Leto XXXVII Št. 28 Murska Sobota 17. julij 1986 CENA 120 DIN
NASLOV
KRUH NAŠ VSAKDANJI..
Kmalu za tem, ko je zvezni izvršni svet določil nove odkupne cene pšenice, je prišla tudi vest o podražitvi moke in kruha. Pravzaprav to ni bilo niti nič nenavadnega, saj sta se običajno v tem času vedno podražila moka in kruh. Bolj neobičajna pa je bila zato odločitev zveznega izvršnega sveta, da mlinarji in peki vrnejo cene moke in kruha na raven 26. junija. Vendar je bila takšna odločitev nujna, saj se mlinskopredelovalne organizacije niso držale dogovora in so cene nekaterih izdelkov povečale tudi za sto ali celo dvesto odstotkov. Da je bil s tem resno ogrožen standard delavcev, ni nobenega dvoma. Res je sicer, da se osnovne vrste kruha niso podražile za tako visok odstotek, vendar pa je tudi res, da se ne bi smeli ločevati po tem, kakšen kruh bomo jedli.
Pekarji pravijo, da so podražitve nujne, saj sedanje cene samo še poslabšujejo njihov že tako težak gospodarski položaj. In kako potem iz tega začaranega kroga, ki bo rešil mlinskopredelovalne organizacije in obenem zaščitil življenjski standard delavcev? S takšnimi odločitvami, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, gotovo ne. Pa tudi tako dolgo ne, dokler
bomo morali v trgovinah kupovati kruh po cenah, v katerih bodo peki iskali ekonomski račun. Rešitev je torej nekje vmes in tu se je ob zadnjih podražitvah tudi zataknilo, saj v družbenopolitičnih skupnostih niso našli sredstev za intervencije. In vprašanje je, če jih
bodo našli do prihodnje podražitve, do katere bo moralo priti prav kmalu.
Pa še eno vprašanje se nam ob vsem tem zastavlja. Je kruh resnično tako drag? Dokler bomo z njim ravnali tako kot doslej, bi
PŠENICA ŽE NA POTI V MLINE
Medtem kc se je na nekaterih območjih v Jugoslaviji žetev že krepko prevesila v drugo polovico, se v Pomurju ta šele prav začenja. Pomurski kmetijci pravijo, da tako pozne žetve že dolgo ne pomnijo in le lepo vreme jim zdaj lahko še pomaga, da bodo do konca julija pridelek v glavnem tudi pospravili. Medtem ko so nekateri kmetje pšenico začeli žeti že konec prejšnjega tedna, so kombajni na družbenih posestvih zabrneli šele v prvih dneh tega tedna.
Stekel je že tudi odkup, v silose Intesovega tozda Mli-nopek pa bi morali po republiškem načrtu pomurski pridelovalci oddati 31.155 ton tržnih presežkov pšenice. Na družbenih posestvih pravijo, da bodo svoje obveznosti v glavnem izpolnili, bolj zaskrbljeni pa so v nekaterih zadružnih organizacijah. Pa ne da med kmeti ne bi bilo zanimanja za oddajo, pač pa bo izpolnitev načrta najbolj odvisna od pridelka. Po napovedih strokovnjakov bo ta od 10 do 15 odstotkov nižji kot lani, manjši pa bo zlasti na tistih površinah, kjer pridelovalci posevkov niso ustrezno zaščitili pred boleznimi in pleveli, povrhu pa jih niso še primerno dognojili.
V Mlinopeku pravijo, da se na letošnji odkup niso posebej pripravljali, saj imajo dovolj izkušenj iz prejšnjih let, poskrbeli pa so, da bo odkup potekal kar najbolj nemoteno. Na vseh prevzemnih mestih že od prvega dne žetve pridelek prevzemajo od 7. do 23. ure, če bo potrebno, pa ga bodo za kakšno uro tudi podaljšali.
Dokončno so znane tudi cena in vse spodbude, ki jih
bodo pridelovalci dobili za oddano pšenico. Kot smo že poročali, bodo dobili pridelovalci za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda 70 dinarjev in za pšenico drugega kakovostnega razreda 69 dinarjev, v Mlinopeku pa si bodo prizadevali, da bi prevzeli čim več kakovostne pšenice in tako pridelovalce tudi v prihodnje spodbudili, da bi se ob setvi odločali za najkakovostnejše sorte. K osnovni ceni bodo žitne organizacije dodale še 2,50 dinarja za kilogram (pariteta Osijek—Maribor) in povrnile pridelovalcem del prevoznih stroškov do prevzemnega mesta, v kmetijskih zadrugah pa bodo pridelovalci dobili še dobropis - 11 dinarjev za vsak oddan kilogram, ki je namenjen za nakup mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Brez povračila prevoznih stroškov, ki se bodo gibali od 0,50 do 3,80 dinarja, bodo tako pridelovalci dobili za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda 83,50 in za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda 82,50 dinarja.
Čeprav je bil sprva predlog, da letos zamenjave pše-
Goričko ’86: Delajo kot za stavo
Letošnja zvezna mladinska delovna akcija bo ekonomsko najuspešnejša doslej. To oceno je po prvih desetih dnevih dela na goričkih cestah že mogoče izreči. Komandant akcije Milan Fujs je ugotovitev le potrdil, ko je dejal, da so delovni rezultati brigadirjev letos nad vsemi pričakovanji in so tudi v primerjavi z minulimi akcijami na Goričkem veliko boljši.
Pa poglejmo uspešnost posameznih brigad: MDB Silvira Tomassini iz Titqve Mitroviče je normo presegla za 63 odstotkov, MDB Franjo Kluz iz Bosanske Dubice kar za 110, MDB Kosmaj iz Mlade-novca za 106, MDB Branko Radičevič iz Sremskih Karlovcev za 93, MDB Ivo Lola Ribar iz Slovenj Gradca pa je naredila za 53 odstotkov več od pričakovanj. Medtem brigadirji delo nadaljujejo, doslej so obnovili čez 2 km cest, tačas pa so v Kančevcih.
težko odgovorili pritrdilno. In navsezadnje: ali na življenjski standard ne vplivajo tudi cene elektrike, premoga, obutve, stanarine...? Nemalokrat bi bilo ukrepanje zveznega izvršnega sveta potrebno tudi na teh področjih!
L. Kovač
nice za koruzo ne bi bilo, so v Zadružni zvezi Slovenije z anketo ugotovili, da bi kmetje potrebovali 12 tisoč ton koruze, zato bo tudi letos to možno zamenjati v vrednost-
nem razmerju 1:1,3. Žitne organizacije v Sloveniji imajo na voljo 16 tisoč ton koruze in vsi, ki jo potrebujejo jo lahko tudi dobijo.
L. Kovač
POSVET RADGONSKIH GOSPODARSTVENIKOV
Ugodno ocenili prvi paket ukrepov
Direktorji delovnih organizacij v občini Gornja Radgona, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in skupščinskih zborov ter člani izvršnega sveta skupščine občine so na minulem posvetu v sredo, 9. julija, pozitivno ocenili paket ukrepov zisa za izboljšanje gospodarstva.
Po mnenju podpredsednika sveta SO Gornja Radgona Jožeta Fariča izhod iz krize ni v omejitvenih, temveč v spodbujevalnih ukrepih. Tako bodo novi ukrepi spodbudno vplivali na povečanje izvoza, zagotavljali večjo finančno disciplino, izboljšali obrestne mere v kmetijstvu, zagotovili dodatne uvozne pravice, sprostili carino ter trgovini vrnili del prometnega davka. Nevarnost je le, kakor je dejal predsednik OK Zveze komunistov Gornja Radgona, Branko Kurbus, da bodo ti ukrepi ugodni le za delovne organizacije, ki dobro poslujejo.
Oživiti proizvodnjo in spodbujati izvoz, je namen tudi sedanjih ukrepov zveznega izvršnega sveta, je dejal sekretar RK SZDL Geza Bačič, vendar pa bomo morali v prvi vrsti k temu prispevati sami z boljšim odnosom do dela, razvoja in delitve dohodka.
V pomurskem gospodarstvu pa pogrešajo predvsem večjo povezanost, pri tem ne gre za integracijo, temveč za združevanje sredstev in kadrov V želji doseči isti cilj — preustrbjiti gospodarstvo.
Bernarda Peček
V ZIBELKI PANONSKIH
SLOVENCEV
Šele po drugi svetovni vojni so madžarski arheologi odkrili v Blatogradu (danes Zalavar) ob Blatnem jezeru na prostoru, kjer je svojčas stal blatenski kostel, temelje starodavne krščanske bazilike. Kako je v zibelki panonskih Slovencev danes, o tem več v fotoreportaži na str. 6.
Neorokavičeno prepoznavanje krize
Na reprezentantivnem vzorcu 2100 polnoletnih občanov v 420 krajevnih enotah v naši republiki je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Raziskovalnem inštitutu FSPN Univerze Edvarda Kardelja marca in aprila letos izvedel projekt Slovensko javno mnenje (SJM) ’86. Kot smo slišali na nedavni seji komisije za informiranje in komuniciranje pri CK ZKS, je raziskava z 18-letno tradicijo — opravljajo jo že od leta 1968 — zelo zanesljiva, veljavna in uporabna za odkrivanje politične zavesti Slovencev, sami podatki (odgovori na vprašanja), ki se v obdobjih spreminjajo, pa izraz trendov oziroma sredstvo za (posredno) prepoznavanje okoliščin, ki vplivajo na politično zavest občanov.
