PROSVETA ¡to-yeab XXIV. GLASILO SLOVENSKE JSSL Sirs? a* Z2r£ cbku^ M «to * trašna ptmaa katastrofa v Revi Zelandiji stotine mrtvih in tleoiëe Štiri mesta t navali» ■Hribi so se pogrezali! if i otoki ho vstali iz morja uckland, N. Z^ 4. febr.-4PO-, kakršnega 6e ne beleži igo- na Nove Zelandije, je včeraj rai popolnoma uničil ¿tiri ta in deloma demoliral mno- drugih in število človeških raate vsako uro. Kolikor je zdaj znano, je okro* 800 mr-in ti*o5 ranjenih, toda v slinah Napierja, Hastingaa drugih meat je na kupe tru-ki še niso premaknjena. Ma-alna škoda bo znašala mili« dolarjev, »anika med ljudstvom je ne-isna. Vlada je mobilizirala iile za pomožno akcijo, tod* njka ji zdravnikov in bolni-ker mnogo je bilo ubitih, valine porušenih mest so da-v plamenu in ogenj bo uničil, je ostalo od potresa, redisče potresa je bilo v Naju, glavnem mestu province th Island, kjer so besni liani elementi v par hipih spre-lili lice pokrajine in obrež-Visoki hrib Bluff Hill, ki j« nad mestom» se je pogreznil ¡¿e na morski strani so se kotalile v morje; kjer je stal |, je zdaj ravnina. Obenem se norsko dno ob bregu dvignilo čevljev in ladje v pristanišču obtičale na suhem, v bližini >a vstal majhen otok h vode. sa velika poslopja v Napier - mesto je imelo 20,000 pre-alcfv — so se podrla in ulice hiU» polne melidev in ranjen-■Enaka nesreča je zadela ta Hastings, Waiora, Wai-a in VVaipikuroa. Vova Zelandija, angleška aa-ipravna kolonija kot Kanada, rupa otokov vzhodno od Av-ije.) EMrtrKarJi oiMjajo aa-pafc ni aaija Openšaparji, ki bi Je radi razbili, Jo ocnačajsjo ss rakeUrako apovedaja soaialaa zakoaadaja čHna izjava senatorja Wag- erja glede reguliranja Inda-trij. da se prepreči brezposel- Mt Vaahington, D. C. — (FP)— »tor Wagner iz New Yorka svojem govoru na konferen- * preprečen je brezposelnosti, je nevadno vršila v Waah- tonu in katere ao se udeležili in i 4'konnmi in socialni de-i. podal izjavo, da bodo epre-Imere za zavarovanje delav-proti brezposelnosti in dru-'>« prilikam v krajšem časn * mnogi nadejajo. *liil je moralni argument ti kaoau, ki ga ustvarja konica v industrijah, Id je pod at no kontrolo. Priporočal je, državne in federalna vlada pnaprej izdelajo načrte zs na dela, a katerimi naj se P*, kakor hitro se pojavijo menja o pomanjkanju dela v atnih industrijah. Na ta na-hi se deloma preprečila brez-lnoHt in ustvarila rezerva, > obvaroval^ delavce pred Manjkanjem v čaau depreaije. ^-nost vlade je, da akrbi delavce, ki hočejo delati, da P«- bo odvzeta ta prilika," j« Wagner. "Z uvajanjem io-J* zakonodaje ae bo doeegla bl industrij in eko- v»rnoat zs ameriško kar je prvi pogoj ta »nHey doeedsnjih pridobitev Was*ingtoa, D. C. — (FP) — Detroit ae je sedaj pridružil tistim, Id razširjajo vesti o rake-tirstvu v vodstvu Mednarodne bratovščine električarjev, kot govore poročila glavnemu atanu organizacije. Openšaparji v De-troitu razpošiljajo okrožnice, v katerih pozivajo na hej za odpravo raketirztva v unijah. Stična propaganda je v teku tudi v drugih mestih. Zagovorniki odprte delavnice v Los Angelesu posebno napadajo predsednika bratovščine H. H. Broacha, češ, da se je zdn*il z nekaterimi podjetniki, ds vzdržujejo visok mesdni standard in vodijo konkurenco proti neodvisnim podjetnikom. . Odgovor uradnikov' se glasi, da Je bratovščina električarjev postala tarča napadov openia-parjev, ker ne popusti od svoje-ga stališča in zagovarja dostojne plače vilic depresiji, kstero bi radi nekateri izrabili za povečanje svojih prafitov. To je flgvni vsrok, da sagovorniki odprte delavnice obtožujejo bratovščino raketirstva. Ma ^liv^ paatavljaaa Toplo in kopno na zapedu, sneg bi mraz psi ničlo na vzhodu ^mmmmmmmm Chicago. — Letošnji tretji februar je bil najtoplejši v zgodovini čikaškega mesta. Toplomer je registriral M stopinj ob dveh popoldne. Približno , enaka temperatura prevladuje po vsem srednjem zapadu in daleč po za-padu. Dnevi ao suhi in topli, le noči so hladne. Ker že več tednov ni fcBo kapljice dežja, Je na-, stala "suša". Ponekod primanjkuje pitne vode; na fsnnsh so se posušili vodnjaki. Vse drugače pa je na vchodu Amerike. Po vseh novoanglcškfti državah to New Yorku leti debel sneg in žfto srebro je daleč pod ničla Medtem, ko Je bilo v to* rdi M v Chicsfu, je bilo v Pitts-fieldu, Mass., K pod ničlo, Nortbfieldu, Vt., 22, Rochester Ju, N. Y., 28, Lowellu, Msss., 18 In v Albanyju, N. Y., devet pod ničlo. ' V Kaliforniji močno dežuje že več dni. "Unje v Madrida d. 4. febr. - ftpsnska ^ ie *«rsj odpravila obsed. po deželi, ki je bilo v " "d zadnje ponesrašsas ra- u' Ujema >e v__ * «tanje št v «no- socialisti izzivajo policijo 8oc. stranka v Los Aagelsss bo orgaaistads demonstracije Lss Angelce, Cst — (FP) — William Busfck, tajnik socialistične stranke v Califoroiji, naznanja, da st Je ustsnovHs organizacija brezposelnih, ki bo v kratkem predložila zahteve ss takojšnjo pemoč. Politiki so do-sedaj veliko govorili o od pomoč i, toda storili niso ničtstr. Buslck Je t ostrimi besedami kritiziral brutalnost, ki jo je pokazale policija, ko je /»padla braspoeafag. ki so nedavno organizirali pohod pred mestno hišo Pravi, da Imdar bo njegove or-gsnizsdjs Štela 8,000 članov, bodo organizirali pohod, in če Jih bo policija aapadla, ss bodo branili. ker ameriška ustava dovoljuje državljanom, ds Ishko pr*»dlože avoje prltošbe in zshte ve. kadar vidijo, ds ss Jim godi Busiek udeležilo najmanj 20.000 oaailin* «t ip«cial rate ef PODPORNE JEDNOTE DcedsMM ta SSST a. Ave. Otfles ef Pekhaslksi BitT Sestk Lawsdale Ave. VLAM JE NA U- IKIÏ MTLER- JEVI AFERI Proces bo javen, toda obtošakt je it vedno tajnost. General dobi morda Is okor. Italijan-ski Ust potrjuje Butlerjevo verzijo, da je Mussolini tbll o-traka Washington, D. C — Obravnava pred vojnim sodiščem v Philadelphiji proti generalu But-lerju radi racžaUsnja Mussolini-ja se otvori 18. februarja. Mor-naričnl départaient, Id vodi obtožbo, je zagotovil Butlerja in njegove zagovornike, da bo o-bravnava javna in časnikarji nt bodo ovirani. Obtožnica je pa št vedno tajnost. Zdaj poročajo, da bo vsebina obtožnice objavljena, kad* bo dostavljena Butlerju in če on pristane na objavo. Druga veat ee glasi, da sta ss predsednik Hoover in momarič-ni tajnik Adams zadnje dni precej omehčala napram Butlerju, iz česar je sklepati, da ne bo drastične «btožnice. Morda bodo zshte vali, da se Butler kaznuje le z ukorom, ne pa z izgubo avoje službe in Časti ter celo z zaporom kot ao govorili prve dni. General Butler je zdaj tehnično na dopustu in sme iti kamor hoče. Afera je pridobila Butlerju splošna simpatije ne le v mornarici, temveč tudi v civilnih krogih po vsaj deželi. New York. — Tukajšnji italijanski protifašistični list "Il Nu-ovo Mondo" jt te dni objavi) članek, ki se glasi, da general l^o^^ru^ m da je Mussolini res Ubil otroka in Butler ima te"dokane na razpolago, če jtti hoče. Liât ima imena očeta in matere otroka in treh fašistov, ki to prisegli, da to spoznali Mut-solinija kot vodtelja avtomobila, ki 'je razmesaril otroka. jO-trok je bil povožen v nedeljo 14. septembra 1980 v San QuirKu, provinca Grosaeto, Tuskanija. Podpisane priče so izjavile, da »ta bila dva moška z Mussolini-Jem vred v avtu. Mi f las FraaaiaM iHÉHl ' Mestna oprava bo dala voMeem na glasovanje vprašanje fladt da se pomaga čctrUk, 6. fèbruarja (February S), mi. ea iSnCmT kitooriptioB sToT T STEV.