk in povesti iz teh krajev privopËimo pe klepet v sosednji marini, ki je bojda poleti pomemben navtiËni center, restavracija, kapetanija in kar je pe teh uËenih in fljako finih« izrazov. V novembru je to bolj klavrna in osamljena optarija, kjer nekaj lokalnih pose-bneæev pe najbolj zabava ArËi, Evge-nov pes, kadar jo ucvre iz svoje luËi-ce malo Ëez na sosedovo stran. v prave valove. 52 OBIRANJE OLIV NA SMOKVICI V oddih med samotnimi kamnitimi mogotci vseh mogoËih vipin, pirin, oblik in drugih iger narave smo vkljuËili tudi misel — flPrijetno s koristnim!« — in se po dogovoru z gostitelji s kajaki v preËudovitem jutru vzhajajoËega dne podali proti otoku Velika Smokvica, kjer smo se povzpeli na ne previsok hrib, med s kamnitimi ogradami obdane nasade oljk. Nekdaj so imeli tu tudi vinograde in figova drevesa, zdaj pa so se na Kornatskem otoËju ti nasadi æe izrodili in uspevajo poveËini le pe olj-Ëna drevesa, ki pa tudi potrebujejo kar veliko nege in vzdræevanja, da obrodijo zaæelene plodove. Obiranje oliv je za ljudi teh krajev velik praznik, glavni vir preæivetja in morda tudi zasluæka poleg poletnega turizma, hkrati pa tudi zahtevno opravilo, saj je treba nabrati kar velike koli-Ëine oliv, da iz njih ob koncu predelave, ko ostane le nekje od 12 do naj-veË 20 odstotkov, dobip zlato tekoËi-no, imenovano devipko olivno olje. OdveË bi bilo najbræ poudarjati, da vsako pravo dalmatinsko poslastico kronajo prav kaplje tega aromatiËne-ga olja in jo naredijo slastnejpo od vseh, neprecenljivo pa je to olje tudi kot vir zdravja in vitalnosti teh od burje preskupenih Murterinov Kur-natinov. zanimivosti Z RAVNEGA ZAKANA MIMO PISKERE DO MANE Naslednji dan smo se podali na pomorsko popotovanje proti severnem delu Kornatskega otoËja. Nap cilj je bil otok z mistiËnim imenom Mana. Dan je bil malce vetroven, zato smo se podali na pot po notranji strani otokov, saj so nam æe prehodi med otoki navlekli utrujenost med kosti in tudi nekaj æuljev na rokah ni manjkalo. Ogledali smo si prekrasen zaliv na Lavsi, kjer so se domaËini ravno prebujali po idiliËnem zajtrku in lovili æarke sonca v obepene kose posteljnine pred hipami. Do Pipkere, kjer smo si obetali vmesni postanek na poti, pa smo vendar morali kar dobro zamahniti po odprti strani proti morju, da smo jo dosegli, ampak trud ni bil zaman, kajti tu nas je priËakala druæina, ki oskrbuje edino konobo, ki deluje tudi v teh mrzlih novembrskih dneh. Pravi balzam za dupo in telo je bilo najprej pilce loze, nato pa domaËi ovËji sir in slane ribice iz Ëebra, vse skupaj obogateno z olivnim oljem, tako da je tudi brez teæav stekel po grlu liter domaËega vina. Prav toplo nam je postalo po vseh teh dobrotah in polni novega poleta smo zaveslali naprej proti Mani, ki smo jo v vetrovno valovitem morju tudi dosegli in se z zavetrne strani, kjer je tudi improviziran pomol za pristajanje Ëolnov, povzpeli na vrh do ostankov kamnitih zgradb, ki so del scenografije filma flRazbe-snelo morje«, nekoË v preteklosti snemanega na tem otoku. Otok Mana s svojim znaËilnim æe od daleË z morja videnim skalnatim klifom, od morja razjedeno skalnato flkrono«, kot imenujejo te obmorske peËine otokov, je bil res