Tokratna raziskava, kot tudi tista iz leta 1984, »izpričuje, da se je zavest o družbeni krizi, v kateri že dolgo močvirno tičimo, še kako naselila v malodane vse predele politične zavesti Slovencev. Slovensko javno mnenje — kar je po moji presoji le navidezno protislovno — valovi med politično utrujenostjo na eni in vendarle tudi izraženo željo in politično angažiranim hotenjem za spreminjanje razmer in pripravljenostjo za akcijo na drugi strani, »je menil dr. Boštjan Markič. Opozoril je, da je zavest o krizi vrgla svojo senco na kadrovsko politiko in na opravljanje odgovornih funkcij. Vsega štiri odstotke vprašanih namreč sodi, da tisti, ki so nas porinili v krizo, morejo v prihodnje še opravljati izpostavljene družbene funkcije. Seveda je vprašanje, »ali se tisti (ne)odgovorni funkcionarji, ki nosijo zaradi neodgovornega ravnanje sv.oj delež krivde, ne igrajo naglušne in so preveč zapredeni v pajčevino poželenja-po oblasti, da bi odšli v zgodovino. Tudi to je'bržčas odslikava političnega časa in politične zavesti.«
Zazdaj bi se ustavili pri nekaj vprašanjih in odgovorih iz prvega ; dela raziskave o družbenoekonomskih razmerah, ki morajo tudi Po-) murcem dati misliti. Eno takih vprašanj se je glasilo, ali je za socialistični razvoj sprejemljivo, da sedaj na Madžarskem dopuščajo in spodbujajo delovanje obrti in malega gospodarstva v zasebnih rokah. Kar 69 odstotkov vprašanih je odvrnilo, da je sprejemljivo, 31,5 odstotka ni vedelo ali je bilo neodločenih in le 9,4 odstotka je odgovorilo, da ni sprejemljivo. Posebnega komentarja bi bila vredna razčlemba primerjalnih podatkov ob vprašanju, na katerih področih dejavnosti bi morali hitreje razvijati družbeni sektor, na katerih pa zasebnega, zato da bi čim hitreje premagali gospodrsko krizo. Razpoznavno je, da recimo na področju kmetijstva že 18 let »glas samoupravno organiziranega ljudstva brez vladarskega žezla« vztrajno ponavlja, naj bi hitreje razvijali zasebni sektor. Letos se s tem strinja kar 49,9 odstotka oziroma jih je 25,5 odstotka ali pet odstotkov manj kot leta 1968 za to, da bi približno enako razvijali družbeni in zasebni sektor. Nekaj podobnega velja za storitveno obrt in servise, proizvodno obrt in manjša industrijska podjetja. Kmetijska proizvodnja se je v zadnjem času precej mehanizirala, kmečka posestva pa so še vedno majhna in razdrobljena. Kaj bi bilo po vašem mnenju v zvezi s tem potrebno storiti? Ce je delež tistih, ki so v SJM ’69 menili, da bi kazalo odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 hektarjev obdelovalne zemlje in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor je lahko obdeluje, znašal 51 odstotkov, se je letos povzpel na 64,5 odstotka. Da naj bi zasebna posest ostala omejena na 10 hektarjev obdelovalne zemlje, bolj pa bi bilo treba razvijati različne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami ter kombinati, je pritrdilno odgovorilo 24,4 odstotka, leta 1969 pa 37,2 odstotka. Odstotkovno zanemarljivo je strinjanje s ponujenim odgovorom, naj čim več zemlje preide iz rok posameznikov v družbeno lastnino
Če se samo spomnimo razgretega kresanja mnenj o skladnejšem regionalnem razvoju oziroma mnogosrediščnosti v naši republiki, ne moremo mimo vprašanja iz SJM ’86: kako naj bi se v prihodnje razvijali družbenogospodarski odnosi med razvitimi in manj razvitimi območji v Sloveniji? V primerjavi z letom 1969 je letos skoraj enkrat več vprašanih (9,2 odstotka) soglašalo, naj manj razvita območja sama skrbjjo za svoj razvoj. Z odgovorom, to naj bo predvsem skrb vseslovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih območij, je leta 1969 soglašalo 25,8 odstotka, leta 1972 že 33,8 odstotka, štiri leta pozneje 37,6 odstotka, leta 1978 49,8 odstotka in leta 1980 kar 52,1 odstotka vprašanih. Pred štirimi leti je bilo za to samo še 34,6 odstotka in letos 28,3 odstotka. Največji delež pritrdilnihodgo-vorov zasledimo pri predlogu, naj manj razvita območja sama skrbijo zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga. Postopno se je sicer zmanjševal in z 60,1 odstotka leta 1969 pristal to leto pri 53,8 odstotka.
Vse to naj bi utrjevalo spoznanje, da bi uradna politika in politiki oziroma tisti, ki odločajo, ne smeli preprosto obiti »volje množic«,., marveč javnosti, ki je vedno močnejša in glasnejša, še bolj tanko prisluhniti. Skratka, nikomur, ki odloča, ne bi smelo biti vseeno, kaj menijo in mislijo ljudje. V tej zvezi se bomo morali k raziskavi Slovensko javno mnenje še velikokrat vračati.
Branko Žunec
Škodljivi igrači izločili iz trgovin
Pomurski inšpektorji so pred kratkim pregledali lončene izdelke, ki jih lončarji prodajajo kot uporabne predmete. V nasprotju z lani, ko so ugotovili preveč svinca (škodljivega zdravju), ietos te snovi v lončenih izdelkih ni bilo več, kot je dovoljeno. Prav tako pa so pomurski inšpektorji pregledali otroške igrače, ki so v prodaji. Od osmih igrač, kolikor so jih takrat pregledali, sta bili dve neprimerni. Na podlagi rezultatov te raziskave so igrači izločili iz prometa v celi Sloveniji.
bp
Skoraj 4 milijone dolarjev za soboške gradbince
Težave, s kakršnimi se srečujejo gradbinci, niso obšle tudi 1200-članskega delovnega kolektiva Gradbenega podjetja Pomurje iz Murske Sobote. Za izgubo v prvem letošnjem četrtletju sicer pravijo, da je sezonskega značaja in se je položaj do konca prvega polletja že izboljšal, napovedujejo pa, da bodo do konca leta vse težave uspešno premagali. Več kot polovico vseh gradbenih del soboški gradbinci opravljajo zunaj Pomurja, uspešno pa konkurirajo tudi na nekaterih zunanjih trgih.
V sodelovanju z mariborskim Konstruktorjem končujejo z nekaterimi deli na Madžarskem,
pred kratkim pa so z Madžari podpisali še eho pogodbo, s katero bodo zaslužili nekaj čez 3 milijone 822 tisoč dolarjev. Prek mariborske Jeklotehne in beograjskega Genexa bodo 21. julija začeli z obnovo hotela Nemzeti v Budimpešti, z deli pa bodo končali v 12 mesecih. Na gradbišču v Budimpešti bo ves čas delalo 50 soboških gradbincev, k obrtni-škim delom pa bodo pritegnili tudi nekatere svoje kooperante. To bo doslej naivečja vrednost opravljanja gradbenih del v tujini, odkar sc se soboški gradbinci izločili iz mariborskega Konstruktorja in se organizirali kot enovita delovna organizacija.
L. Kovač
aktualno doma in do svetu
Letalski napad izraelskih letal na oporišča prosirskih palestinskih frakcij jugovzhodno od Bejruta je zahteval štiri življenja, enajst oseh pa je bilo ranjenih. Po sporočilu izraelskega vojaškega poveljstva so palestinski komandosi in pripadniki libanonskega odporniškega gibanja v zadnjih desetih dneh več kot 20-krat napadli izraelske čete v Libanonu. Na sliki: poškodovan sedež demokratske fronte za osvoboditev Palestine. (Telefoto: Reuter)
AGRARNA REFORMA
V Braziliji, tej z zemljo bogati deželi, je preko deset milijonov vaških revej^v, ki se že dolgo potegujejo za košček zemlje. Le petina zemlje je obdelane, v lasti jo imajo veleposestniki in Brazilija mora vsako leto odšteti milijardo dolarjev za uvoz hrane. Vso neobdelano zemljo si lastijo veliki posestniki in doslej je državi uspelo, da so med 150 tisoč družin razdelili le 4 milijone hektarov zemlje. Veleposestniki so si omislili zasebno milico, ki se spopade s tistimi brez zemlje. V enem samem letu so ubili 320 vaških revežev.
Veleposestniki so ustanovili nekakšno stranko — združenje ruralistov. Vodja stranke Plinio Junkeira, ki so mu odvzeli 3000 hektarov trdi, da ima stranka močno podporo v zunanjem ministru, ki so mu prav tako vzeli nekaj neobdelane zemlje.
Brazilski predsednik Jose Sarney je že ob svojem nastopu predložil program, po katerem naj bi dobilo zemljo okoli 7 milijonov revežev. Vendar je ta načrt spodletel zaradi moči, ki jo imajo v svojih rokah veleposestniki. Reveže podpirata zakon in Cerkev, toda veleposestniki imajo na svoji strani najete morilce in najbrž tudi del vojske. V tem neenakopravnem boju je vsak mesec ubitih kakih 20 ljudi.
Brazilski predsednik Sarney se je pred dnevi o agrarni reformi v tej veliki južnoameriški državi pogovarjal tudi s papežem Janezom Pavlom II.
Preplah zaradi
I jedrskih odpadkov
V Srbiji so se razširile govorice, da naj bi na Sokolski planini zgradili objekte za trajno skladiščenje radioaktivnih odpadkov iz nemških jedrskih elektrarn. Na seji izvršnega sveta skupščine ISR Srbije je bilo rečeno, da med 13 možnimi lokacijami za gradnjo osrednjega jugoslovanskega skladišča za trajno skladiščenje radioaktivnih odpadkov ni Sokolske planine. Po načrtih Jugela sta potencialni lokaciji depresija na območju Čačka in Kraljeva.  Na območja inštituta Boris Kidrič v Vinči se pripravljajo na S gradnjo objektov za začasno skladiščenje jedrskih odpadkov.
Prekop navrgel milijardo
Od lanskega do letošnjega julija je Egipt s taksami za plovbo skozi Sueški prekop zaslužil milijardo in 26 milijonov dolarjev. Prihodki od Sueškega prekopa so v Egiptu na tretjem mestu, takoj za
nakazili delavcev, zaposlenih v tujini, in prihodki za prodajo nafte. Največ taks so plačali tankerji za prevoz nafte.
Leto pred tem so s prekopom zaslužili 14 odstotkov manj.
Računajo na solidarnost
Na Koroškem ugotavljajo, da so posledice junijskih neurij v radeljski in dravograjski občini izredno hude. Po prvih ocenah je škode za več kot 4,7 milijarde dinarjev. Največ škode je v kmetijstvu in na cestah. Doslej so že poskrbeli za ljudi, ki so ostali brez strehe. Nekatere ceste so zaprte, nekaterih pa sploh ni več. V obeh občinah se dogovarjajo o tem, da naj bi delavci prispevali enodnevni zaslužek. Z enodnevnim zaslužkom bodo najbrž priskočili tudi zaposleni v ravenski in slovenjgraški občini, računajo pa tudi na republiška solidarnostna sredstva.
Koruzo nadzorujejo
Kot poroča Tanjug, se niti na enem posevku koruze, zasejane z ameriškim semenom, ni pojavila glivična bolezen diplodia maydis. Po podatkih zveznega komiteja za kmetijstvo so uvoženo seme posejali na okoli 32.350 hektarih: v Srbiji na 13.884 in v Vojvodini na 17.300 hektarih. Porabili so 600 ton semena, od tega pa so samo 60 ton uporabili pred preverjanjem zdravstvenega stanja. Ker je bilo drugo seme zdravo, je zdaj ogroženih le 4000 hektarov, kjer so seme posejali, ne da bi ga prej pregledali. Vsa polja z ameriško koruzo nenehno nadzorujejo, hkrati pa so začeli postopek za ugotavljanje odgovornosti zveznih inšpektorjev na mejnih prehodih na Reki, v Kopru in Sežani.
SE BO PONOVILO?
Aprila letos so ZDA prepovedale uvoz naših šunk in konzerv. Trenutno te prepovedi ni več. Zvezni inšpektorji so pred kratkim spet ugotovili, da je kar deset odstotkov vzorcev za izvoz oporečnih, ve pa se tudi, da med njimi ni izdelkov iz naše republike. Ve se tudi za tiste grešnike, ki so aprila »poskrbeli« za ameriško prepoved uvoza iz Jugoslavije. To so bili Carnex, 29. november in Sljeme. Takšna neresnost se nam lahko hudo' maščuje in prav bi bilo, da bi stroške takšnih neodgovornosti plačal tisti, ki jih je zakrivil. To seveda ni nobena šala, saj bi bila lahko cena tolikšna, da bi pomenila likvidacijo grešne delovne organizacije.
[PREMALO IN PREVEC
Na zadnji seji sveta ZSJ smo slišali dve nasprotni ugotovitvi in dva različna načina mišljenja o tem: osebni dohodki so le deseti del ali največ 15 % dohodkov in — na Kosovem ena družina porabi povprečno 5 kg kruha dnevno in kaj ji potem ostane od plače, ki je nižja od pet starih milijonov, za vse druge potrebe?
Kakor je vse manj ugodnih rezultatov gospodarjenja, tako so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo zaščito delavčevega življenjskega standarda. Tako pravzaprav postaja že skoraj povsod plača socialna kategorija, in zato gre ekonomija še bolj navzdol. Če pač hočemo pokriti vse potrebe, večji izvoz, hitrejše zaposlovanje, in s tem doseči boljši materialni položaj delavcev, potem je pač potrebno več in bolje delati in gospodariti.