—NUMBER 80 Vojna jem in êêjtcttom President jt nt aenatorje In šeraka pomoč mt in stradajoča l -■•*-» ---«-osiei reoei- da fa- t4nevar- flaa Francisco, CsL — (FP) — Vss proflt, ki ga bo napravi-ls nemška operna družba v tekoči sezoni, bo lsročen mestnemu komiteju za pobijanje brezposelnosti in bo porabljen v »vrbo, da se pomaga družinam, ki •V« nahajajo v bedi. Llllian Hali, upraviteljica državne ženske posredovalnice ta delo, Isjavlja, da se je registriralo ss delo veliko število ienak, ki niso prej nikdar delale v tovarnah, kar ao njlhni možje fte več mesecev brez dela. Federalni uradniki, ki vodijo vpisovanje brezposelnih, ao pri tem delu naleteli na veliko pomanjkanje v družinah, ki ao doslej molčsle o svojem pološsj«. Vse te družine so bile priporočane miloščinskim organi ladjam V podpiranje Volilci v Ban Frsnciscu bodo 8. februarja glasovali o novi izdaji bon dov v vsoti 88,800,000 za rasna mestna gradbens dala. Isdaja bo najbrž odobrena in tako bo večjemu številu brez posel -nih dana prilika do saahižka. |f lavami OMcsgo. — V noél od torka na aredo je eksplodirala bombs v šest nadstropni tovarni ss bar vila John Lncss Ce., Int., na 87 cesti in Iren st, ki ps ni naredila dosti škode. Lastniki tovsfne a motivu. Waeh vojna «nad pradaartaHrnm Hoover jem in upornim aenatom ae veeeb nadaljuje. V torek je Hoo. ver raakačžn valad .Borahovegs ultimata, iaročil daaopUom svojo izjavo, v kateri pravi, da as ne umaknt niti 88 lisa avojaga stališča gl«le javnebomoči brez- Hoover Je ralml v izjavi, da vlada na mt storiti ničesar za brospoaelna delavca in stradajo-ds» farmarja, dokler je dobrodelna organizacija (Mlatil Je Jtdači križ) na dalu; šala petam, ša bi se akcija privatna ddbrodelnoati popolnoma izjalovila, sme priti vlada na pomoč. Dalja jt rekel da akcija aanaža spravlja v nevarnost princip ljudske samovlada! Ljudstvo al mora samo pomagati ! Hoover je citiral besede demokratskega predsednika Cle-velanda, ki je rdml; "Vladi «hi treba podpirati ljudstva, pač pa mora ljudstvo podpirati vlado." Demokratja in republikanski insurgantja v senatu, ki delajo Hoover ju sive Up, po takoj od-govoriti prealdentu, da vaoia 2f milijonov dolarjev, ki jo oni predlagajo za naaKavanje stradajoči, lahko počaka, dokler ima Rdeči križ kaj denarja. Akcija privatna dobrodelnosti, ki zavisi od fehtanja, ae bo kmalu izjalovila in vlada bo imela denar, pri-pravljan aa avojo aMJo Medtem pa Je v torek skoro 5^*orni5!!kn5%vreto pod kontrolo Hooverjeve stare garde. Republikanci in domokratj* ao ae zmerjali In rabuka je bila tako velik», da oo gledalci na galeriji še mkitli, da se gospodje udarijo s pestmi. r DriilMka tra|Mli)a Družina bfftapeaslnsga delavca KONSIESNIK PRIPOROČA DRASTIČNO AKCIJO Flah urgira državna legislatare, naj podvsasMjo korake, da na pridejo Imena komunistični^ kandidatov na volilno listo Wsshington, D. C — (FP)— Kongresnik FUh, ki je vodil preiskavo glede komunističnih aktivnosti v Združenih državah, je naslovil na vaa guvernerje in državna leglalature poeiv, naj sprejmejo zakonodajo, ki bi prepovedovala komuniatom kandidirati v javne urade. Flah opo-sarja v pozivu na priporočila, ki jih vsebuje poročilo večine njegovega komiteja, od katerih 88 eno glasi, da' aa proglasi komu* nistično stranko aa nelegalno. : Odgovornost jgktfe embarga na sovjeteke lesne izdelka je Flah naložil na rame kongrae-nlkov iz drŽav, kjir je razvita lesna industrija. Ti naj sedaj gledajo, da vlada prepove uvoz lesnih izdelkov iz Rusije. On je sedaj preveč zaposlen s sestavljanjem predloge, ki naj dovoli zveznemu justlčnemu depart-mentu ustanovitev špionažnaga sistema, člfar afentje bl preiskovali komunistične in dru«s radikalne akUvnosti v Združenih državah. ' Apollo, pi, — (FP) - Tukajšnja tovarna za pločevine je pred dvema letoma pričala instalirati nove etroje In aledile so odslovitve delavcev. Produkcija se Je vižala, čeprav Je bilo več kot dve tretjini delavcev odpuščenih. Težki časi so se nassllll v to mesteca, ker Je odvisno od tt industrije. Mnogo delavcev se je izselijo, drugi so Životarili naprej brez vsakega upanja na isboljšanje položaja. Med temi je bil tudi Blaine Oawford, star 46 lat, katerega Je kom penija odslovila pred šestimi messci. Imel jt bolno ženo in 18-itftoo hčerko in sklenili m, da ai končajo življenje, ki jim ni nudilo nič dobrega. Nekega dne »o jih aesadje res našli mrtva v njihovem stanovanju. Zs-dušili so sa a plinom. Na mizi je ležal listek, katerega je Crawford napisal pred tragedijo In v katerem ea je j>oslovll od svojih prijstsljcv. "Zavedamo se groznega dejanja," so govorile črke. "toda oprostite nam. kajti naš obup je prikipd do vrhunca In ga nismo mogli več prenašati, isto amo m poslovili od življenja/ Vojaška vežbaaje odpravljeno v Drete! kisik at* Philadelphia. Pa. — Uprava Drexel instituta Je te dal odpravila priafljeno vojaško režbsnje, kar je rezultat kampanje, kl Je pričela pred enim ietofg. Philadelphie. Pa. — Nicbolae Verrettl je v obupa, ker je bil priacij U armado in mornarico, da se javni denar ne «apravjja aa uvajanje militarizma y državnih univerzah in drugih učiliščih, je bil predlog dan na glasovanje In poražen z 82 proti 7 glasovom. Frasler je potem izjavil, da se bodo dijaki v raznih državnih kolegijih najbrž čudili aenator-Jem, ki so sloveano ratificirali Keiloggov mirovni pakt, ko bodo čitalt, da so eedaJ s veliko večino odločili, da vlada, iada |10,-000,000 letno za vežbanje In pripravljanje študentov za prihodnje vojne. Proti prisilnemu vojaškemu vežbenju ae Je igrtkla doslej od vcčjii učnih eavodov samo državna univerza v Wia-conslnu. Zamorski kongresnik podprl Hooverja Wsshington, D. C. — Oscar De Prisst, zsmorskl kongresnik iz Chicaga, ss Js nsdavno udeležil sprejema v Bsll hiši In takoj drugi dsn se Js pridružil Hoover-Jevl mašinl v nižji zborniai kongresa, kl je odgiasovsla proti a-propriaciji $25,000,000 za stradajoče farmarje in braipesslne. V svojem govoru Je hvalil sposobnost dobrodelnih orgnalaactj v Chicagu, ki so popolnoma kos svoji nalogi. Drugim mastnim občinam Js svstoval naj posnemajo Chicago In problem javne podpore bo kmalu rešen, Ds Prisst reprsssntira večje število ljudi, ki šive v pomen j-ksnju, kot katerikoli drugI kongresnik, vendar ae Ja Izrekel proti "dole." Gotovo Ja, da nje-govi volilci ne bodo aprajell Izjava s radostjo na znanje. je r Ottawa, Kanada. — Prem i J er R. B. Bennett je napram voditeljem delavskih ualj Izjavil, da bedo