prav zanimiv in grozljivo veliËasten, ko pogledap z vrha v razpenjene valove, ki se razbijajo ob stenah otoka. ObËutki so bo-æanski, ko se sprehajap po tem otoku, fantastiËen razgled po celem kornat-skem otoËju in pe dlje te navda z ob-Ëutkom, da to ne more biti res in da si morda v resnici le del nekega filma, ki ga snemap sam zase v svoji lastni domipljiji in da bop teæko koga, ki tega ni doæivel, prepriËal, da je vse to res in ne le tvoja sanjska blodnja. Sodobnemu Ëloveku manjka prav to, kar smo uæili tukaj: divja samota, ne-skonËna prostranost in narava, ki ti v svoji preprosti lepoti jemlje dih in polni srce. METKA SAV©EK »IJA IN POLJSKA ZELENA LU» A NAKUP G8 Nempki elektroenergetski podjetji Eon Ener-gie in Edis sta dobili od poljskega ministrstva za dræavno lastnino ekskluzivne pravice za pogajanje za nakup deleæa v skupini G8, v katero je vkljuËenih osem regionalnih poljskih elektroenergetskih podjetij. Omenjena podjetja, ki delujejo predvsem v osrednji in severni Poljski, oskrbujejo 2,5 milijona porabnikov, leta 2001 pa so vsega skupaj prodala 16 TWh elektriËne energije ter pri tem zasluæila milijardo evrov. AVSTRIJA VERBUND KON»AL REORGANIZACIJO Avstrijsko elektroenergetsko podjetje Ver-bund je po dolgih pogajanjih konËno loËilo svoja hidroenergetski in termoenergetski sektor v dva loËena koncerna. Prvo podjetje, ki bo imelo sedeæ na Dunaju, bo v 80,3-od-stotni lasti Verbunda, 5,5 odstotka delnic bo imel holding EstAG, deset odstotkov Ke-lag, preostale 4,4 odstotka pa regionalna podjetja WienStrom, EVN in Energie AG. Glavni delniËarji v podjetju, ki se bo ukvarjalo s pridobivanjem energije v termoelektrarnah, pa bodo prav tako Verbund, ki bo imel v tem primeru v lasti 55,6 odstotka novega podjetja. Sledijo mu podjetje Stewag s 33,4-odstotnim deleæem, Kelag s 6,5 odstotka, WienStraom s tremi in EVN ter Energie AG z 1,5 odstotka delnic. Slednje podjetje bo proizvedlo na leto pribliæno 5000 GWh elektriËne energije oziroma deset odstotkov celotne avstrijske proizvodnje. FRANCIJA V ENEM LETU IZVOZILA 74 GWh ELEKTRIKE Francija je ob koncu poletja, natanËneje avgusta, izvozila za 5,5 GWh veË elektriËne energije kot julija, kar pa je vendarle za 12 odstotkov manj, kot je je izvozila avgusta lani. A kljub upadu pri primerjanju med avgustoma 2001 in 2002 se je njen izvoz elektriËne energije v zadnjem letu poveËal za 6,6 odstotka, kar pomeni, da je v dvanajstih mesecih (od avgusta 2001 do avgusta 2002) izvozila vsega skupaj 74,3 GWh elektriËne energije. 53 10 najprej je zdravje SRCKE RiEnPIMdOuha Eden od naËinov, kako krepiti organizem in ga ubraniti pred boleznimi, je vsekakor telovadba. Telesne vaje ohranjajo mipice in kosti v dobrem stanju in obenem upoËasnjujejo proces staranja - izboljpujejo namreË kondicijo ter poveËujejo tonus in pro-ænost mipic, kar nam daje obËutek dobrega poËutja. P oznamo mnogo razlicnih telesnih vaj, usmerjenih k številnim ciljem. Prav zato lahko izberemo tocno dolocene vaje, s katerimi premagamo kakšno doloceno težavo, denimo, bolecine v hrbtenici, z nekaterimi lahko izboljšamo zmogljivost srca in pljuc, spet tretje pripomorejo k vecji telesni zmogljivosti oziroma moci. Vsaj praviloma