Zahteve, ki spremljajo tarnanje glede kruha s Kosova, so že zdavnaj teoretično in politično ovržene, saj se z ohranjanjem nizkih cen kruha, olja, mesa in drugih živil ne pride nikamor drugam kot v še večjo odvisnost od državnih ali poldržavnih distributerjev, zatorej v še večje siromaštvo, samoupravljanje pa naj bi spodbudilo delovne ljudi h gospodarnejšemu ravnanju in svobodnejšemu odločanju o vsem, ne samo o koščku kruha in mesa.
Če so osebni dohodki le desetina dohodkov, drugod v svetu, kjer se ne hvalijo z najboljšim načinom upravljanja, pa so tretjina dohodkov, pomeni, da smo siromašni pač zato, ker z omenjeno razliko pokrivamo izgube in škode tistih, ki se dela ne lotevajo dovolj gospodarno ali pa povsem zgrešeno. Vrednost dela pa bi morala biti vsaj bolj cenjena, če ne že pravo merilo gospodarjenja, saj vemo, da tudi zdajšnji dohodki najčešče niso več rezultat dela, temveč čezmernega zviševanja cen, s katerimi ne pokrivamo samo izgub, temveč tudi najrazličnejše in vedno zelo negotove naložbe.
Zavarovanje življenjske ravni delavcev sploh ni nekakšna naivna teza, zahteva in praksa, kajti to je način skrbništva, ki ga delavci že zdavnaj več ne želijo, niti potrebujejo, najmanj pa ga pričakujejo od svoje organizacije — sindikatov. Namesto takega in podobnega . varstva potrebujejo delavci več svobode, več prostora za svoje samoiniciativno delovanje, saj je slehernemu človeku jasno, da je družini bolje, če več njenih članov dela, in sleherna družina je pripravljena storiti vse, da bi pomagala svojemu dela sposobnemu članu do zaposlitve. Te sproščenosti pa je najmanj na Kosovu, kjer so največje družine in relativno najmanjši osebni dohodki, da pri tem ne govorimo o že zdavnaj nenaravnem financiranju razvoja nezadostno razvitih območij.
Tudi tarnanje zaradi izgubarjev, da jih je potrebno čim prej sanirati, je iz trte zvito, saj vemo, da imamo že desetletja ene in iste iz-gubarske delovne organizacije, ki jim nobene sanacije doslej niso pomagale. In če zdaj slišimo, da denarja za preusmerjanje proizvodnje v teh in podobnih organizacijah nimamo dovolj in da moramo zato še vedno ohranjati armado nezaposlenih, smo pri istem nesporazumu: delovni ljudje so zainteresirani za rentabilne naložbe in so zanje sposobni zbrati tudi dovolj denarja sami, če ne bi bili razpeti med nedefiniranimi družbenimi in zasebnimi sredstvi, kar marsikje še vedno ustvarja veliko pasivnost ne samo nezaposlenih, temveč tudi zaposlenih v odločanju o načinih reševanja teh problemov.
Največ problemov je, kakor se zdi, posledica nerazjasnjenosti marsikaterih načelnih vprašanj, polovičnih izhodišč, kot je na primer že omenjena lastnina oziroma lastninski odnos, ki zanemarja temeljni odnos iz dela, pa se zanje lahko oklepa birokracija, ki si deli moč s tehnokracijo, saj nekateri doktorji znanosti že kar trdijo, da so strokovnjaki tisti, ki morajo vleči naprej, samoupavni organi pa naj bi se z njimi bodli okrog posameznih rešitev, čeprav je že ustavno uzakonjeno, da samoupravljanje ni nikakršno partnerstvo.
Vse skupaj lahko končamo z ugotovitvijo, da je le ustvarjalnost tista gonilna sila, ki ustvarja znosen in zadovoljujoč, če ne že primeren materialni položaj delavcev, ne pa delitev dobrin, kot mislijo varuhi delavskega pložaja, ki pomeni jemanje enim v korist drugih zaradi ustvarjanja navideznega ljubega miru.
globus
PARIZ — Znanemu nacističnemu zločincu Klausu Barbie-ju, nekdanjemu šefu gestapa v Lyonu, bodo verjetno sodili prihodnje leto. Barbie je dal ustreliti 56 Zidov, 308 pa jih je poslal v plinske celice.
BUDIMPEŠTA - Madžarska bo od Svetovne banke dobila 100 milijonov dolarjev posojila. Denar bodo porabili za uresničitev nekaterih programov v kmetijstvu.
WASHINGTON - Po izračunih inštituta za prebivalstvo v Washingtonu naj bi se 7. julija letos rodil petmilijardti prebivalec našega planeta. Pred dvanajstimi leti je bilo na svetu štiri milijarde ljudi.
MOSKVA — Sovjetska časopisna agencija Novosti je sporočila, daje Sovjetska zveza pripravljena-pošiljati v vesolje satelite drugih držav.
RIO DE JANEIRO - Brazilija je dosegla sporazum, da odplačilo dela dolga v znesku 31 milijard dolarjev preloži za eno leto. V znesku je dobra polovica obresti.
BRUSELJ — Socialistične stranke držav članic Evropske gospodarske skupnosti zahtevajo, da države dvanajsterice prepovedo nadaljnjo gradnjo jedrskih elektrarn in zaprejo vse tiste elektrarne, ki ne ustrezajo varnostnim merilom.
ISLAMABAD — Pakistanski parlament je sprejel zakon, ki grozi s smrtno kaznijo vsakomur, kdor bi žalil ali grajal ime in delo islamskega preroka Mohameda.
NEW YORK — V Ameriki so umaknili iz prometa kakšnih 100 tisoč zavitkov naravne barve, ker je neki anonimnež sporočil, da je šest zavitkov zastrupljenih s ciankalijem.
MOSKVA — Zaradi ugodnih vremenskih razmer bodo letos v SZ pridelali več pšenice kot lani.
v žarišču dogodkov
Težavne preizkušnje
V drugi polovici avgusta se bodo v zimbabvejskem glavnem mestu Harare že osmič (v petindvajsetih letin) sestali voditelji držav ali vlad neuvrščenih držav. Glede na to povzemamo po Naših Razgledih iz uvodnika Kaj moramo, kako ne smemo, ki ga je napisal Janez Stanovnik, tisti del, ki govori o sedanjem trenutku neuvrščenosti.
Neuvrščeno gibanje je zraslo iz spontane težnje po politični emancipaciji od kapitali-stično-kolonialistične dominacije in iz prav tako spontanega odpora proti vsem oblikam mednarodnega izkoriščanja. Ta enotnost interesov se je pokazala in solidarna akcija na mednarodnem področju gradila, še preden so ji zgodovinski voditelji — Nehru, Tito, Naser, Sukamo in Nkrumah — dali programsko usmeritev. Zahteve po dekolonizaciji, razorožitvi in gospodarskem razvoju so bile stebri programa multilateralne akcije.
Nove težnje v svetovnem gospodarstvu postavljajo neuvrščeno gibanje pred težavno preizkušnjo. Niso vse dežele, ki šo pridružile gibanju v zadnjem četrt stoletju, izpostavlje-pte istim nevarnostim in pritiskom. Čeprav so poglavitni cilji neodvisnosti, miru in gospodarskega napredka enotni, so specifični nacionalni interesi dostikrat m nujno različni.
V zadnjem desetletju, zlasti pa še v zadnjih petih letin, je bila gospodarska usoda posameznih kontinentov na svetovnem Jugu dokaj različna. Usoda Afrike je bila najtežja. Podedovana zunanjeekonomska odvisnost, industrializacija ob pomanjkljivi infrastrukturi, dostikrat pretirana etatizacija ob pomanjkanju strokovno usposobljenega kadra, strahotni demografski pritisk . .. Afrika je zares primer ranljivosti. Ekološka katastrofa je bila samo zadnji udarec. Zunanji dolg — 140 milijard dolarjev leta 1986 za Afriko ni manjši problem kot za druge kontinente v razvoju, saj dosega letos (po podatkih MMS) 44,1 % družbenega proizvoda, medtem ko je povprečje za vse dežele v razvoju 38,7 %. Osrednji problem Latinske Amerike je očitno zunanji dolg, saj višina tega dolga predstavlja trikratno vrednost celotnega letnega izvoza zelene celine. Jugovzhodna Azija je na prvi pogled v boljšem položaju. Doživljala je razmeroma visoko stopnjo gospodarske rasti v vsej prvi polovici osemdesetih let, ko se je svetovno gospodarstvo zvijalo v krčih ekonomske depresije; celotni azijski zunanji dolg je manjši od enoletnega izvoza. Toda kljub tej veliki raznolikosti je zavest enotnosti usode danes prav tako močna kot ob ustanovitvi gibanja neuvrščenosti.
Nove težnje v svetovnem gospodarstvu so prizadele dežele v razvoju predvsem s tem, da so praktično blokirale oz. zaustavile proces gospodarskega razvoja. Padec surovinskih cen — danes so na najnižji točki po veli-
ki depresiji v tridesetih letih — je neposredno povezan s problemom prezadolženosti: surovinski proizvajalci skušajo zaslužiti konvertibilne devize s tem, da mečejo na svetovne trge vse večje količine, s čimer si seveda zbijajo cene. Pri industrijskem izvozu se dogaja nekaj podobnega: skoraj polovica industrijskega izvoza iz dežel v razvoju je po cenitvah Kanadskega ekonomista Helleinerja danes pod udarcem protekcionističnih ukrepov v razvitih deželah. Londonski Economist je 30. novembra 1985 upravičeno zapisal, da so svetovni siromaki zaradi padca izvoznih cen lani podarili svetovnim bogatašem 65 mi-
STRAN 2
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Poročilo o sredstvih splošne porabe proračuna in vseh porabnikov proračuna za letošnje prvo polletje je bila osrednja točka dnevnega reda občinskega izvršnega sveta v preteklem tednu, ki se je seznanil še s posledicami toče v soboški občini ter poslušal informacijo o končanem komasacijskem postopku v Lipi. S to informacijo, ki jo je pripravil komite za kmetijstvo in gozdarstvo, bodo seznanili tudi delegate zborov občinske skupščine.
MURSKA SOBOTA — V organizaciji republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zadružne zveze Slovenije je bil v Murski Soboti regijski posvet o pripravah na letošnjo žetev in odkup tržnih presežkov pšenice. Te bi morali letos od pomurskih pridelovalcev odkupiti nekaj več kot 31 tisoč ton ali več kot tretjino vseh tržnih presežkov v Sloveniji. Cena je letos spodbudna, smo slišali na posvetu, odkup pa bo najbolj odvisen od pridelka, ki bo po napovedih nekoliko nižji kot lani.
GORNJA RADGONA — O pripravah na žetev in odkup pšenice pa so govorili tudi na zadnji seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze. Obveljala je ugotovitev, da smo na oboje v Pomurju dobro pripravljeni in kakšne posebne politične akcije pri tem niso potrebne. Mora pa imeti ta najširša frontna organizacija pregled nad potekom odkupa in priskočiti na pomoč tam, kjer bi se morebiti začelo zatikati.