vladni izvedenci študirali predloge glede zavarovanja proži brezpoeelnoeti. ds as tako Izognejo vladnemu deficitu, kot as to dogajs v Angliji, kjsr Je brezpoeetaoetiri zakon pomanjkljiv. Socialna zakonodaja v Wisconsinu Predloga glade aavarovanja proti brezposelnosti bo najbr> Madison, Wis. — (FP) — Ha roki Groves, profesor na državr ni univerzi in član državne legislature, je te dni predložil ta konaki osnutek glede aavarova nja-proti breaposelnosti. Predlogo, a katero ae etrlnja tudi governor La Follette, ao sestavili člani ekonomakega departments na državni univerzi in predvideva reaervni sklad, v katerega naj vsaka industrijska ftrma priepevs 4% od oelaletne v^tt'ot^i ici jo il^lavwtftii vsota mort biti larošana državni industrijski komisiji, ki prevzame upi&vo sklada. Delavec, M je dva te4na bres dela, Je u- NE NAPADAJTE SENATA PRAVI LA FOUETTE Progreaivnl aenator trdi, da višja zbornica kongraaa vrši fun-kelje, kl ae vHahiega namena sa ameriški narod New Yerk. — (FP) — "Ljudje, ki verujejo v demokracijo, bl moraH podpirati delo zveznega senata, namesto da ga napadajo," je dejal aenator Robert M. La Follette v svojem govoru na Clvio forumu. "Senat jt prostor, kjer se lah-ko svdMno debatira o narodnih in mednarodnih zadevah ki njegove funkcije ao ogromnega pomena a oirom na blageetanj» a-meriškaga naroda, toda vtHc te- poro, kl bo |10 na teden. Veakaa mu vidimo, da ga večkrat napa-bo moral registrirati in kakor dajo celo progresivel in llberal-hitro se bo našlo aanj dalo, ki d." Je rekel U Follette. "Se-odgovarja njegovim smošnoatim, nat ae preveč bavl s preiskava-bo podpor^ ustavljena. |mi,M pravijo, toda vsfk, ki po- Predlogi bo najbrž aprejeta «na altuacljo, bo pritnil, da ao vilic opoziciji a strani tovarnar- preiskave potrebne, jav, ki ao eivanlslranl v Manu- "tavršavanje preUkovalnih fscturers* League. funkcij, ki ao po ustavi delaflrto Socialisti v državni abornlcl ne senatu, je pripomoglo, da je aa ne strinjajo a predlogo, ker bil odkrit oljni škandal In dru- so mnenja, da ne odgovarja zahtevam in pripravljajo bolj radikalno predlogo. Ako bodo videli, da ne morejo prodreti s svojim nsčrtom, bodo skužali imen-dlratl Groveaovo predlogo. UprH ao ga maednl redakciji In trigmlaštva Fort Wayae, Ind. - (FV) -Sto nogavlčarjtv Je te dni sa-stavkalo pri New Daven Hosie-ry Co., ker Jim Je drušba snlla-la mezdo ta pet odstotkov In u-vedla nova metode prlganjdštva. Pred dvema letoma so bili delavci pri tej družbi organizirani, a pozneje Jt bila ustanovljena kompanljska unija In družba Ja prisilila nogavlčarje na podpis "yellow dog" pogodbe. Mestni odborniki v New Ha-venu so dovolili stavkarjem uporabo Šolske dvorane za njihove seje. Javni shod, kl so ga itavkarji Imeli v tej dvorani, Ja bil dobro obiskan. Prebivalstvo Ja odločno na strani nogaviisr» Jsv, kl ao prepričani, da bodo la-vojavall svoje lahteve. HtsvksrJ! so takoj pričali s pikstiranjam tovarna In kompa-nlja js sedžj poslala svoja agente v druga mesti, di jI niblnjo stavkokise, toda pri tem delu Imajo prav malo sreče. ga zlorabljanja, kl bl drugače nikdar na. prišla v Javnost. "Kritiziranje senata je skoro vselej v svesl a pohvalami nižje sbomlce kongresa. Toda svoboda govora je samo v senatu, do-čim spodnjo sbornioo kontrolira-par pristašev Hooverjeve administracije." "Ako bl v senatu na bilo svobode govora, tedaj na bl šanske še tako hitro dobile volilna pra-vlodi i^MM^ J® protestiral ljudske pravice, dl eldftrarski trust še nI pograbil vodnih sil Boutder Jeaa in Mueele "Važnost senata sa je pokazala tudi v sedanji dspreaijl. Predsednik Hoover je skušal o-malovaževatl to tlejatvo še Od lačstka. Dne 80. maraa prejšnjega leta Ja Izjavil, da bo bre^o-sslnostl konec v teku 80 dni. Ali bi radi videli, da bl aenat molšal, kadar vidi, da najvišji ameriški uradnik ne polaga nobene viš-noeti na resen problem In ovira oslo akcijo tistih, kl skušajo po-magati trt vam industrijske depresije in brezposelnosti T 'orovanJa Obenem ne legieisture b mm PR08VETA PROSVETA THE EMJGHTENMKNt vi utrl-« oi uamva «miv MB I a» «j«. M« V* m »rtamt (Ju. SI. 1*1), poUt i. m tMs t» • tas Sim— P** »mSiii. 4im «m IM w «u< AlakI ________ Stric Sam m je poklonil Mueeoliniju. Globoko ee je poklonil, Uko globoko, da je najbrž kaj počilo na ozadju. Mueeolini je pa vesel, da le nikdar Uko. Saj Je poklon prišel Uko hitro, da je bil iUlijanski papež «t. 2 sam izne-naden. Vsa afera je — kot pravi Američan — zelo "fishy". An^riški general Butler je v Javnem govoru v Philadelphiji imenoval Mua-solinija steklega psa in obdolžil ga je, da je pred nekaj meseci povozil do smrti otroka, ko je drvel z avtom 76 milj na uro po cesti v IU-liji. Američan, ki je bil v avtu — in ki je kasneje povedal to Butlerju — se Je zgrozil In prosil je Mussolinlja, naj usUvl, da pomagaU , otroku, ako je še mogoče, ampak Mussolini ga Je na kratko savmil: "Kaj Je eno življenje napram državnim zadevam t" Kakor hitro je Butlerjev govor prišel v Javnost, je bil v Wiahingtonu Ukoj ogenj v strehi. Mussolinljev poslanik je protestiral in Mussolini Je brzojavil iz Rima, dk Je vse skupaj grda laž. Kaj pa Inženir Hoover In njegov državni UJnlk? Ali sU se prepričala, kdo da govori rSsnlco? Niti najmanj ne. • Butler je bil brž aretiran fn posUvljen pred vojno sodišče, državni UJnlk Stlmson je pa brž poslal Mussollnlju dolgo brzojavko, v kateri vlada Združenih držav "uljudno prosi njegovo ekse-. lenco, naj oproatl, ker ga je general Butler tako težko razUIII." "I Zadeva je toliko bolj zamoUna, ker eo v Waehingtonu kasneje izjavili, da Butler ni obtožen radi nereanlčnoatl svojih besed, Um več radi tega, ker Je sploh govoril o Muaaollnlju v kritičnem tonu; vprašanje, če Je Maesollni res ubil otroka ali ga ni ubil, ni važno, nač pa je važno to, ker j<- general kritiziral tujega državnika. Ako Je toraj le to važno, zakaj se Je vlada Uko bliskovito oprostila v Rimu? Butler nI prvi general niti javni uradnik v A-meriki, ki je kritiziral tujega državnika — toda vlada nI proaila oproičenja. Koliko trdih In nereeničnih besed je le psdlo na člane so-vjetake vlade od ¿avnlh funkcionarjev 1 MedUm, ko v Waahingtonu streljajo go-rosUsne kozle in ponižujejo ameriško ljudstvo, pa prlhaJs polagoma na dan. da je Butler govoril reanico o Muasollnljevi krvoločnosti. Cornelius Vanderbllt,' ki je informiral Butlerja o stvari. nI še nič preklical in v vaeh avojih izjavah ae poredno muza. Mueeolini Je v svoji prvi izjavi tajil, da je aploh kdaj videl Vandcr-bllU, v drugi izjavi pa je popravil, da ga Je sicer videl, toda vozil ae nI z njim. Vanderbllt ae hahlja In — čaka prilike, da pove avoje. Ogla» i I ae je tudi iUlIJanaki protifašistični list "II Nuovo Mondo" v New Yorku in izjavil, da je Mussolini res povozil otroka v divjem diru. List pravi, da ae je to zgodilo 14. sepUmbra ItoOv San Quiritu v Tuakaniji. Vse to kaže, da Butler ni blebeUI kar ga-vendan In da Je pokloa, ki