pa je najboljše, da izberemo kombinacijo vaj, ki prinašajo najrazlicnejše koristi in tako krepijo telo v celoti. Tokrat bomo poudarili štiri glavne skupine vaj — aerobicne, izometricne, izotonicne in izokineticne. Pri prvih morajo pljuca dobiti dodatno kolicino kisika, da zadostijo potrebam mišic. V to skupino sodijo dejavnosti, kot so tek, veslanje, kolesarjenje, squash in plavanje. Najboljše so za izboljšanje kondicije srca in ožilja, obenem pa krepijo tudi moc in prožnost dolocenih skupin mišic. Tek, na primer, krepi nožne mišice ter, kot že receno, poveca kondicijo srca in ožilja. Izometricne vaje so vaje brez gibanja. V tem primeru doloce- na skupina mišic pritiska ob kakšen nepremicen predmet (na primer ob steno) ali ob drugo skupino mišic. Take vaje izboljšujejo mišicno moc, ne ucinkujejo pa na kardiovaskular-no kondicijo ali gibcnost. Pri izotonicnih vajah deluje telo proti lastni teži ali teži kakega predmeta — sem sodijo, na primer, dviganje uteži ali ponavljalne vaje, ki naj bi raztegnile ali okrepile dolocene skupine mišic. Izokineticne vaje pa so sestavljene iz elementov slednjih dveh skupin. To so obicajno vaje, ki jih lahko delamo na posebnih orodjih za vzdrževanje kondicije v športnih centrih ali telovadnicah. S TELOVADBO PREÆENEMO BOLEZEN Telovadba izboljša dotok krvi v mišice in jih tako oskrbi s hranilnimi snovmi ter odstrani odpadne. Pri tem se ne krepijo zgolj mišice, temvec tudi vezi, s katerimi so mišice pritrjene na kosti, kar pripomore k vecji moci in zmogljivosti, obenem 54 oliko energije porabi telo pri razliËnih dejavnostih po 30 minutah? Pri zmerni hoji bomo potropili v pol ure 90 kcal, pri nenapornem vrtnarjenju, golfu ali hipnih delih 135, pri hitri hoji 150, badmintonu 170, napornem vrtnarjenju in gimnastiki 210, tenisu 240, hokeju, nogometu in ragbiju 270, squashu 300, teku 315, kolesarjenju 330 in pri plavanju 360 kcal. Navedene vrednosti temeljijo na stopnji napora, ki ga v povpreËju vzdræi amater. se poveca tudi mišicni tonus. Ker potrebujejo mišice pri tem vec energije, se v telesu nakopicene mašcobe zacnejo trositi in krciti, kar pripelje do izgubljanja telesne teže. Pravilno izbrane vaje lahko celo povrnejo gibljivost poškodovanim sklepom in olajšajo nekatere vrste bolecin v hrbtu. Sicer pa je dokazano, da redne aerobne telesne vaje zmanjšujejo vrednost koronarne bolezni — med njimi namrec bije srce hitreje in mocneje, s cimer se krepi srcna mišica, obenem se izboljšuje njena vzdržljivost in povzroca, da se med mirovanjem zniža krvni tlak. Poleg tega omenjene vaje šcitijo telo pred razvojem ateroskle-roze (kopicenjem mašcobnih oblog v arterijah), ki lahko v hudih primerih privede celo do srcne kapi. TELOVADBA IN STAROST Gibcnost in energija se v starejših letih po navadi zmanjšata, zato so sklepi starejših ljudi okoreli in krhki, kosti pa bolj nagnjene k zlomom. To pa ne pomeni, da se morajo starejši izogibati telovadbi. Izbrati pac morajo vaje, ki niso tako naporne, kajti redne in umirjene telesne dejavnosti ohranjajo gibljivost sklepov ter pomagajo krepiti mišice, sklepe in kosti. S tem pa so starejši tudi bolj odporni, gibcni in ne nazadnje neodvisni od pomoci drugih. Da