LJUTOMER — Upravni odbor Turistično-olepševalnega društva Ljutomer je svojo zadnjo sejo namenil v glavnem pripravam na drugi Prleški sejem, ki bo letos 17. avgusta. Izkušnje iz lanskega leta so bile dobra osnova za letošnji sejem pa tudi prostorske možnosti so v letošnjem dosti boljše, tako da ni ovir, da tudi drugi Prleški sejem ne bi uspel. Tudi letošnji bo imel poleg turističnega značaja še kramarski in zabavni, organizator pa bi rad dosegel, da bi na Prleškem sejmu sodelovali vsi občani in da bi sejem postal njihov. Med spremembami velja omeniti, da bo boljšji sejem letos na novi ljutomerski tržnici. Te dni pa bodo objavili tudi razpis za sodelovanje na tem sejmu.
D. L.
GORNJA RADGONA — Na minulem posvetu direktorjev radgonske občine o novih ukrepih zisa je podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič napovedal, da se bodo izgube rešili že po šestih mesecih Lina, Mineralna voda in Intes, po devetih mesecih Kmetijski kombinat, Tovarna polnilne opreme in tozd Transport Avtoradgone, do konca leta 1986 pa tudi Naravno zdravilišče Radenci ter Avtoradgo-na.	bp
do tedna
Nespodbudna gospodarska gibanja
V soboški občini ocenjujejo, da večino načrtovanih gospodarskih gibanj v prvi polovici letošnjega leta ne bodo uresničili. Nizka je predvsem rast izvoza in industrijske proizvodnje, prepočasi pa se uveljavljajo tudi kakovostni kazalci gospodarjenja. Čeprav je res, da so dohodkovna gibanja na sorazmerno visoki ravni, saj v večini primerov presegajo 100-odstotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Po drugi strani pa so realna gibanja nižja od resolucijskih predvidevanj. Zaskrbljuje podatek, po katerem je rast sredstev za osebne dohodke hitrejša od rasti dohodka, kar velja tudi za vse oblike porabe. Podobna ugotovitev velja za občinsko resolucijo, saj zaostajajo pri nekaterih bistvenih kazalcih, kot so zaposlovanje, izvoz, industrijska proizvodnja, in drugje.
Po ocenah soboškega združenega dela pa je izredno visoka tudi rast cen, prav tako je neskladje v cenah proizvodov kmetijske, živilske, kovinske in lesnopredelovalne industrije. In če k temu prištejemo še strmo naraščanje obveznosti za skupne in splošne družbene potrebe, obresti za najeta posojila in slabšo likvidnost soboškega združenega dela — lažje razumemo nič kaj rožnato stanje tukajšnjega gospodarstva. Pozitivni premiki pa so vendarle pri rasti sredstev za poslovni sklad, ki bo nekoliko hitrejša od dohodka. Slej ko prej pa večina resolucijskih ciljev ne bo uresničenih v letošnjem prvem polletju.
In kako je z naložbeno dejavnostjo? Tudi na tem področju ne moremo postreči s kakimi spodbudnimi novicami. Gospodarska naložbena dejavnost je namreč zaradi znanih težav dokaj skromna. Denar je zlasti usmerjen v posodabljanje proizvodnih procesov in tehnologije kar je sicer pozitivno, vendar ni večjih in pomembnejših gospodarskih naložb, ki bi hitreje prispevale k odpiranju novih delovnih mest. Negospodarske naložbe sicer potekajo po začrtanem programu, hitreje pa jih bodo izvajali šele v drugem polletju. Omenimo, da so posodobili 1,6 kilometra dolg cestni odsek Martjanci—Moravske Toplice, ki je predstavljal ozko grlo za naraščajoč promet, cesto Andrejci—Ivanovci, prav zdaj pa na-mravajo položiti asfaltno prevleko na odseku Puževci—Strukovci. Hkrati so začeli graditi 93 družbenih stanovanj.
Milan Jerše
Ljutomer------------------—------------
Dopustniška delegatska mlačnost
Naslov v resnici ustreza dogajanjem na zasedanju zbora krajevnih skupnosti in združenega dela skupščine občine Ljutomer. Ta mlačnost je bila najbolj očitna pri obravnavi težavnega gospodarskega položaja Lesnininega tozda Mizarstvo, ko sta predstavnika Unilesa in Lesnine z vsemi razpoložljivimi topovi obstreljevala delegate z že znanimi in manj znanimi dejstvi, predvsem pa s starimi obtožbami o netočnem pisanju predstavnikov sedme sile, ki pa so žal doslej poročali o že znanih podatkih, ker pač s tistimi neznanimi niso bili seznanjeni. Ob tem je predstavnik Lesnine, tov. Burger, očitno pozabil, da je vir informiranja prav tako odgovoren za dano informacijo kot vsi drugi. Pa pustimo vse skupaj pri miru, kot so stavili delegati, ki so se odločili, da preneha konec julija v Lesnininem tozdu Mizarstvo ukrep družbenega varstva in da morajo do takrat izvoliti tudi vršilca dolžnosti direktorja.
No, nekaj svetlega pa je na tem zasedanju vsekakor bilo — kljub mlačnosti. S tem,da
so delegati potrdili odlok, ki urejuje nekatera vprašanja s področja obrti, so preprečili pojav še enega lokalnega monopolizma. Za kaj gre? Trgovsko podjetje Vesna iz Ljutomera je na omenjeni predlog odloka želelo dodati dopolnilo, po katerem naj bi prodajo na drobno dovolili zasebnikom le v 7 zelo odmaknjenih naseljih, v vseh drugih 54 pa bi si to pravico lastila le ta delovna organizacija. Delegati so dopolnilo zavrnili, v odloku, ki so ga potrdili, pa je zapisano, da bosta o odprtju trgovine, pa najsi bo ta v zasebni ali družbeni lasti, odločala krajevna skupnost ali svet potrošnikov in dokončno naj bi te predloge potrdil izvršni svet, ki pa mora upoštevati mnenje sveta potrošnikov ali krajevne skupnosti. Tako je bolj ali manj še najbolj pravično. V ostrem boju za vsakega kupca, kjer počasi prihaja v ospredje dobra založenost, kakovostna ponudba in še kaj, pa je konkurenca na trgu še najboljša in najbolj zdrava za — kupca (krajana).
Dušan Loparnik
Boljše varstvo pred kužnimi boleznimi
Varstvo prebivalstva pred določenimi nalezljivimi boleznimi v Sloveniji določata zvezni zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (SFRJ 1984), in zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (SRS 1977).
Zaradi nekaterih pomanjkljivosti republiškega zakona je dan v razpravo predlog zakona, ki naj bi med drugim tudi izključil in na novo vključil nekatere nalezljive bolezni. Poleg, nekaterih skupnih prednosti, ki naj bi jih novi zakon določil, pa je za Pomurje toliko pomembnejši, ker naj bi tudi določal izvajalce programa za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi ter posebej izvajalce ukrepov in medsebojno obveščanje zdravstvene in veterinarske postaje v zvezi z varstvom pred zoonozami.
Zoonoze so bolezni živali, vendar pa se lahko preselijo tudi na človeka. Od 1949. leta, odkar vodijo natančno evidenco zoonoz v Sloveniji, je v Pomurju delež teh nalezljivih bolezni največji. Te bolezi povzročajo mikroorganizmi, najbolj pa so razširjene leptospiroze, bakterije pri govedu, ki pa pri človeku povzročajo obolenja ledvic in jeter.	Majda Horvat
Bad Radkersburg — Gornja Radgona
Pri naših televizijskih gledalcih so že znane in priljubljene skupne oddaje televizijskih hiš iz sosednjih držav. V septembru bo oddaja, ki bo še posebno zanimiva za vse Pomurce. Avstrijska in ljubljanska televizija bosta namreč posneli skupno dveurno oddajo o mestih Gornja Radgona in Radgona. V njej bosta predstavljeni mesti, njuno prebivalstvo in dejavnost. V kulturnem programu bodo na naši strani sodelovali oktet iz Vidma ob Ščavnici, tamburaši, mladinski pevski zbor, folklorna skupina iz pobratenega Mladenovca ter drugi, oddaja pa se bo začela s srečanjem pihalnih orkestrov. V oddaji bodo nastopali tudi izdelovalci domačih izdelkov. Prizorišče dogajanja skupne oddaje bo v avstrijski Radgoni in pri Jaževem hramu. 	bp
INTERVJU S PREDSEDNIKOM SOBOŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA
I SAMO DELO ।
. OMOGOČA NADALJNJI 1
I RAZVOJ I
I I
I I
I I
»Majska analiza v enem zunaj soboške občine poi-izmed svojih delov ugota- skati take možnosti. Ce de-vlja, da je območje soboške jansko želimo delovati v tej občine označeno s sivino, smeri in mislim, da druge izbire nimamo, je potrebno, da med sabo razčistimo, v kakšni obliki je naše gospodarstvo pripravljeno združiti že tako skromno akumulacijo za skupni razvoj.«
In katere so še druge poglavitne naloge soboškega izvršnega sveta v tem poletnem času, če kot kolektivni organ, nosilec spodbud in usklajevalec aktivnosti želi izpolniti obveznosti iz svoje pristojnosti?« Sedaj se v bistvu »prestrojavamo v hodu« in je naša največja pozornost usmerjena v uresni-. čevanju nalog in ukrepov. I
JANEZ ŠTOTL — predsednik Gre za aktualna vprašanja soboškega izvršnega sveta delitve dohodka, osebnih
I I
I
I I I
I
dohodkov, skupno in splo- — šno porabo, gospodarske in E To pomeni, da je bilo za neproizvodne naložbe.  pritegnitev razvitejših delov Ogromna naloga je, da vse " Slovenije z novimi razvojni- oblike porabe spravimo v m mi programi v preteklosti resolucijsko začrtane okvi-E storjenega zelo malo. Maj- re, kar bo boleče, vendar" ska analiza namreč obrav- brez tega ne bo šlo, če želi- H nava zadnje srednjeročno mo stabilizirati gospodar- obdobje. Zavedam se, da je stvo. V ta namen bomo  pridobivanje novih proiz- ukrepali zoper vse tiste, ki * vodnih programov, zmoglji- so prekoračiteIji. Tu so še _ vosti in zaposlitev izredno naloge zaradi izgubarjev,  zahtevna naloga, ki terja tu- izvajanja referendumskega g di veliko denarja. Teh pro- programa in podobno, gramov pa seveda dobre or- Kljub zahtevnemu položaju  ganizacije združenega dela pa ne smemo pozabiti tudi  niso pripravljene prenesti na nadaljnji razvoj. Zagota-1 zaradi lepih oči, ampak le vljam, da bomo skupno s tja, kjer vidijo svoj gospo- sodelavci v izvršnem svetu  darski interes, ki ga lahko storili vse potrebno, čeprav E tudi pokrijejo«.	je seveda nerealno pričako- E
Tako meni predsednik iz- vanje nekaterih, da je mo-vršnega sveta skupščine ob- žno nakopičene probleme v  čine v Murski Soboti Janez najkrajšem času odpraviti. E Štotl, ko smo ga vprašali, Zavedati se moramo, da je | kako je z iskanjem novih samo delo tisto, ki lahko programov in gradnjo no- dolgoročno zagotavlja  vih zmogljivosti, kamor naj uspešen razvoj. Zato je na- E bi pritegnili razvitejši del ša naloga, da ob sodelova- E
Slovenije. Dosedanji rezul- nju družbenopolitičnih or-tati so bili namreč prepičli. ganizacij občine ustvarimo  In kaj storiti za izboljšanje ustrezne razmere, da delo K stanja? Po mnenju tovariša dobi svojo polno veljavo in  Štotla bi morali najprej možnost, da ob dobri orga-ugotoviti možnosti, da pri- nizaciji in vodenju postane  demo do novih proizvodenj takšen ustvarjalec nove E na osnovi dela tukajšnjih vrednosti, ki je sposoben za E razvojnih rezultatov v orga- lastno reprodukcijo in raz-nizacijah združenega dela, voj v širšem prostoru,«  »Seveda pa je treba v poudarja predsednik sobo-E ustreznih povezavah z de- škega izvršnega sveta Janez E lovnimi organizacijami in Štotl.
raziskovalnimi ustanovami	Milan
Na obisku pri pionirjih bratske brigade Pomurja in Mladenovca Štefan Kovač-Marko/
, • .airti PDB Štefan Kovač-Marko Ker je zunaj deževalo, so se brigadi j ktivom.
na MDA Trebča 86 tako stisnili pred j	----------
ŠEST ŽULJEV ZA TREBČO ’86
V lepi pokrajini, blizu Podčetrtka in atomskih toplic, nedaleč od tuheljskih in čateških toplic, je ena najmanjših republiških delovnih akcij — MDA Trebča 86. V prvi izmeni namreč sodelujeta le dve brigadi, prva je mladinska delovna brigada Miha Marinko iz Zasavja, brigadirji pa prihajajo iz trboveljske, hrastniške in zagorske občine ter iz pobratenih občin Lazarevac in Raška.