ga je naredila Hoover jeva vlada Muaaollnlju. škandal za Združene države. mmm^mmmfm^rn Indija zahteva neodvisnost in pravi da Je sposobna za demokratično vlado. Medtem pa prihaja vest o novih verakih izgredih med pri-atašl hindujske In muslimanske vere. Hindu-jev Je dvesto milijonov, muslimanov pa 70 milijonov v Indiji. Prvi smstrajo kravo sa sveto žival In bognedaj ubiti govedo In Jesti govedino; to Je smrten greh. Nasprotno pa mijpli-mani sovražijo prašiča In jesti svinjsko meso Je pri njih smrten greh. Radi tega ee oboji emriho aovražljo. Te dni so muslimani podražili liinduje s Um. da eo ubili kravo in zagnali koa govejega meaa v hindujski Umpel. Takoj Je iahruhniU krvava vojna In poaledlca je bila, da je zgorela cela vas in v plamenu Je ena oeeba izgubila življenje. To ee je ponovile najmanj le milljonkrat. To je vzrok, zakaj Angleži vladajo v Indiji Angleži ae ne Upejo med eeboj radi meaa; oni Jedo govedino In evinjlao In — vladajo, Indijci pa stradajo In hlapčajejo. Američani volijo v večini kot otroci, kadar ae volitve. Mem pa pefljsjs svoje ali delo v tovarne — ia ptekaj», še ni dela. Glasovi iz naselbin Iz raznih kraje* / Lokalne h<>matije 'Ivichu. Na omenjeni Neti eo bili Aarora, Mina. — Ko člUm tudi že poprej ljudje. Zakaj? Za-Prdeveto, ml da marefcaj ml- to, ker eo bili bogati. Omenja, eliti Sedaj me je privedlo do pi- v***k* vlade za tekoče račun-z dne 1. nov. prki)^tvProa veti »o zn^ $16 000,000,000. drugi dools pod naslovom "Zed- J* torej nsjvsčji državni prora-njl apel volilcem"! I*0» v9th In »«ivečji v n , i^r.i..... itnftl u hi «i.|sgodovini modernega goepodar- Z , W Ju w ¿ »tva. Poleg tega ima Rusija pre-asn v takem tonu, kot da b. pr-, ^ ^ , £na_ ITe-TrSj £*tXan * 760 Xnc^edL ko i- žrzjrj m'ws nad 300 miL do1- omenjenega "speU" to emolo, da,. A x _ je bil prepozen, oziroma je pre-! K**0 & mogotel Vse in-l>ozno čital prvega In njegov "a- * ^«onov, ravno tako Jektor-ako se je omenjeni dopisnik, ka- Pr«no^^aacijUi ftstamUki teri ae je poneje tudi podpisal U ***** pod avoj dopis, "Županske volit- •» ^ ^f V*™* ve" a dne 29. nov. in priporočal fehiičarjev. Mafcpaičica kaplta- v Izvolitev Shubmela, enega tu- ^ ~ Bfl * kajšnjih trgovcev. Seveda je " pHd' ** Bi Motovijo wvetovTl1 ^JdkSeU me škod v noot do komuiienU brez ro-imrtfklh špekulantov. Da bom V tem natančnejši, nai navedem podatke Iz ameriške jro«ixxlartike statistike, kjer se nam je povedalo: Kmet dobi povprečno po 80 centov za bušel pšenice, kadar kupi konsument kruh, stane dotično žito ie 6 dol. bušel. 6 tem je povedano, zakaj je maka vlada v položaju, da proda ceneje in še poleg tega zasluti Ameriški iarmarji v Žitnih pokrajinah eo bili in so odvisni od Izvoza; kaj bodo počel! a žitom prihodnje leto, sko Rusije ne zadene kaka velika naravna •katastrofa? Toda ne samo to: V Indiji* v Argentini v Avstraliji, v Egiptu, kakor tudi po drugih moralo izobraziti, združiti in z združenimi silami uničiti moč kapitalfema in zgraditi novo družbo pravičnosti In svobode. Spartak. ČETRTEK, 6. PBBRUAgji Iz dežele sužnosti bro čtivo je orožje, ki uniči bedo in trpljenje in enkrat gotovo prinese dan vsUjenja! MUoatnik. omenjenem dopisu tudi opisal vrline kandidata, katerega je priporočal In slabosti nasprotnika, seveda po njegovi sodbi. Pozneje Je bil priobčen dopis v odgovor Fr. Kastelcu v Prosvetl a dne 18. dec. s podpisom V. Mikulicka. Ponovno ao bile opisane dobrote ln aUbostl omenjenih kandidatov, v drugačni luči. Pojavil ae je nov dopisnik v Prosvetl dne 12. Jan. s podpisom Oh. Jerich, ki odgovarja V. Mlkuliču. Z mojim priporočilom nisem niti malo mialil na kakšne,oeeb-nosti, pač pa sem priporočal zato, ker sem smatral stranko naj-boljtim. Ni pa moja krivda, ako ae ni uatreglo tistim ljudem, kateri gledajo samo aa svojo lastno korist, ako nI bilo v stranki katero sem jaa priporočal, t le tih kandidatov, od katerih so gotovi ljudje pričakovali, da'bodo nagraden!. SUjem al v dolžnost, da zagovarjam atranko kot tako, pa če jo komu povoljl ali ne. Jerich v evojem dopisu zagovarja take ljudi ln j to hoče pokazali Javnosti v lepi luči. kakor da so že kako dobro delo ato-rill. Kričati o mestnem dolgu Hd., je ne umeetno. Dolg 'Je na-sUl veliko prej predno je Dan kulovich sploh kakicn urad i m nI. Da Je dolg nastal, se mora-910 najbolj zahvaliti tiati skupini ljudi, katera ja bila vedno pripravljena priporočati raane kandidate v javne urade aamo zato, da ao bili potem v plačilo trg, so predvsem povzročili carinsko vojno in zaprli dotok tujim izdelkom, dssi so dobro vedeli, da bodo tudi ameriški boj-kotirani po drugih državah — to ni motilo njih računov. Povzročili so allno krizo v deželi, katera jim je omogočila znižanje plač na vaeh straneh ln obenem znižanje cen Izdelkom na svetovnem trgu. Z najboljšo tehniko na svetu, z najboljšim načinom proizvajanja ln z znižanimi plačami bodo v določenem času anferiftki kapHaliati v položaju, da se vržejo z vso silo iie svetovni trg ter si ga skušajo o-svojiti. V potrebnih slučajih zgradijo lastne tovarne v inozemstvu, da bo njih kapiUl tam deloval in se izognil visokim carinam. Ameriški kapiUl je na bojnem pohodu, da si osvoji svetovni trg in se bo nahajal v kratkem v orjaškem boju, ki lahko povzroči svetovno vojno. Evropsko delavstvo je organizirano, da Je v teh državah zniževanje plač nemogoče; poleg tega pa se ne da tako bla-zno Izkoriščati kakor ameriško — ker se lahko brani — zato je produkcija evropskih 1 industrij na nitji atopnji od ameriških. Boj za avetovni trg ae je torej že vnel in bo imel običajne slabe poeledlce po vseh državah, v Evropi ps bo izsilil končni, od ločilni boj med delom in kapitalom. ker kapltillMa(J» fgjB nemogoč- Kakšni, so izgledi sa bodoč- nagradent a kakšnimi boljiimi J9*J A» T"!*1 linam osvojil avetovni trg? Lsfc-ko je mogoče, toda a tem bodo raomere V evropskih industrijskih državah poeUle popolnoma scenoane ln delavatvo bo prlsi Ijeno nastopiti s vso svojo ailo, da se reši pogina. To je neiao-gibno. In kaj bo prinesla taka ••zmaga" potem ameriškemu kapitalizmu? Se večje zmedo, še večji goepodareki polom, ker a-meriško delavatvo ae še dolgo ae bo naučilo voditi boja za svoje intereae; naučilo ae bo od evropskega delavca In to šele takrat, kadar ga bodo rasmere prisilile v to. Oflajmo si drugo stran pokda-ja. že lansko leto je n»ko žito povaročilo veliko zmedo na svs-Ravno Uko je bU na vrfilnl listi tovnem žitnem trgu. toda to je ta župana pred enim letom ro- bil !e le skromen začetek. Kaj Jak Georg* Simon k*, katerega bo, ko bo doseAsn petletni načrt? tudi «al poznamo kot poštenja- V preteklem letu Je imela eovjet-ka in apoaešmega na omenjeni u- eka Rusija aamo 44 milijonov red, pa tudi zanj ni bHo besede krov obdelane semlje, prihodnje deli, ni se pa gledalo za aploino korist ljudstva. Zavedno ljudstvo ddbre ve, kontu js bil naklonjen McKenzi za časa njegovega uradovanja in aa kakšne interesa je