je telovadba dobra za telo — in duha, nam sicer ni treba posebej poudarjati, saj sami prav dobro vemo, da se po raznih dejavnostih, pa cetudi je to samo sprehod v naravi, veliko bolje pocutimo, ne le fizicno, temvec tudi psihicno. Imamo vec energije in naenkrat se nam ovire v življenju ne zdijo vec tako nepremagljive. Telovadba, kakršnokoli pac izberemo, vsekakor koristi, vendar je treba pred tem presoditi, ali je pravšnja za nas, saj je lahko njen ucinek vcasih ravno nasproten. Z vajami moramo takoj prenehati, ce zacutimo bolecine v prsih, v vratu, rokah, prehudo razbijanje srca, ce težko dihamo ali ce se nas celo loteva omotica. Slednja je pogosta zlasti, ce smo slabo telesno pripravljeni. Športa se je torej treba lotiti pocasi, zmerno, premišljeno, vcasih tudi morda z nasvetom zdravnika. SIMONA BANDUR Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopedij planinarjenje Košuta Zeniklovec Ste se kdaj vprašali, kdo so bili v Sloveniji prvi obiskovalci zasneženih gora? IN vzhodno od Ljubelja, po katerem poteka meja s sosednjo Avstrijo. V grebenu je nanizanih veË vrhov, ki segajo nad 2000 metrov, Toplar pa je visok natanËno 2000 metrov. Do Doma na Kofcah se lahko vzpnemo iz ©entanske doline ali iz doline Træipke Bistrice. Pa opipimo prvo razliËico. Iz ©entanske doline zavijemo v Podlju-belju vzhodno in gremo po asfaltni cesti do konca ter naprej po makadamski vse do kmetije Matizovec. Parkiramo lahko æe prej. Napa smer je vzhod, pot je markirana. Po piroki poti se vzpnemo skozi gozd, pot nas v kljuËih pripelje Ëez poseko do ravnine Kofce, kjer je Dom (1488 metrov). Nad koËo se zagrizemo v prvo strmino do razgledne uravnave, kjer nekoliko obhodimo po južni strani. Cez kratek raven del pridemo do vznožja Kladiva (2094 m). Sprva hodimo po skalnem delu po grebenu, na vrh pa pristopimo levo po široki grapi. Do sedelca se vrnemo po isti poti, od tam pa vodi najugodnejši sestop kar naravnost po snežnih pobocjih v dolino. Smer je planina Sija na južni strani. Od tam precimo jugozahodno skozi gozd do Kofc in naprej v dolino. Podaljšan del je daljši za 3— 4 ure in je zahtevnejši od prvega vrha. Da pa ne bo vse tako težko, se pov-zpnimo še na Zeniklovec (1715 m). Pozimi je to obiskan cilj, predvsem zaradi turnih smucarjev. Vrh se nahaja na severni strani Storžica, znan T o so bili v zacetku prejšnjega stoletja Drenovci. Obstaja zapis, v katerem lahko preberemo, kaj so si o tem pocetju takrat mislili ljudje. Rudolf Badjura, eden izmed Drenovcev, je leta 1934 zapisal: »Kdor je pred 24 leti (torej leta 1910 op. V.H.) krenil pozimi na Veliko planino, Stol ali celo Triglav in se navduševal za zimo v naših snežnikih, je bil razkrican za ekscentricnega cloveka in bil zaradi tega po naših uradih in pisarnah slabše zapisan kot notoricen alkoholik ...