Toda vzrok-našega nedeljskega obiska je bila druga brigada, pionirska delovna brigada Štefan Kovač-Marko iz Pomurja. Verjetno je to ena najbolj pestrih brigad nasploh, saj jo sestavljajo pionirji iz lendavske, radgonske, ljutomerske in murskosoboške občine ter iz Mladenovca. Ker pa so na akciji sodelovali tudi štirje pionirji iz vzgojno-izobra-ževalnega zavoda v Veržeju, so bili brigadirji tudi iz različnih slovenskih mest. Po dveh tednih so se najbolj naveličali rib iz konzerv, ki so najpogostejša malica, žulji so že otrdeli (največ jih ima Stiev Horvat), vse življenje pa jim bo ostal v spominu brigadirski krst. Eden od krščencev (to pa je večina) ima še danes črn hrbet, pa ne zaradi udarcev, temveč zaradi barve. To namreč spada poleg hrane (ki je bolj slabo
užitna) in udarcev z metlo h krstu. Za 28 brigadirjev skrbijo trije mentorji Milan Sarkezi-Kuba, Leon Muc in Rada Vukotič. Eni so se navezali na tega, drugi na drugega mentorja. Nekateri so zatrjevali, da je Kuba najboljši mentor zato, ker jim pri vsem pomaga, seveda pa se jim je najbolj prikupil pri športnih aktivnostih, saj je dober nogometaš. Pomaga
jim tudi v kuhinji, na trasi, pri risanju, skratka: on ima rad njih in oni njega. Leon Muc je dejal, da so brigadirji pridni oziroma morajo biti pridni. Kot mentor jim mora biti vedno na voljo, jim pomagati, zato je delo mentorja zelo zahtevno, včasih pa tudi prav lepo.
Najmlajši brigadir je bil star 12 let, večina jih je končala sed-
Robi Čontala je bil vesel obiska brata, mame in očeta. Tri tedne je kar dolgo.
mi ali osmi razred osnovne šole. Radi igrajo nogomet, namizni tenis, kaj zapojejo, ušpičijo kake vragolije. Pri tem je glavni »inšpektor Zuba«. Tako so na primer ponoči pretakali vodo, žrtvi pa se po navadi zgodi kaj neprijetnega. Zaradi nočnega mazanja je večina brigadirjev že brez zobne paste.
Mnogim je v brigadi težko zaradi napornega dela, toda komandant Andrej Šeruga (to je njegova četrta akcija, lani pa smo ga srečali v Brkinih) pravi, da je delo prilagojeno zmožnostim pionirjev. Vseeno se najde taki kot Branko Kranjc, ki nam je zaupal, da je v brigadi včasih dobro, včasih slabo. Slabo zaradi tega, ker noče delati. Mladi brigadirji namreč kopajo jarke za vodovod v Slovenskih goricah, starejši pa postavljajo betonske stebre.
Ob koncu so nam pionirji-bri-gadirji potrdili, da bi morali prav vsi mladi preizkusiti brigadirsko življenje. Domačih pa da ne pogrešajo preveč, saj so med prijatelji.
Bernarda Peček

VESTNIK, 17. JULIJA 1986
STRAN 3
Z izseljencem Viktorjem Zenkovičem od Jalševca do Toronta (in nazaj)
SLEHERNA DRUŽBA IMA SVOJE PRITISKE IN STRESE!
Pred nekaj leti so predsedniku mednarodne družbe Winzen v »deželi prihodnosti« na naslovnicah časnikov v Montrealu napovedovali poslovni polom. Bilo je to takrat, ko so vladne stolčke zasedli separatisti in se malone zarotili, da rojaka, ki je v 50. letih iz osebnih, zlasti ekonomskih razlogov krenil na tuje, dotolčejo. »Takrat je naša korporacija dolgovala najbrž blizu dva milijona dolarjev več, kot smo imeli lastnine. Morali smo si sami pomagati, delali smo tudi po 24 ur in čakali. Zgodilo se je ravno sredi gradnje hiš na 2600 parcelah in kazalo je že, da bo uničenega skoraj 25 let mojega dela. Tako rekoč sam sem se boril proti mestu, provinci, državi. Če ne bi zdržal in po sodni poti izterjal, kar nam je šlo, bi vse izgubil,« je o značilni prigodi za članico britanskega Commonwealt-ha, drugo največjo državo sveta (po površini) — Kanado, kjer nasprotja med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec še niso odpravljena, pojasnjeval 61-letnik, čigar partnerstvo s Silvijem Winklerjem iz italijanske Gorice leta 1953 v Torontu pomeni temelje za rast in filozofijo, ki se po dobrih treh desetletji izraža v zanesljivosti, moči in prepričljivi dobičkonosni uspešnosti firme Winzen.
»Uzdaj se use i u svoje kljuse«
Viktor Zenkovič, ki ga kot spremljevalca narodnega heroja Daneta šumenjaka-Mirana poznamo pod vzdevkom Ciril in mu je med redkimi uspelo preživeti taborišče smrti Dachau, verjame, da je človek neke vrste stroj. »Rodil sem se v majhni zaostali vasi Jalševec pri Štrigovi v občini Ljutomer, danes pa sem v središču enega največjih in najsodobnejših mest v tujem svetu šef firme. Preživel sem marsikaj in moji živci so včasih zelo napeti. Vprašal sem zdravnika, če je to posledica vojne ali strahu v »lagerju«. Ni vedel. So namreč tudi ljudje, ki so preživeli živčni zlom, pa nikjer niso bili. Naučil sem se obvladovati samega sebe. Pomembno je, da se znamo sprostiti. Ne pijem, ne kadim in nikoli se nisem kako drugače uničeval,« se zdi najprej vredno objave iz daljšega pomenka v našem uredništvu.
Trgovanja z nepremičninami — »začel sem kot agent s preprodajo hiš« — se je moral šele naučiti, čeprav je bil njegov oče trgovec, kajti v Kanado je prišel kot učitelj
telovadbe, ki je nazadnje opravljal posle referenta atletske zveze Hrvaške. Pridružil se mu je Winkler, svojčas podpolkovnik JLA, ki je pred dvema letoma umrl, in družba Winzen je dobila svoja utemeljitelja.
Zakaj tujina, smo vprašali. »Ko pridete v življenju do enega od razpotij in iščete pot, pride nekaj in odločitev pade. Ni bilo ideoloških ali političnih razlogov, kajti nikdar se nisem kaj prida ukvarjal s politiko. Ko se znajdete v tujini, je edino načelo življenja: »Uzdaj se use i u svoje kljuse!« Emigracija ni lahka. Tujec je kot majhen otrok. Meni je bilo tem huje, kajti večina povojne jugoslovanske emigracije je iz Jugoslavije ubežala iz političnih razlogov in nas niso marali. Po ekonomski plati so se počutili ogrožene, kajti mi smo takoj zahtevali to in ono. Bili smo skratka zahtevni. Če danes pride kdo iz Jugoslavije, zdaj tudi mi mislimo, da hoče preveč,« se je glasil odgovor.
Zdaj tudi fanta v biznisu
Preden se je (za prijatelje in znance) Nick napotil na kratkotrajen obisk v domovino — med drugim so v krogu najbližjih proslavili mamino 80-letnico — je podpisal pogodbo, ki bo te dni, ko dajo soglasje pristojni državni organi, izpolnjena. »Šli bomo na borzo, prodali delnice in po tej poti dvignili nov kapital; morda več milijonov dolarjev. Tako gre to v našem sistemu,« smo zvedeli.
Konec meseca bo dopolnil 61 let, a jih ne kaže, saj je delovno in športno sila dejaven. »Posel, s katerim se ukvarjam, je zelo ’Stresfulk, zahteven, z veliko stresov. Pred štirimi leti je bila pri nas velika kriza in kdor je moral plačati velikp obresti — pri nas so to milijoni dolarjev — je bil upravičeno zaskrbljen. Naša firma upravlja stanovanja, kjer je okoli osem tisoč ljudi. Ti znajo biti zelo zahtevni, in zato nas večkrat dajejo stresi in pritiski. Stres je tudi, če vas vsakih pet minut kdo pokliče po telefonu. Zdaj je posel manj naporen, kajti tudi sinova sta v biznisu,« je povedal.
Poslovne mreže firme Winzen segajo med drugim.v Evropo in Hong Kong. »Dobrih 20 let sodelujemo z Nemci. Predstavljamo veliko nemških vlagateljev in upravljamo njihove naložbe. Nekdaj smo imeli tu več let svojo pisarno, nekaj časa v Munchnu, nato v Hamburgu in Frankfurtu. Tačas je pisarna naše firme v Hong
Kongu, kjer ljudje veliko zaslužijo. Mnogo je kapitala, ki ga je mogoče vlagati edino v proizvodnjo, presežke pa nalagati na tujem: ali. v Kanadi ali v ZDA. Zelo veliko naložb smo dobili iz Hong Konga in zato smo tam nekoč zaposlovali 10 ljudi. Zdaj imamo tam le direktorja, dva delavca, teleks ...«
Viktor Zenkovič, 61-letnik iz Jalševca pri Ljutomeru. Začel je spreprodajo hiš in po dobrih 30 letih pristal na čelu mednarodne družbe Winzen v Kanadi.