giedfl. In to zadostuje. Priporočanja mestnega župana ae mi zdi smešna Jas ne vidim prav nič drugega kakor kle-čeplaatvo okoli gotovih oaeb, katere emo mi delavci obogateli. V dokaz naj navedem to, da je bH na volilni Uati tudi rojak M. Anaeh, katerega poanamo vel, da je napreden človek in epoeo-ben. Ampak zanj al bilo bessde v omenjenem priporočilu. Zakaj ne ? Zato, ker je reven miner. v javnoati. Zakaj ne? Tudi za- poletje bo znašala u to, ker js reven deUvec. . Omenja tudi plačilno listo, katero menda prr^aciva Dankulo- površina že 68 milijonov akrov, torej 14 milijonov več. ftwija bo prepUvila svetovni trg s cene- Delavaka izobrazba temelj na predka Sheboygan, Wia. — Iz tukajšnje naselbine se le redko kdo oglasi v Proeveti in še kadar se kdo, je vzrok gotovo prepir, % ki se ne da drugače ohladiti, kakor da se nasprotniku v javnosti pri smoli par gorkih. Po mojem mnenju bi bBo bolj dostojno, da se take stvari, ki nikomur ne koristijo, temveč največkrat Škodujejo, opuate ter bi se pisalo le za napredek cele javnosti splošno. Seveda, tudi kritika je potrdbna, kritika, ki je v korist podpornih organicacij in politič nih strank. Pri nas v Sheboygan u imamo veliko časa na razpolago, kajti deU se Jako slabo; veliko Jih je, ki popolnoma nič, drugi po par ur plovno, izvzemši delavcev, ki so zapoaljeni pri znani družbi Kohler Co. Ta tovarna obratuje še vedno povprečno dobro. Seveda čuje se tudi, "da dela se še nekako, toda zasluži se malo Danes tako in tako vse toži, veliko družin je, ki v resnici trpe pomankanje in bedo, toda neka terih se jadikovanje pa le prijemlje. Toda bridka resnica je in o-sUne, da delavec, akoravno dela dnevno, zasluži mnogo več kot mu -pa dajo; on dobi le droft>tine, ld padajo mogotcem z mize. Ali danee je prišlo tako daleč, da siromaku ne privoščijo niti drob-tin več, ne dajo mu dela niti to-lttco, da bi ai zaslužil košček kru ha. Jo^i to pravica? Eni živijo v razkošju, na vedoč kam bi a denarjem, toda drugi trpe poman j kanje, tare jih alci*. kam bi ae obrnili da bi preskrbeli svojim družinam kruha. Bogatin, ki še nikoli ni okuail želeano roko bede, uči siromaka: "Save! Everybody has s fair chance to eave and get ahead"! fta, taka šola Je dobra, toda ne povejo pa, kje vzeti, da ae lahko hrani. tlvljenje povprečnega delavca je težko, in kdaj bo bolje, se neve. Samo od sebe gotovo nikdar ne pride, kajti milijonarji ee prav gotovo nikdar ne bodo apo-mnlH, da bi raadelUl svoje milijone med siromaki. Not Treba bo a lie! In U sila bo prišla, ko ss človek toliko izobrsai, da prične sam misliti in presojati, da ss ne bo zadovoljil s drdbtinami, kajti tak človek boljšega vreden ni, temveč ee orgaakira v mstns trdnjavo Ln sahteva pre vie U deleža, ki sau p. ipeda Ne a bruteinoetjo in itMiletvom, to da s laAraSbo. e • Itooj vaekl ki ne deU (lak je Koncert v prid brezposelnim rago» OL — Prihodnjo ne-dne 8. feto., ae vrii koncert v dvorani SMPJ, katerega priredijo v prü) brezposelni» alddeča jednotina družtva- št. 99f 86, 131, 270, 610, «3fl, 652. V v^ersjšnji "iVonvetT je bU priobčen obširen in po vsebini zelo bogat program. Uključenih je lepo število klasičnih in komičnih točk, ki bodo nudile občinstvu zanimivega in veselega užitka. Poleg petja In glasbe, bodo nastopih tudi govornici, Vincent Cainkar, gl. predsednik ftNPJ, bo v kratkem nagovoru razložil pomen priredbe in delo, ki ga društva vrše v tem ogiru. Nekaj besed spregovorite Mat-hew J. Türk in Richard Zavert-nSk. Sodelujejo razni pevski zbori: "Prešeren", Slovan", "Lira" in žensko društvo "Planinska Reda" ia Milwaukee. Kličemo vsem: Dobrodošli I Mladi muzi-kallčni wizard iz Aurore nas po-aeti s svojo harmoniko, ki je precej večja od njega; igral bo veaele komade. Zelo izvrsten mueikaait Jack Nagode iz Wau-kegana nas tudi obišče. Hungry Five (pet lačnih) nastopi v komični vlogi; godbd na pleh pod vodstvom Karla Von Sdhimmel-pheninga. Ejnja najzanimivejših točk bo eeveda prizor "Jurij Kranjčič, korsjien fant, pokli can pred sodnika radi tjifcav-nih razmer, odgovarja na vprašanja sodnika v peltju s spretn-ljevanjem ostalega tfcora, kar pogosto spravi sodnika iz ravnotežja. Ta prizor sam je vreden vstopnine 50c, in radi tega je pričakovati, da občinstvo izrabi to izredno priliko in posetl kon cert v polnem Številu. Lawrence Gradišek Banovec In Subelj pojeU v New Yorku Operna in koncertna pevca R. Banovec, tenor, in A. Subelj, bariton, »U se odzvala želji mnogih in bosU priredila več skupnih koncertov. Oba sta poznana kot najboljša interprete naših pesmi. Poleg narodnih imata na programu tudi nekaj duetov Iz svetovnih oper, katere pojeta v slovenskem jeziku. Prvič boeta nastopila v nedeljo 8. februarja v Slovenskem domu, Brooklyn, N. Y. Med ondot-nim občinstvom vlada veliko zanimanje za U koncert. Poročevalec. "Djevojačka kletva'" St. Louia, Mo. — Srbski dile-tantskl zbor in Hrvateki Sokol u-prizorfta prihodnjo nedeljo 8. februarja igro 'Djevojačka kletva' v Sokolskem domu na 1480 Chouteau ave. PrlČetek točno ob 4. popoldne. V igri nastopa 22 oseb. Bila je že uprizorjena v Srbskem domu, a na splošno zahtevo bo ponovljena v Sokolskem domu. Nanaša ae na dobo srbeko-turške vojne. Vefopnina 60c na oeeba Po igri bo plesna zabava, sa katero bo igral prvovrsten orkester.—Odbor. Društvo narodov je posUlo na priti de Združenih držav pred več meseci tre komisijo v republiko Liberijo v Afriki d išče tamkajšnje razmere na delovnem I zlasti pa se naj zanima za sužnje. Člani sije ao bili Anglež Cutbert^Christi, Ar nec Johnson fti Liberljanec Barclay, p« iskavi je komisija sesUvila poročilo o n rah v Liberiji, ki obsega 130 strani, in lOfila Društvu narodov. M ■■■■ Poročilo naUnčno opisuje strahovit« mere, ki vladajo v tej afriški republiki, lfa iifi ženske delovne moči nasilno gonijo na delavce in delavke pretepajo do krvi, kazah so nad vee trde. Mezde, ki bi jih morali delavci, ai pridržujejo vladni komisarji za" Posebno trdo in grdo so ravnali z del ameriški fabrikj za izdelovanje gumija stone. Ce so se delavci javili za delo pre no, so dobili še neko plačo; toda vladni ^ sarji so prostovoljno javljanje za delo znajj tro preprečiti, kajti deUvce so hoteli do oni sami, da so lahko spravljali njihov žek v svoje žepe. Naravno je, da se je ko vsak zamorec branil, da bi ga poslali v to j briko, kjer bi osUl brez plačila. Brez zar pa fabrika ni mogla delati, ker je prišel) nje tujih delavcev v Liberijo zabranjeno. to je zahtevala ameriška vlada od repu Liberije že prej svoboden dohod belih dela« v deželo. Iz poročila je nadalje razvidno, da so 1 ne čete na povelje raznih komisarjev ob vale kar cele vasi in vse prebivalstvo odg s seboj. Ljiidi so potem prodajali v sužn v sosedne pokrajine. 