«. To je zapisano v našem prvem vodniku po zasneženih gorah (Zimski vodnik po Sloveniji, 1934), ki pa je bil bolj kot hodcem namenjen smucarjem. No, v današnjih casih je že precej drugace, v snegu pa v visoke gore ne zahajajo le alpinisti tako kot v ne tako daljni preteklosti. Vreme je pozimi pomemben dejavnik, spremljati ga moramo redno. Staro pravilo je, da se po sneženju nekaj casa (obicajno dni) ne odpravljamo v gore. Ugodne razmere obicajno ne trajajo dolgo, takrat se z odhodom nikar ne obotavljajmo! Kaj je znacilno za december? To je prvi pravi zimski mesec. Dan je najkrajši, postopoma se hladi. Fronte in cikloni redno prinašajo sneg. Snežna odeja se postopoma debeli, zato se zacne pojavljati nevarnost proženja plazov. Hoja v nepredelanem snegu ni prijetna, dokler se plasti snega ne utrdijo. Kam se bomo odpravili za praznicni mesec? Izbrali smo dva obiskana zimska cilja, vrhova Veliki vrh in Kladivo v Košuti ter Veliki Javornik, imenovan tudi Zeniklovec. Košuta je deset kilometrov dolg greben sta klopca in križ. Po ravnini nadaljujemo v isti smeri do ruševja, od tam se vzpnemo cez bolj strm del do naslednje uravnave nad ruševje. Tam pot (bolje gaz) krene levo cez prostrana snežišca (plazovito!) do skalnega dela, kjer je poleti jeklenica, nad njim pa dosežemo greben. Najbližji vrh je Toplar. Greben je sprva širok, potem po južni strani precimo strmo izpostavljeno pobocje, za se-delcem pa se kar po grebenu vzpnemo na vršno gmoto in vrh. Iz doline okrog tri ure. Tura je ne glede na navidezno enostavnost in množicni obisk vseeno zahtevna. Lahko jo še podaljšamo. Z mesta, kjer smo pristopili na greben, nadaljujemo po južni strani. Svet je valovit, pot pa ne posebno zahtevna. Nekaj casa hodimo tudi po severni strani. Vzpon na prvi vrh, Malo Kladivo (2036 m), je zahtevnejši. Tudi sestop na drugi strani zahteva previdnost, greben pa pa je po tem, da je bila nekdaj pod vrhom smucarska vlecnica. Kako do tja? Za Tržicem zavijemo desno v dolino Lomšcice, v Slaparski vasi pa v križišcu levo, severno. Po cesti se peljemo, dokler pac gre. V senožetih Rebercev rovt nas markacije usmerijo desno v gozd strmo navzgor. V kljucih se vzpnemo do sedla Dol (1448 m). V križpotju vec poti zavijemo desno, kratko do planine Javornik, kjer smo že iz gozda. Vrh že vidimo, do tja vodi široka poseka. Pot je nezahtevna (2 uri). V bližini Dola je kocica, imenovana Pr’Zdravc, kjer nam tudi postrežejo. Skratka, prijetna novoletna turica. Se zemljevida: Storžic in Košuta 1:25.000 ali Karavanke 1:50.000. Pa srecno pot v gorah v prihajajocem letu! VLADIMIR HABJAN 55 novoletna nagradna križanka Letošnji novoletni prazniki bodo za nekatere še posebno dolgi. Za krajšanje casa se lahko lotite tudi tokratne nagradne križanke, saj najsrecnejše med vami caka pet lepih nagrad, zato se splaca še posebej potruditi. Rešitve s pripisom nagradna križanka pošljite na naslov uredništva najpozneje do 20. januarja 2003. j"*\- SfttCNfJ acoa i »LIH l KTRU '«NJEM PRE^PETEK (CLiFrcflDi SWV V PLINASTEM STAH JU TINE LOGAR POGAN NEUMEN ClOVEK KAR NASTANE llC TRO-"HNENJiM »ŽL id 11 INISMO-¦flTEJ IZD3.G-YALEC HfDJU J 12 ^W-^ 1 ' IfF H i j-1 RUNENC KJIAV4 EAfiVA 5HHAD 13 PR£ $KA OBRT njlS ' rnt>?n PISATELJ ¦ tfVFRHI iGfiOCA i YfTFF. V [K D(LGl) i PP.IHLJR.-LI YIKTD? SMCLEJ IT. aiEH. NOMINA OELIKA HAZCVElJW RflllJSti OCAK UGANDA! DIKTA-TOf? OJap. KLAK* ILtfA 8 HAFAV-KANJE 5LIK*R | IH CMfK ! ICARLI ¦ KRALKA irtmN:* POTUJOCI PA.STjP, M K(KE HAJGLOfl. BREZNO •i GR. HIT. PQCZEMLJJ NASPROTJI MED ln:ha aufsw PIRAMOA ...... C?S /„. 7 ^Ss ^a ^*s»_x.\k