Anglosaksonci najbolj rafinirani diskriminatorji
Kakšni pa so Nemci kot partnerji? »Dobri in korektni. Povsem drugačni od vlagateljev iz recimo Nigerije.« Kaj pa v Hong Kongu? »Tu so čudni ljudje. Zelo zaprti. Zelo nezaupljivi. Kitajci pač, ki imajo drugačno kulturo. Toda, če vam enkrat zaupajo denar in jim o vsem poročate, so kar dobri. Je pa res, da odnos s Kitajci ni nikdar tako pristen kot je lahko z nemškimi partnerji. V Nemčiji imam tudi prijatelje, čeprav smo bili med vojno sovražniki.«
Zase trdi, da je v Kanadi doma, da se je skratka povsem aklimatiziral. »Že 15 let sem član najboljšega golf-kluba v Kanadi, kjer se shajajo zgolj profesionalni bizni-smeni, uslužbenci, menežerji. Med njimi ni nobenega drugega Slovenca in bil sem prvi, ki so ga sprejeli medse, čeprav nisem domačin. V Kanadi so Anglosaksonci vodilna rasa in gotovo najbolj rafinirani diskriminatorji na svetu. Imajo lepe manire, so odličnega temperamenta, se ne razburjajo in vam lepo, vljudno povejo, da ste manjvredni. Razumete? So res pravorazredni diskriminatorji. Težko je prodreti, a ko ste slednjič z njimi in vas sprejmejo, je že
lažje. Medtem ko vas Francozi nikdar ne sprejmejo.«
Ste morebiti zagovornik ali pristaš ekološkega gibanja? »Nisem, in sicer zato, ker zeleni vidijo samo tisto, kar ni prav na kapitalistični, ne pa tudi tisto, kar je narobe na komunistični strani.«
Prej ste govorili o ‘umazanih, zakajenih prostorih pri nas, v socializmu. »Nisem rekel v socializmu. Rekel sem: v kavarni. To nima nič z ideologijo. Gre za tradicijo kajenja. To stane državo veliko denarja: izguba življenj, zdravja, rak in ves hudič. To je znanstveno dokazano in ni treba biti ideolog. Zahtevati bi morali, da ljudje drug drugega ne zastrupljajo.«
Kaj pa mirovna gibanja? »Kje?« V Kanadi seveda. »Mednarodno mirovno gibanje, ki ga vodijo razni levičarji, je preveč enostransko. Niso demonstrirali, ko so Rusi šli v Afganistan, demonstrirajo pa takrat, ko gredo kam Amerikanci. Če je nuklearni reaktor v Černobilu ali v Torontu, je to isto. Ni eden rdeč, drugi pa bel. V vsakem primeru je to slabo. Mirovno gibanje v tem smislu, da se ljudje primejo za roke od enega konca do drugega, podpiram. Če pa kričijo le čez Američane, se s tem ne strinjam. V gospodarskem smislu je Amerika še vedno najnaprednejša. To pa ne pomeni, da v ZDA ni ljudi, ki ne bi bili proti Reaganu in na naslednjih volitvah ne bi volili koga drugega.«
Gospodarski polet in razcvet
Beseda je podrobneje nanesla na černobilsko katastrofo, kasneje na eksplozijo vesoljskega plovila chalanger in slednjič pristala pri vprašanju, kakšne informacije poslovnež Viktor Zenkovič, šef mednarodno uveljavljene kanadske družbe Winzen, uporablja pri svojem delu. (Spomnili smo se namreč na tovrstno »revščino« pri nas!) »Naša stroka je tesno povezana z gospodarstvom, ki je tačas v razcvetu. Letno se v Toronto in njegovo okolico priseli skoraj sto tisoč ljudi. Letos bomo zidali blizu 60 tisoč novih hiš. Za nas je zelo pomembno, kaj se dogaja v našem okolju in moramo biti pozorni, kako kaže v ekonomiji in kakšne so zakonske spremembe.'Tako je na primer v zahodnih delih države zavoljo sprememb v cenah za sodček nafte gradnja povsem zastala; v Calga-ryju, Edmontohu in drugje je veli
ka brezposelnost, saj dnevno odpuščajo ljudi. Ni več tako kot nekdaj, ko smo lahko- načrtovali za pet let; danes lahko kvečjemu za šest mesecev, kajti ekonomija se izredno hitro spreminja. Imamo vlado, ki je zelo »pro biznis«, razvito trženie in podobno.«
Kot svojevrstno zanimivost je naš izseljenec omenil, da je žena predsednika vlade Briana Mulro-neya rojena v Jugoslaviji. Je Bosanka z dekliškim priimkom Pivnik ali nekaj podobnega. »Mila Mulrooney je sila priljubljena, lepa ženska in dobro obvlada srbohrvaščino.« Sicer pa je opozoril, da morajo biti v Kanadi vedno na preži, kaj se dogaja v ZDA, kajti 70 odstotkov izvoza gre v Združene države Amerike, ob tem da imajo ameriške in svetovne firme svoje podružnice v Kanadi. Tudi uvažajo precej. »Imamo pa primanjkljaj in računamo, da bo letos državni primanjkljaj znašal okoli 29 bilijonov dolarjev. Lani je čez 30 bilijonov dolarjev.«
Kot če bi bil srbski Slovenec predsednik vlade
Tamkajšnja konservativna stranka — tudi predsednik vlade je konservativec, po rodu Irec, rojen v Quebecku, francoski Anglež in izvrstno govori francosko — si prizadeva, da bi primanjkljaj zmanjšali. To jim je uspelo na račun davščin. »Pri nas država živi od davka in samo v naši provinci v Ontariu je dobila pol bilijona dolarjev več dohodka od predvidenega. V teh razmerah se primanjkljaj zmanjšuje, kar je dobro za gospodarstvo in vrednost dolarja, ki se vzpenja.«
Če je danes prebivalec Quebe-cka predsednik vlade in za name- -ček še Anglež, je to tako, kot če bi bil srbski Slovenec predsednik jugoslovanske vlade, smo razumeli Zenkovičevo primerjavo. Pa še Jugoslovanko ima za ženo, je navrgel, čeprav mu ne uspe pomiriti Jugoslovanov. »To pa ne,« je dovolj pomenljivo namignil.
Kako biznismen mednarodnega slovesa presoja pojav terorizma na raznih koncih sveta? »Nekaj več ga je bilo pred desetletjem, ko je francoski nacionalizem dosegel višek. Od 26 milijonov Kanadčanov je precej Francozov. V eni od provinc jih je kar od 85 do 90 odstotkov, sicer pa so manjšina ... Pri nas je velika bojazen pred različnimi emigranti. Sikhi iz Indije oziroma pokrajine Pandžab so lani zrušili letalo in je
bilo 180 mrtvih. Na nekem procesu so ubili enega od odvetnikov. Posebej nevarno je v Vancouver-ju.«
Demonstracije ob sojenju Artukoviču
Imajo morda v Kanadi opravka tudi z jugoslovanarfm terorizmom? »Hrvatje so dvakrat ali trikrat povzročili bombne eksplozije. Ko je bilo v Jugoslaviji sojenje Andriji Artukoviču, so se znašli pred ameriškim konzulatom in demonstrirali, češ da je nedolžen. Javnost jih je skoraj ignorirala. Saj, če bi bilo to v večjem obsegu, bi verjetno Židje, ki so pri nas močno zastopani, pripravili proti-demonstracijo. Ker pa je šlo za manjšo skupino, ni bila deležna večje' pozornosti. Osebno me je to prizadelo in bi se z avtomobilom zagnal mednje. Ampak zakaj le? Samo težave bi nakopal sebi in svoji družini. Poznamo namreč tudi tihi terorizem, to je take vrste, da si neprestano v strahu. Kar me pri tem čudi, je, da se dajo zapeljati mladi ljudje. Verjetno tudi Artukovičev sin ni razumel, kaj se je zgodilo ...«
Rojak iz daljnega Toronta nam je nekajkrat dal vedeti, da ga politika kaj dosti ne zanima, pač pa skoraj izključno posli. Živi kot številni tamkajšnji kapitalisti z vsem udobjem, položaju primernimi letnimi dohodki, vozilom ca-dilac fleetwood, žena je Jugoslovanka, sinova Brian in Raymond pa univerzitetno usposobljena gospodarstvenika, ki ga bosta nasledila. Le njegova preteklost je nekaj posebnega in morda bo kdaj priložnost, da objavimo spomine Viktorja Zenkoviča-Cirila, spremljevalca narodnega heroja Daneta Šumenjaka-Mirana, ki odlično govori angleško, nemško, slovensko, srbohrvaško in madžarsko. Predsednik mednarodne družbe Winzen je prepričan, da se da vse naučiti in uspeti. »Kot tisti Goričanec (ali Sobočanec), ki v Torontu izdeluje hladilne skrinje za zajtrke in malice, kar mu je prineslo bogastvo. Ne vem, kako se piše, vem pa, da je sposoben.
Če je toliko ustvaril pri nas, bi lahko tudi doma. Seveda, če bi mu omogočili, da bi razvil te sposobnosti,« je zgovorno pripomnil.
Branko ŽUNEC
Akcija Zbiranja sredstev za kirurgijo v Rakičanu
Večina OZS se še ni izrekla o solidarnosti OZS Trbovlje že nakazala 11,200.000 dinarjev
Na zadnji seji akcijskega odbora PMS SZDL za izvedbo akcije dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije v Rakičanu je bilo ugotovljeno, da je bilo v okviru te akcije lani zbranih 125 milijonov dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa 215 milijonov dinarjev. Akcija je zlasti uspešno stekla v maju in juniju tudi v ljutomerski in radgonski občini. Kljub temu pa je še niso izpeljali v vseh okoljih, zato še traja. Ugotavljajo, da v nekaterih organizacijah združenega dela še niso nakazali sredstev, čeprav so že opravili enodnevno delo ali sprejeli sklep samoupravnih organov za prispevek iz sklada skupne porabe. Z akcijo kas-nijo tudi v nekaterih krajevnih skupnostih, društvih in obrtnih združenjih. Vanjo pa se niso vključile tudi nekatere organizacije združenega dela, ki dobro poslujejo, s sredstvi iz sklada skupne porabe.
Doslej tudi ni stekla akcija podpisovanja samoupravnih sporazumov občinskih zdravstvenih skupnosti za zagotovitev ”00 milijonov dinarjev republiške solidarnosti. Samoup avni sporazum je namreč podpisalo le osem občinskih zdravstvenih skupnosti, med n?imi štiri pomurske, podpis je odklonilo devet, medtem ko se večina ni izjasnila, čeprav bi to morale storiti do konca prvega polletja. Zamujanje podpisovanja samoupravnega sporazuma lahko povzroči težave pri dograditvi kirurškega bloka ,v
Rakičanu, poleg tega pa bo dogovorjeni znesek zaradi inflacije potrebno valorizirati. V najkrajšem možnem času bo zato potrebno na pogovor s predsednikom slovenskega izvršnega sveta za čimprejšnjo poravnavo dolga republike za dograditev kirurgije v Rakičanu. Toda, ali
ZA URESNIČEVANJE POSEBNIH PRAVIC MADŽARSKE NARODNOSTI
Jedrnatost in konkretnost sta bili osnovni značilnosti ponedeljkove .skupne seje komisije za narodnostna vprašanja pri občinski konferenci SZDL in komisije za narodnostna vprašanja pri skupščini občine Murska Sobota.
Na seji so pregledali delo komisije za narodnostna vprašanja pri skupščini občini v preteklem mandatnem obdobju in ga ocenili kot uspešno. Jože Stvarnik, novi predsednik komisije, pa je dejal,da mora le-ta tudi sedaj pripraviti akcijski program, ki bo vseboval tudi osnovne in dolgoročne usmeritve iz prejšnjega mandatnega obdobja. Predsednik komisije pri občinski konferenci, Ernest Eon, pa je predlagal, da se pripravi tak program dela, v katerem bodo razdeljene naloge za danes — to pomeni, da jih bo treba reševati takoj, del problemov naj bi rešili do konca leta — dolgoročne usmeritve in delo. Predlagal je tudi, da se pripravi program, ki bi ga uveljavili v delu republiške komisije in da bi bil v izvršnem svetu en član odgovoren z to problematiko.
Drugi del seje je bil vsebinski, saj so se dogovarjali o uresničevanju ' priporočil in stališč o posebnih pravicah madžarske narodnosti, ki so jih februarja letos sprejeli zbori skupščine in skupščini samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti. Obravnavali so vsako stališče in usmeritev posebej ter določili, kdo je dolžan to tudi izpolnjevati. Tako bodo vsem delovnim organizacijam na narodnostno mešanem območju poslali dopis, da pripravijo poročilo, kaj že delajo pri uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti, septembra pa naj bi imeli skupno sejo in se dogovorili o nalogah in tudi problemih.