2enske so plačevali kakor moške. Plačila ti siromaki niso do nobenega, ampak samo hrano. Tudi vse ne ceste so delali sužnji. Sužnja ali sužnjej tudi lahko odkupili, toda odkupnina je Uko visok* da je do odkupa le redkokdaj šlo. Republika Liberija ima 2 in pol milij prebivalcev, od teh pa je moralo suženjsko! lati 2 milijona ljudi. Otrok ljudje niso pošiljati v šolo, ker so se vladni komisarji I da ne bi otroci |>osUli prepametni, pa bi nill priti oni ob svoj denar in ob svoje lepe I hodke. Ljudje niso smeli za sebe o bdel niti koščka polja, tako da so živeli kot naj sestradane živinčete. Poročilo o razmerah v republiki Lit kaže, da smo mi z vso svojo civilizacijo svojo kulturo še jako daleč zadaj; podobne 1 mere kakor v republiki Liberiji poznamo drugod, pa ae nihče ne zgane, da bi jih vil. In prav U molk je največja kulturna 1 moU naše dobe! % ji Izginuli otoki ▼ južnem morju Norveška vlada je v zvezi z oceana fičnim zavodom odpremila v Južno morje! jo "Norvegija", ki ima nalogo preiskati za lov na kite, obenem pa so na ladji ri valci, ki imajo ugotoviti razne pojave, četkom oktobra je "Norvegija" odpotoval»] Kapskega mesta in je po dveh tednih va že prispela v kraje ledenih polj. Odtod je proti severu, da pride na Nimrodsko ofc Ko je dospela na kraj, kjer bi po zemlje moralo biti otočje, je križarila več dni nai stu, pa ni mogla odkriti najmanjšega kakega otočja. Pri merjenju morja so do da se morska gladina ne menja in da okoli 4000 m. Odtod je "Norvegija" odplu smeri k Doughteitovemu otoku, ki ga pa ni več našla. Sele otok Petra I. je bil prvlj j« bil najti Uko na zemljevidu, kakor je vi nicj. Tu si je poeadka posUvila opazovf za lov in si uredila skladišče. Slični pri« ko ladje v Južnem ledenem morju ne najti otokov, se često ponavljajo. Vendar gre v resnici za izginule otoke, marveč zaradi odklona magnetne Igle ne morejo sti pravilnega merjenja, kar jih zavede od cilja. Cesto je vzrok tudi nepredirna gla, da pluje ladja čisto blizu iskanego pa ga ne more odkriti. A. O., WiUard, Wia.:—Pišite parobrodni družbi v New York in povejte leto in dan prihoda, da ugotovijo ime parnika. L. O., Na Chicago, 111.:—Po prebivalstvu je Berlin tretje največje mesto na svetu; Chicago je četrto. I. H. L., Livingston. 111.:—U-redništvo nI odgovorno za oglase in ne more dati glede tega nobenega naaVeta. J. R., Bridgeport. O.:—Angleška beseda sa jod je "Iodine", izgovori "ajodajn". • * Za vo "yellow dag" pagedk Indianapolis, Ind. — Poslanec Curtis White je predložil zakoo-ski osnutek sa odpravo "yellow dog" pogodb v državi Indian!. Ako bo predloga eprejeU, aa bo mogel noben department oddajati pogodb glede državnih del podjetnikom ali firmam, Id prepovedujejo delavcem vstop v unije. Najbogatejša država na svetž Južnoameriška republika Venezuela enake države na avetu. Pred kratkim j« čala ob priliki alavnosti na čast svojemu bodi tel ju Simonu Bollvarju zadnji svojegs d rta v nega dolga v zneaku 4 ne dolarjev. Ta v sodobni zgodovini vse redki dogodek je dokaz velikega I venezuelske petrolejske industrije: obd«« vrelci vržejo državi velikanske doh<>dkcJ da ne bodo niti venezuelski rodoljubi trdttj je njihova domovina najsrečnejša dešij svetu, zato pa ao lahko ponosi na to. da w republika aedaj res ndbenih notranjih nanjih dolgov v obliki najetih posojil, ljealh monopolskih dohodkov in sličnefa. Znameniti isumitelj Edison je »P01** ae mu bo kmalu poerečflo nadomestit ^ papirnate knjige s jeklenimi. Novo teas» popolnoma belo jeklo bo snežne tudi cenejše nego papir. Javnim šolam in drugim zavodom ne bo več treba« vtml izvodi nadomeščati obrabljen h Vprašanje o prekomerni teži ne ob^»l' Knjiga s 4000 strani navadne oblike b* dva peka debela In bo tehtala amnj • f T'-T»' A i TS ČETETBK, ». FEBRUARJA ^Yesti iz Jugoslavije j (Porečevabkl biro Promto f Jugoelaviji.) PROSVETA 0% USTRELIL SVOJO ŽENO.-r-ponjo je prišel v tovarno oraž-^^ j nik, češ, da mora takoj domov, tlezaičmr Mer ustrelil svojo ker ima njen otrok nalezljivo bolezen. Sele sedaj je delavka zvedela, da bi ne smela nikamor ženo iz ljubosumnosti po enem letu zakona Ljubljana, 15. jan. 1981 W Kamniškem jarku pri Mari-ru se je dogodila krvava za-nska tragedija. Bivši ualuibe-finančne kontrole JViderik ¿er je na cesti ustrelil svojo Jetno ieno Ano, rojeno Kovač Sobra. Z*Lel jo je v srce ln je na takoj podlegla. Kušer se jo oženil z Ano Ko-¿evo šele lani. Ana Kovačeva bila doma v Sobni. Usluiben bil pri delavnici državnih že-inic v Mariboru, stanoval pa pri ženi. 2ena pa je stanova- adonuL, česar pa ni rsnumelapri zdravniku, ker slabo sliši. In o-krajni načelnik ji je kljub vsem tem opravičilom naložil globo v znesku — 1000 Din! Za to globo bi morala delavka pri svoji plači delati 50 dni, da bi jo lahko plačala. Razumljivo, da se je delavka, Id ima še dva otročiča, tako razburila radi tega, da je Zbolela. Njen 68-letni mož je bo-lehav, bolni ao otroci in bolna je sama — delala pa je doslej sama za 20 Din na dan. In zdaj še globa, ker ni slišala zdravnika. Ona se je sicer pritožila na ban-sko upravo in je verjetno, da ji pri svoji nezakonski materi, , , , mM, je služila pri kmetu Kolber- S*™* • m - . .. i _ na^alnil/ ki mn»n1 ku: 4-. mji ^ ju v Sobru nad Kamilico. To-Ana, žena Kušerjeva je de-J v Hutterjevi tovarni kot alka. Oba sta se sprva zelo Iju-a sčasoma sta se nekam shajala. Žena Ana je bila še ada in vedno dobre volje ter zek> rada posedala v družbah, jih je umela prav dobro zaba-i. 22 let — človek tedaj še nI irjen. Med njima je rastel dor. Prišlo je tako daleč, da načelnik bi moral biti tudi po-dučen, da se tako ne dela. Pa čeprav je državni organ! DROBNE VESTI Kralju k vpili v Zagrebu dvorec. — Zagrebška mestna občina je kupila od Pongračeve rodbine palačo v Visoki ulici. Kupila pa jo je zato, da jo pokloni kralju, « ^ ,'ki naj bi prišel včasi prebivat tuje hotela žena tudi formalno I ega mrtvega novorojenčka, e imel na prsih rano, povzro-» z ostrim predmetom. Poli-a je uvedla preiskavo, a je bivše zasledovanje zelo težko, da škatlja je izdala mater. Na ti j i je bil napis "Semperit", k rane uporablja samo ena merska trgovina. In talko so do-sled. V trgovčevi hiši so u-li povpraševanje ter izsledi-tamkaj 23-letno kuharico tniidko Proštevo, ki je res i priznala, da je ona rodila oka in ga zavila v škatljo ter «sla k Dravi. Policija jo je tirala. Aretiranka je izpove-. da je lani septembra že ro-otroka v stranišču, ga stla-v škatljo ter shranila v svo-omari, nato pa odnesla na o-mesto k Dravi. Proštova trdi, ni otroka umorila in da je ie mrtev rojen. Je pa verjet-da Ka je res umorila, zakaj i otroka jo je bil zapustil, ka-hitro je izvedel, da je dekle >silo, vse i»ozabljeno. Svet preja luaakonske otroke in še J nezakonski matere. In če se < J" i"-zakonske matere rešiti "sramote" ter pridejo ns-* zakoni, ps jih zsslede, «n napiše meščanski dnev-"NaAa policija je pa zopet r^als svtyo izredno sposob-k ^sko kaznujejo delavko. — gjGevju je okrajni glavar ne-lllatrer, ki zelo rad nalaga ■*"< m in delavkam viaoke ^ _ P»"i vsakem najmanjšem "rt^ku, ne oziraje ae na o-m\'sjoče okolnostl. DeUvka T1 • mati dveh otročlčsv, de-v n«ki kočevski tovarni dti-kil< rr. oru prosite okoliške občine, nsj j ha vendar Izplsčs finančno ministrstvo neke velike zneske za vndrtevsnj* eest. kar je dritava fte več let dolžna. Zneski ss bili dovoljeni, le tzplsčani _____ _ niso bttt — Zdaj. ko je ban obi- na delo, na trpljenj«Iskal Maribor. Ptuj. LjuUsner, Hitih piškavih ao Din. TodsiMstišfco lo Mislinjsko dolino, so potih doftmega človeka. Hotel je le in fomtativno orisati glavne smeri današnjega življenja, referirati o kulturnem pa tudi političnem ¿¿vljenju sveta. Samo naznačil bi vse to, le v golo informacijo, ne da bi karkoli podčrtal. Toda policija, kateri je treba predložiti vsako predavanje, pa najsi bo to tudi predavanje o rastlinah ali o kulturnih problemih, je predavanje dr. Ferda Kozaka prepovedala, češ, da ni za javnost. Naselbina Istrsnov In Invalidov. — V Zagrebu so na Selški cesti zgradili novo barake, v ka-tero se je naselilo <15 družin beguncev iz Istre. Tamkaj ao tudi barake za invalid« 82 stanovanji. Za begunce in Še posebej za invalide, razvaline ljudi, so barake uprav idealno bivališče. Kmetje naj se ne proletarlzl-rajo. — Kmetljzka družba je poslala vlogo vladi, v kateri prosi, naj se prepove kmečki mladini, ki ni dosegla starosti 16 let, delo v tovarnah. Vlogo motivirajo s tem, češ da hodijo kmetski o-trocl s kmetov v mesta in v fa-brike ter rudnike radi česar delo na kmetih trpi, ker primanjkuje delovnih moči. Umetno jezero pri Žirovnici. — Pomladi mislijo začeti graditi velik bajer, nekako umetno jezero, ki naj bi segalo od Kavčič pri Mostah do .nekdanjega javomiškega mostu. Tkati, kjer bo Sava zagrajena, pa bo stal 80 metrov močan zid, tako da bq dovolj prostora za lepo cesto iz Žirovnice na Dobravo. Tako zajeta voda bo pomagala deželnim elektrarnam proizvajati tok. Nekoliko niže od mostu pa bo stala nova elektrarna Kranjske Industrijske druibe, ki jo prav tako nameravajo kmalu zgraditi. EPIZODE V ILUSTRACIJO RAZMER Pričujoče epizode posnemamo po raznih noticah v našem dnevnem časopisju, kjer so izgubljene po rsznlh nevidnih kotih. Ce jih priobčimo drugo ob drugi, dsjejo dobro ilustracijo razmer; razmer v malem in velikem. Težki so čssl zz zaslužek. — (Dopis Is Radeka.) Pretekli teden se je pri nas oglasil ekselcu-tor. Imel je več dela kot navadno. Oglasil ae je tudi pri poljedelcih, ki so dosedsj še nsjbolj redno opravljsli svoje dsvčne dolžnosti. Slsbo je zs denar, pa pravijo, da bo še slabši. Den trati jari je. — DopU iz Šoštanja.) — V zadnjem čaeu pri hajajo na finančna oblastva zoper meščane anonimne ovadbe, čel. da U In U ni plsčal davka ter prikriva to in to. Te anonimne ovadbe so povečini Izmišljene in napihnjene. (Denunci-jsnstvo sploh cvete. Zdaj js s-zona zanj.) Slovenski dr Is ver umrl v HpH im sd lakstr. — Na Aolinski ce-stf v Mit« se je pripetil včeraj IJI. jan. žalosten dogodek. Pe-koveki delavec France Moder, doma is Slovenije Is Grosuplje, star M let, se Js zaradi onsnvv glosti zgrudil in od lskote u-mrl preden m« Js bilo mogoče ' pomagati. Moder Je prišel is Slo venije, da si poišče službo, kar mu ps Bi Milja, ki so prav tako obtošpni •komunistične propagande. Dva od teh sta pobegnila v inozemstvo. Upravnik MEdinostiM Interniran. — Upravnik tiskarne "Edi- ga romana "Na zatpadu nič novega".) Mussolini In njsgov prijatelj bsnklr Cual in o. — V Milanu je tor namcfeVn v zadnjem delu vosa. Ljudje, ki so imeli šs priliko voziti se i novim avtomobilom pravijo, da je zaradi te raz- dolgo let iahmial satiričen list J>°™mv® ™lrns, vrh II Boooo Giallo", ki pa je bil prepovedan ln izhaja zdaj v Parku. Zadnja njegova številka je tiskana na najtršem papirju, da bi ga lahko tihotapili in tajno Širili po Italiji. V tej štev« nosil" in vodja uprave sloven- ¡¿/í f."1^ skega dnevnika "Edinost" v Trstu, Henrik Pertot, je bil v Trstu obsojen na petletno konfinacijo. Te dni so ga odpeljali na otok Sardinijo. Aretacija otrok. — Pred tremi tedni so v Gorici aretirali krog 30 srednješolcev iz neznanega vzroka Povečini so rodom is Gorice in Soške doJine. Večina izmed njih ni starih niti 14 let, najstarejši pa ima komaj 16 let. Policija v Gorici trdi, da ao hoteli ti dijaki f>r)redtti celo vrsto atentatov na talijanake spomenike. Pred kakšno sodišče jih bodo postavili, pa policija ne ve. Radi gospodarske krize je razumljivo, da se vlagatelji boje za svoje Vloge v italijanskih (bankah. Zato so začeli kar na de-belo dvigati denar iz bank. To S a je povzročilo veliko penfko. ašistl trdijo celo, da obstaja v Trstu organizacija, ki širi nalašč raizne hude vesti, da bega s tem prebivalstvo ter da Ščuva k dvi-gsmju denarnih vlog. Naval na banke v Trstu je zadnje Čase silno velik, toda banke delo zmz-gpjejo in izplačujejo vloge. Dolgo pa tega ns bodo mogle. MUltarlzadja Italijanske mlsdl-ns. — Mussollnl In njsgov strah pred neko sliko. — U-rednlks "Novega Hala" eml-grirals Ljubljana, 16. jan. 1031. Jugoslovansko časopisje zidaj stalno priobčuje nova vesti o političnem življenju Italije. POr bira jih Iz italijanskih ln prsd-vsehi iz sntifsšistlčnih italijanskih listov, ki izhajajo v Franciji. Tudi črpajo mnogo vesti iz francoskih listov, ki pišejo proti itsJijl. Ce pregledamo jugoslovanske liste lani in sdaj' zadnje dni, vidimo, da Js poročevalska služba o italijanskih zadevah kar neltako organizirana. Pa tudi nemško časopisje ima vedno več vesti iz Italije. Gotovo Je, da v Italiji zadnje messos življenje precej vre, a verjetno Js, da so vesti v našem časopisju o nssilju in gospodarski krizi v Italiji for-sirsne t gotovim namenom, ker bi prsv tako lahko poročali o podobnih zadeva h in težavah drugih držav, česar ps ns sto-rs. Tudi Js stara resnica: kdor v lo glasno kriči o nekom, da Je u* mazan, je ssm umazan. Cs jez v gospodarski krizi, moram ssmo na ves gls* kričati o sosedu, ds js ns ksntu, ps ne bodo videli moje stisk*. To je menda ea razlog, ds tako pazijo ns vse vssti I» Italije. Drugi ps Je, ds ss v Kalij I res marsikaj godi. V It sli j i so uzakonili prsdvo-Jsško isdbrsabo mladine. Vaško nedeljo In vmk praznik se mora ves ItaMjandka šoMu mladina zbrsti ns jojsških vešbeHščih, kjer jih črnosrsjčnlkl priprav-I jejo za vojske. Nsčelsik gene-ralnegs Atalm fašistične milice je likih tajnih afer fašističnih mogotcev. Gre sa dokumente, ki govore o tajnostih fašističnega pohoda na Rim. Intimni prijatelj Mussollnija Gualino je kupil od nekoga za 200,000 lir važno pismo, ki selo kompromitira Mussollnija, ker ae v tem pismu razodevajo pobude fašističnega pohoda na Rim ter mnoge tajne fašističnega režima sploh. Gualino je bankir in si je hotel pridobiti Mussollntjtfvo prijateljstvo Zafto mu je to važno pismo poklonil, Musaolini pa ga Je podpiral pri njegovih bančnih poslih. Gualino je osnoval veliko fabri- tegji pa ne moti ropot motorja in potnikov no nadlegujeta niti smrad izptths, niti vročina Ja. Zrak v notranjosti v rtane hladen in Čist. Brezžični prenos ali k Brezžično prenašanje slik je sicer še t vedno v poskusnem stadiju, vendar pa je sadnjl čas toliko napredovalo, da se ponekod le praktično uporablja s prav sadovoljlvlm uspehom. V Nemčiji se bavi s prenašanjem slik največ družba Telefunken s sodelovanjem dooenta na univerzi v Llpskem prof. Karohisa, ki je isumil posebne vrste bobnič, ki sestoji is velikega Itevlla srcalc, s katerim se da vsaka slika rasdeHtl na 25,000 posameznih elementov, ki se drug za drugim prensso bresžično na prejem no postajo s tolikšno br ko umetne svile. In četudi Je ta!