Tudi krajevne skupnosti, sisi. kulturnoumetniška društva, kulturna skupnost, družbenopolitične skupnosti pa tudi upravni, pravosodni in inšpekcijski organi in drugi bodo morali do konca septembra pripraviti program dela, pri čemer bodo morali izhajati iz tega, kaj delajo, kaj bi želeli delati in navesti probleme, s katerimi se srečujejo. Člani komisij pa so zahtevali, da se dopis pripravi tako, da bodo tudi odgovori oziroma programi konkretni.	Majda Horvat
bo potrebna administrativna pot do dogovorjenega zneska republiške solidarnosti? Doslej je namreč nakazala 11,200.000 dinarjev le občinska zdravstvena skupnost iz Trbovelj. Ali bodo morda tej sledile tudi druge?
Feri Maučec
0 nekaterih določilih zdravstvenega varstva
Poznamo družbenopravno, psihosocialno, tehnično in zdravstveno varstvo, skupno vsem pa je, da so uokvirjena z inštitucijami, zakoni in akti na eni strani in potrebami, stvarnostjo na drugi. Pa predstavimo tokrat zdravstveno varstvo, kot ga določajo zakoni in akti, saj v življenju in ob iskanju zdravniške pomoči velikokrat naletimo na ovire — kot odklanjanje bolnikov iz ene občine v zdravstvenem domu v drugi občini, čeprav imamo enotno delovno organizacijo za Pomurje, Pomurski zdravstveni center. Le-te so nerazumljive, velikokrat tudi nesprejemljive, zato jih tudi nemalokrat obsojamo. Kaj in koga (lahko) obsojamo?
Zakon o zdravstvenem varstvu pravi, da imajo delavci in delovni ljudje in občani s stalnim bivališčem v Sloveniji zagotovljeno zdravstveno varstvo in pravico do zdravstvenih storitev. V zakonu tudi piše, da ima vsak pravico do zdravstvenega varstva in da je vsak dolžan skrbeti za svoje zdravje. Ko bolnik uveljavlja to pravico in pri tem meni, da pri njegovem zdravljenju niso bila uporabljena dovolj učinkovita sredstva ali kršena etična načela, se lahko pritoži pristojnemu organu.
Bolnik ima po zakonu še naslednje pravice: lahko zahteva konziliaren pregled, ima pravico, da izve diagnozo in prognozo zdravljenja, če zdravnik misli, da to ne bi bistveno vplivalo na potek zdravljenja, vsi kirurški in‘drugi medicinski posegi se lahko opravijo le, če bolnik v to privoli, izvzeti so seveda vsi nujni primeri, ko je
v nevarnosti bolnikovo življenje.
Zdravstvene organizacije in vsi zdravstveni delavci pa morajo vsakomur dati nujno zdravniško pomoč, pri čemer ne smejo vnaprej zahtevati plačila, ravno tako pa tudi le tisto pomoč, za katero so strokovno
ZDRAVSTVO
usposobljeni. To pomeni, da ne bo operiral splošni zdravnik, ampak le kirurg.
Dvainpetdeseti člen zakona pa pravi, da postopek in način uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in seveda obveznosti natančneje določajo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnimi splošnimi akti na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnostih, torej oba zbora, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Osemnajsti člen v samoupravnem sporazumu o postopkih za uresničevanje pravic s področja zdravstvenega varstva pravi, da imajo uporabniki pravico do svobodne izbire zdravstvene organizacije in zdravnika, vendar pa zaposleni delavci praviloma v najbližji splošni ambulanti, dispanzerju, zdravstveni enoti tako kraja bivališča kot delovnega mesta, drugi pa seveda praviloma v najbližji zdravstveni enoti, ambulanti kraja prebivanja. To velja tudi za specialistične preglede, storitve in bolnišnično zdravljenje.
Bolnik lahko izbira zdravnika (seveda v najbližji ustrezni zdravstveni enoti) in zdravnik ne sme odkloniti uporabnika.
ki ga je izbral, da bi ga stalno zdravil. Zdravnik pa lahko odkloni le tedaj, če število bolnikov, ki so ga izbrali, presega normativ, prav tako pa tudi tedaj, če je bolnik pokazal nezaupljivost do zdravnika. Ne glede na to, pa mora vsak zdravnik ali zdravstvena organizacija dati nujno zdravniško pomoč, če jo oseba potrebuje in šele nato bolnika lahko napoti k drugemu zdravniku.
Medicinska sestra je največkrat prva oseba, s katero se sreča bolnik; zato je tudi njena dolžnost, da ugotovi, kdo je resnično potreben nujne zdravniške pomoči in mu omogoči, da to tudi čim hitreje dobi. Je pa tudi tista oseba, ki lahko zavrne bolnika in ga napoti tja, kjer ima glede na svoje bivališče ali delovno mesto najbližjo zdravstveno enoto.
Zakoni in zakonska določila so torej obvezujoča za vse in ne upoštevajo različnih potreb, želja in življenjskega trenutka. So pa tudi naslednja dejstva: Po-murci si ne morejo svobodno izbirati lečečega zdravnika za eno leto v najbližji zdravstveni enoti, ker je — posebej pa še v zdravstvenih domovih — nestalnost zdravnikov zelo očitna (na primer v zdravstveni postaji Grad že več kot pet let ni stalnega zdravnika), republiški normativi ne morejo veljati za Pomurje, kjer je pomanjkanje zdravnikov, v razvitih delih pa zavestno spodbujajo hipertrofijo zdravnikov (zaposlijo več zdravnikov, kot bi bilo potrebno), starostna sestava pomurskih zdravnikov je želo neugodna, le redki mladi pa uspešno končajo medicinsko fakulteto, še bolj redki pa se vrnejo v Pomurje ... Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
kulturna obzorja
Folklorni festival Beltinci
LETOS V REPUBLIŠKIH OKVIRIH
Tvoja skaljena podoba je naslov zadnjega romana Karoline Kolmanič, ki ga je izdala založba Obzorja, avtorica in njena dela, pa so bila pred kratkim predstavljena v tovarni oblačil in perila Mura. To pa je bila tudi iztočnica za pogovor o knjigi in pisateljici.
Gotovo ni naključje, da je predstavitev vaše zadnje knjige potekala prav v tovarni oblačil in perila, saj je tudi glavna junakinja zaposlena v njej, in ker živite v Murski Soboti, domnevam, da je beseda prav o Muri in roman namenjen zaposlenim v njej.
»Prizorišče je možno kjerkoli, vendar je precej močno apliciranega na tovarno s pretežno žensko delovno silo. Migracija iz dežele v mesto pa je povsod prisotna.
Tudi tokrat je v ospredju vaše pripovedi ženska in poudarek je na njenem doživljanju. Se vam ne zdi malce poenostavljeno razmišljanje, da s pridobivanjem izobrazbe v vašem romanu Vida izgublja elementarnost, svojo prvobitnost. Ali pa je druga razlaga za njeno preobrazbo, tudi zunanjo, kot ste zapisali med drugim ?
»Moj namen je bil prikazati problem zakona med kmečkim človekom, njegovo navezanostjo in (danes že redko) ljubeznijo do zemlje, in žensko, ki na njej in (morda) sploh nikjer nima svojih korenin. Zato je njeno življenje eno samo beganje in iskanje. To ji daje tudi pečat lahkomiselnosti in jo tako moški na začetku tudi sprejemajo.«
»Pravijo, da bolj kot moški, posegajo po beletristiki ženske. Ste kaj obremenjeni s tem pri pi-
sanju, ali pa bi bili tudi sicer vaši moški liki deležni manjše pozornosti od ženskih ?
»Na nek način gotovo bolje poznam ženske in tako Vidin mož Lojz ni tako temeljito »izdelan«. Vendar upam, da mu je ostal tudi v knjigi tisti zdravi kmečki razum, ki ga je naš človek od nekdaj imel. Danes že tudi zelo utilitarističnen — če hoče preživeti. Zaradi močnih značajskih razlik in interesov je seveda izključena možnost doseči skupni imenovalec. V romanu je pot razdvajanja in tudi konec ostaja za Vido dokaj brezhoden, zasilen.«
Karolina Kolmanič
V Beltincih je že čutiti bližajoče se folklorno slavje, ki polni čas poletnega zatišja s kulturnim dogajanjem. Organizacijska dela v zvezi z letošnjo festivalovo ponudbo so že zdavnaj končana, preostaja le še tehnična izvedba te velike etnografsko zanimive prireditve, ki bo letos spet nekaj posebnega.
16. foklorni festival v Beltincih gosti tokrat osrednjo folklorno prireditev v SR Sloveniji — Praznične dneve slovenske folklore, ki so od svojega začetka pred leti našli eno izmed najobetavnejših lokacij prav v prestolnici prekmurske folklore. Prireditev naj bi bila odslej bienalnega značaja, vsako četrto leto bi potekala v Beltincih, v okviru običajnega festivala, s čimer bi le-ta pridobil predvsem na kakovostnem programu domačih skupin kakor tudi tistih iz tujine, ki sodelujejo v kulturni izmenjavi s SR Slovenijo. Ker je značilnost Prazničnih dni tudi vsebinsko in strokovno poglobljena etnografsko-sociološka razstava pod vodstvom strokovnjakov iz osrednje muzejske organizacije v republiki, bo tudi po tej plati letošnji festivalski program v Beltincih za spoznanje bogatejši.
Letošnja razstava bo tudi uvodna prireditev 16. folklornega festivala in bo tematsko usmerjena v običaje ob žetvi in mlačvi v Beltincih. Gre za prikaz del, običajev, verovanj, kulinarike in drugih značilnosti ob največjem prazniku ravninskih Prekmurcev — spravilu »si-Ija«, krušnih žit, ki pomenijo najvažnejši pridelek za te kraje (»brez kriija se srmaštvo poniija«). Pod strokovnim vodstvom dr. Janeza Bogataja iz Ljubljane in prizadevnega študenta etnografije Boruta Brumna iz M. Sobote so zbrali mladi zgodovinarji ob pomoči mentorice Jelke Breznikove, učiteljice na OŠ 17. oktober v Beltincih, zajeten kup podatkov in prispevkov duhovne in materialne vrste, ki jih te dni urejajo in postavljajo v avtentičnem okolju — stari Šipoševi »cimpra-ni« hiši na Ravenski cesti v Beltincih. Razstava bo poleg tega obogatena z likovnimi izdelki beltinskih osnovnošolcev ter vrsto zapisov, ki so jih zbrali tamkajšnji člani literarnega krožka, navsezadnje pa je treba omeniti tudi bogat slikovni in filmski material, ki so ga zbrali vneti organizatorji razstave, ki so — mimogrede rečeno — poskrbeli tudi za primerno očiščenje stare, zapuščene, vendar nadvse dragocene arhitektonske ostaline, hiše, kjer bo razstava postavljena. (Ob tem bi bilo umestno, če bi naposled le razmislili o ustrezni zaščiti te stavbe, ki je zob časa le še ni toliko načel, obenem pa je idealen prostor za postavitev miniaturnega etnografskega muzeja, ki bi si ga Beltinci zaradi bogate folklorne tradicije skorajda zaslužili.) Otvoritev razstave ŽETEV IN MLAČEV V BELTINCIH bo v nedeljo, 27. julija, ob 9. uri, odprta pa bo ves festivalski teden.