^ ** "tamkaj lahko r^pro-fabrika kesneje utrpela velikel^f^Ví^^üS?® JI Izgube, nI propadla, marvsč Je v neki plasti . iz kambrijske dobe, ki utegne biti po računih manoetl kakih 200 milijonov let sa nami, Novo odkrite bakterije so podolgovate ali pa ovalne oblike. Prve ae svetlikajo v blestečlh mavričnih barvah. Premog. v katerem so jih zasledili, je bil izkopan v PennsylvanlJI, 600 metrov globoko. Nič ni videti, da bi bila v bližini premoga voda ali kake druge snovi, v katerih bi ae utegnile rasviti bakterije šele prod kratkim. Čudno se namreč zdi, da bi se mogle tako stare bakterije rasni nolevatl s tolik Ano lila vost Jo, kakor »e je pokazalo v laboratoriju, ko so Jim ustvarili ugodne življenske pogoje. Zemlja js stara tri bilijone let |N« podlagi računov različnih znanatvsnikov Je prišel ravnatelj inatituta sa kemična rasl-skovanja v Berlirfu dr. Oton l^ahn do saključka/da je stara naša semlja nekako tri bilijone let in da je šele v zadnjih dveh bilijonih letih postala trdna gmota. Dr. Hahn utemeljuje avoje saključko a podatki o množini šylnca na našem planetu. Po fijegovem mnenju, ki se sklada tudi s naslranjem drugih učenjakov, je vea svinec sgolj uran ln torij, v katerih Je še popolno-ma ugasnila radioaktivnost. Dr. Hahn Je s računi natančno do-kasal, koliko časa Je bilo treba, ds so nastale na ta način ogromne mnoline svinca, ki loži v se-meljskl skorji. Pred 80 leti, ko še niso bili znani zakoni u radioaktivnosti, ne bi bilo mogočj določiti starosti semlje na tako preprost in zanesljiv način. S pomočjo sakonov o radioaktivnosti, ki nedvomno »padajo med nsjsijajnejša dognanja znanosti, pa se da celo dognati, koliko l< t Je preteklo od tedaj, ko se Je tekoča ognjena gmota našega planeta strdila v sedanjo togo obHko. slik. Zs tako naglo prenašanje se lahko uporabljajo samo kratki valovi, ker bi se drugače motil ostali bresšični promet. Za enkrat se prenašajo slike samo na daljavo 35 kilometrov, ker se pri večjih oddaljenostih često opaža, da se mesto ene slike re-producirajo kar dve druga vrh druge. Kratki valovi gredo namreč včssl večkrat zaporedoma okrog semlje In tako se pripeti, da se en in Isti sna k vsč-krat zabeleži na prejemnl postaji, S primerno urejenimi an« lunami al obetajo v kratkem odpraviti tudi U nedostatak In potem bo deloval brezžični prenos slik prav tgko zanesljivo kakor brzojzv ali telefon. Temperatura lase • Termoolementl so priprave, ki IspremlnJaJo toploto neposredno v električni tok. V Ameriki so sestavili tako občutljiv termo-element, da registrira v bres-zračju toploto sveče, ki gori 160 kilometrov oddaljena od nJega. S tem elementom so skušal! znanstveniki Garnegievega instituta določiti najvišjo temperaturo, ki vlada na luni. Ponovna skrbna merjenja so pokasala da snsšs tempsrstura na luni v opoldanskih urah maksimalno 244 stopinj Fshrsnheits. Nevidno življenje strojev Poskusnemu laboratoriju neke avtomobilske tovsrne v Ameriki Je uspielo odvzeti delujočemu eksplostjskemu motorju v nekaj trenutkih poskušnje eks plosijskih plinov. Na U način m# lahko preskusi seetsvs plins tik pred užlgom In neposredno po eksplosljl, tako ds tmsjo kemiki točen pregled zgorevanja v motorfevlh cilindrih, kar Je sa pravilno konstrukcijo In ureditev, neprecenljivega pomena. Obenem ps nam nudi U postopek tudi »krom vpogled v nevidno živi Jen if strojev. Iteklerlje v sntrscltu Docent ns kslifornljsk! uni* v*rsi dr. C, B. Lipmsn Js odkril oksmsnel« premoguve *»ak Urije, ki so morale zaiti prsd milijoni let v plsstl sntrseita. šine v poševnem letu ln se tud!|Domnevsjo. da so se naselile v pri akoku na zemljo Iz višin«- 100 teh plastih v onih predavnih m ne pdkoduje prav niš. M«d UsočMjlh. ko Je zač«| nastajati po zaslugi Muasolinlja delala dš lje. Gualino pa je svoj denar, ki ga je za 1 milijardo lir, spravil v inozemske banke ter tako oropal Italijo za lep znesek, ki se bo 1-talljanskemu gospodarstvu poznal. Tudi Gualino sam Js odšel v Inozemstvo. In zdaj se Je zvedelo, da je Gualino ono vaftno pismo fotografiraj, preden gs Je oddal Mussollnljo. , In zdaj se baje Mussolinl sitno boji, da ne bi Gualino kje objavil tega pisma. Bila bi baje velika blamaža in najboljše sredstvo za antlfa-šlstlčno agitacijo. I 'rednlks dr. Bssednjak In dr. BHešnlk. ki sta urejevala In Izdajala zadnji, zdaj tudi ustavljeni slovenski list "Novi list", sta odpotovala ln se preselila popolnoma v inozemstvo. Nova metodu mučenja v rimskih zaporih. — Nemški časopisi poročajo, da ss rimska policija poslužuje novih metod, s katerimi skušsjo izvabiti Is preiskovancev priznanja. Preiskovance omamijo s posebnimi ms-mili, da so opljanjeni, nakar Jih zaslišujejo ln svedo od njih karkoli hošejo. Samomor nekega pdHttčnega aretlranca v rimrftih zaporih Je v zvezi s tem; dotlč-nI se js bal, da bi ga na U način omamili, da bi nezavsdno is-dal svoje komplice, pa ss js rajši ubil, kot ps ds bi tvsgsl možnost, izdati svoja sodruge. LRTECK ZABK Ns otokih Vzhodne Indije, o-soblto ns Javi, Borneu In Sumatri so rsztskovakl-naravoslovci nedavno odkrili novega krkona, ki ima podobo žabe, ki pa ima lepo sposobnost, ds sna letati. Zsbs živi navadno v vrhovih vi-šokih dreves In se le v Izjemnih primerih špušča nižje aH celo na tla. Skakajoč s veje na vejo al lovi za hrano vaakovrstns žuželke, aksče ps s lis spretno ter se v zraku lovi z noticami. Med pr sti, ki so dolgi, ima tanko mr» nko, kakor sa plsvanjs, ki ps JI služi kot padalo. S temi mreni i nadn Mba poleg%mm k vi rBNNSS (upu laai.ip ii« HÍHFV* ■ razposlal vsem poveljnikom mi- maaje. naravoslovci Je to z v alo samoumevno odkritj»* k veliko sani- premog. Dr. Lipman pa Js sku Aal tudi dognati izvor šivih bak torij, ki Jih Je pred letom našel WAIM V«iTI CikaAkl ropi znašajo blizu štiri milijone v lanskem Istu Chicago. — Banditl so v letu 1.M0 vseli Člkažanom |3,H45,017 v gotovini in blagu. Tako poro-da policijski komisar Alcock. Od U vsote je bilo roparjem In ta-tokom odvzetih in vrnjenih lastnikom 1704,555. Med ukrade-nlm in Ismpanlm blagom Je bilo 143S4 avtomobilov. Ae dve banki zaprli vrata Chicago. — First Truat d Savings banka v bližnjem Ham-mondu, Ind., Je sadnjl pondeljek saprls vrata potem, ko ao vlagatelji dvignili Č0S $600,000. Dalje Js zaprla vraU Calumet City State banka v sosednjem Calumet Cityju, ki Je imela pol mili. Jona dolarjev prem