Naslednja prireditev beltinske »Folklore«,.kakor radi rečejo stalni obiskovalci festivalu, bo v petek, 1. avgusta, v parku, kjer bodo na--stopili slovenski pevci in godci na VEČERU SLOVENSKE PRIPOVEDNE PESMI. Večer bo dvodelen. V prvem delu bomo slišali izvirne slovenske pripovedne pesmi v izvedbi pevcev in godcev z Dolenjske, Štajerske, iz Haloz in Prekmurja, ki posegajo v trdo zgodovino prebivalcev teh pokrajin in so že skorajda pozabljene. V drugem delu večera pa bosta znana muzikologa, zakonca Terlep-Omerzel s pevko Beti Jenkovo, predstavila te vrste pesmi ob spremljavi originalnih starih instrumentov, kakršni so že folklorna redkost našega naroda. Po mnenju organizatorjev in sodelavcev slovenskega narodopisnega inštituta iz Ljubljane bo ta večer izjemna predstavitev pozabljene fol-
Z avtorico o Skaljeni podobi
klorne zapuščine naših prednikov, namen večera pa je, da mlajše generacije vsaj spoznajo, če že ne ohranijo privlačnost te prvinske svoje-vrstnosti ljudstva, kateremu pripadajo. Prireditev bo ob 20. uri. V soboto, 2. avgusta, prav tako ob 20. uri bo na istem prizorišču, kombiniran nastop dveh tujih skupin, ki se boste v teh dneh mudili pri nas. Folklorna skupina PROM NI iz Varšave bo z nastopi v Beltincih končala, enotedensko turnejo po Jugoslaviji. Gre za eno najboljših poljskih skupin, ki jo poleg izvirnosti odlikujeta dobra koreografija in bogata oprava, bo pa prvi predstavnik svoje dežele na beltinskem festivalskem odru. Enako dobra skupina KOPANICIAR iz slovaškega mesta Myava, ki je tako kot prej omenjena s svojim programom prepotovala že več kot deset držav, bo postregla z bogatim programom slovaške plesne in glasbene folklore, obe pa bosta obiskovalcem omogočili spoznati prvinsko povezanost slovanske folklore, saj je mogoče najti v folklori predstavnikov slovanskih narodov skupne značilnosti, ki so trden dokaz o bratstvu in zgodovinski povezanosti teh narodov.
Istočasno bodo v Moravskih Toplicah in Radencih nastopile štiri kakovostne slovenske skupine — po dve in dve v vsakem turističnem središču naše pokrajine — z retrospektivnim prikazom slovenske folklore. To bodo skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja, France Prešeren iz Celja, Koleda iz Titovega Velenja in Karol Pahor iz Pirana, ki spadajo v sam vrh slovenske amaterske folklorne dejavnosti. Z njihovimi nastopi se prireditelji festivala posrečeno vključujejo v turistično kulturno ponudbo, v kateri prav foklorni programi žanjejo velik uspeh, obenem pa gre tudi za lep primer svobodne menjave dela med vodilno gostinsko-turistično-zdraviliško organizacijo Pomurja, Radensko, in prirediteljem festivala, Kudom Beltinci, ki v tej in drugih skupnih akcijah že leta dolgo zgledno sodelujeta, bodisi neposredno ah pa prek posameznih tozdov.	_
Bogata bo tudi nedelja, 3. avgusta, osrednji festivalski dan. Ze dopoldne ob 9. uri bo v novi šoli v Beltincih redna skupščina Združenja folklornih skupin Slovenije, kjer bo kot gost nastopila FSiporab-skih Slovencev iz Sakalovec. Tako bodo predstavniki folklorn h skupin iz naše republike enega redkih delovnih dogovorov sklenili prav na »fronti«, 10% v okviru ene največjih tovrstnih prireditev obenem pa bodo lahko izkoristili priložnost za praktični ogled njenega programa in organiziranosti, kar je vse kaj drugega kot suhoparni sestanki v zaprtih sejnih prostorih.	.	.
Popoldne ob 14.30 bo stekla povorka nastopajočih na prireditveni prostor v parku, kjer se bo ob 15. uri začel sklepni inastop vseh doslej naštetih skupin, ki se jim bo pridružila še	^odo ime
tinci z nepogrešljivo bando Kociper-Baranja. Obiskovalci bodo imeli priložnost videti celotno predstavo sloY®nske folkiore iz sleberne naše pokrajine od Rezije do Porabja v naj oj češkoslovaške, ko manifestacijo pa bodo končali gostje iz J	SDOrnjnkov
Ob ne bo
io vse festivalske nonoldneve prizadevni Zvezdini gostinci. Hotreono jo vse testivaisKe popoiuncvc ,	,. Beltincih nekoliko pre-
je omeniti še to, da bo letošnja P"^dlte a >>zde|an<<) vendar meščena (v bližino starega gradu, ki je sicer s J , nriredi-pa je njegovo okolje prijetnejše in P^™n"% telji, kot vselej doslej, bojijo le slab^ga ^ precej izgubil usodno posegalo v festivalski program,. gH n v jedilnico OS 17. na svoji mikavnosti, če bo zaradi dežja p J .Jditve tudi v tem oktober, vendar j je bistveno to, da bo vse P prikrajšan mar. primeru potekale po programu, čeprav bo na ta račun p j sikateri ljubitelj folklore	pomanjkanje ustreznega (vsaj
lu pa je ponovno čutiti kronično p	naše občine ki se
pokritega) kulturnega prostora v drug	To zaenkrat še
ob nenehnih družbenih težavah vse ho J organizaciji in izvedbi ne zavira prizadevnih beltinskih kudoi	^g^ dokler bodo t0
številnih kulturnih dogajanj v tern k J •	. )etos upaj0, da njihovo
sprejemali ljudje, torej uporabniki. ka lno ljubiteljev folklo-delo ne bo zaman, da bo zeleno oknlj P
re, da navsezadnje niti dežnikov ne b	MZ
Spomin na dr. Karla Grosmana
Dr. Karel Grosman spada med znamenite Slovence, zato je tudi znamenit Ljutomerčan. Bil je prvi v naši domovini, ki je snemal s filmskim trakom »gibljive slike«, torej naš prvi filmar. In zdaj spomin nanj!
Moja krušna mati Angela Kar-ba, s katero se je kasneje poročil moj oče, in Mara Kocuvan sta bili prijateljici. Obe sta bili učiteljici in sta se večkrat videvali, zdaj pri nas, zdaj pri teti Mari, kot sem jo klical. Mamina prijateljica Mara je stanovala v hiši dr. Grosmana. Mamin oče je imel v pritličju majhno trgovino, Mara pa sobo, ki je gledala na ulico.
Hiša dr. Grosmana je bila za tiste čase kar velika in je bila med največjimi v Ljutomeru. V prvem nadstropju je bival gospod doktor s svojo družino, kjer je imel tudi svojo pisarno. Dr. Grosman je bil namreč advokat. V njihovo stanovanje nisem zahajal, pač pa se dobro spominjam njihovega vrta, ki je bil zasajen s sadnim drevjem, lepotičnim grmovjem, na verando pa so se vzpenjale girlande, s katerih so kot violičasti grozdi viseli cvetovi. Večkrat sem se izmuzhnil iz sobe na vrt, saj nisem vedel, kam z dolgočasjem. Tam sem opazoval Grosmanove otroke, ki so bili nekaj let starejši od mene. Bili sta dve sestri. Božena in Tatjana, in njun brat Vladimir. Jaz nisem silil mednje, saj sem bil plah fantiček in prav nič robavsat. Gledal sem jih, kako so se igrali, čeprav niso bili več otroci, in so se že šolali v nižjih razredih gimnazije, jaz pa sem hodil šele v ljudsko šolo. Srečal in videl sem jih le v počitnicah in ob daljših praznikih. Pa so me nekoč le povabili, če se grem igrat z njimi slepe miši, menda so bili trije premalo. Takrat mi je bila posebno všeč Božena, čeprav je bila že pravo dekle.
Po slepih miših se nisem več igral z Grosmanovimi otroki, kajti, ko sem bi! učenec ljutomerske meščanske šole, so se oni šolali že v višjih razredih gimnazije ali pa že na univerzi in so postali kasneje pomembni ljudje, posebno Božena, ki je bila znamenita partizanska zdravnica.
Dr, Grosmana sem torej poznal že v otroških letih in tudi kasneje sem ga večkrat videl, ko je hodil po svojih advokatskih poslih. Gospe, njegove žene, se spomnim manj, ker se je skrbno posvečala svojim otrokom in gospodinjstvu.
Ce se prav spomnim, je bila temnolasa, z ljubeznivim nasmehom in dobro roko, saj mi je večkrat ponudila kaj sladkega, ko je prišla iz trgovine: »Na, fantek, vzemi, saj bodo imeli moji še dovolj.« Tu in, tam je tudi pokramljala s teto Maro in mamo, pa le tako bolj bežno, mimogrede.
Dr. Grosman po postavi ni bil velik, tak srednje rasti, bolj suh mož in živih oči, ki so živahno gledale skozi očala. Njegovi brki so bili kar imenitni, kot je bilo pač takrat v navadi. Gologlavega nisem videl nikoli, doma je nosil čepico s senčnikom. Ura, ki jo je imel v žepu telovnika, je bila najbrž zlata, saj je bila pripeta na telovnik z močno verižico. Ko je stopal po ulici, je moral pridno snemati z glave pokrivalo, kajti Ljutomerčani so zelo spoštovali gospoda doktorja. Nekoč sem ga srečal in ga pozdravil z rokami v žepu. Pa mi je prijazno dejal: »No, čehek, saj hodiš z mamo h Kocuvanovi gospodični? Vidiš, ko pozdraviš, vzemi roke lepo iz žepa. Tako se namreč spodobi.«
Ko sem bil nekega dne z mamo zopet pri teti Mari in sem se iz dolgega časa izmuznil na vrt, sem zagledal dr. Grosmana s čudno rečjo 'v rokah. Bila je nekakšna skrinjica, nasajena na treh nožicah. Na eni strani skrinjice je bilo majhno okence, na drugi nekakšna vratca. In sem gledal in gledal dr. Gosma-na, kako sije glavo pokril s črnim prtom in gledal skozi to čudno skrinjico na domačo mačko, ki je ležala v košari. Pa je premestil to reč malo naprej, pa^ malo nazaj, zopet pogledal skozi okence, pa zopet malo sem in malo tja, potem
V okviru kulturne izmenjave med mejnima pokrajinama je bila pred kratkim v Lentiju, Szombatheyu in Keszthelyu na Madžarskem na ogled samostojna razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly-Moss. Lendavska Američanka se je predstavila z akvareli in gvaši v času, ko je v Galeriji Lendava in Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti razstavljal keramike akademski kipar Janos Nemeth. Posnetek je z odprtja razstave v Keszthelyu, poleg umetnice pa sta na njem novinar Sandor Szunyough in direktor kulturnega centra v Keszthelyu Geza Csebi. Avtor fotografije Gyorgy Cservenka pa se bo udeležil letošnje mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ki bo v zadnjih desetih dnevih avgusta.
bb
Ko je govor o odnosu moški— ženska, kakšen pa je odnos založnikov do avtoric?
»Ja, danes biti ženska ni lahko in najbrž nikoli tudi v preteklosti ni bilo. Res so naše pravice povsod jasno zapisane: do dela na primer itd. To pomeni, da imaš pravico delati doma in na delovnem mestu! Kar tiče odnosa založbe pa tako: Najprej sem zelo konvencionalen človek, kar veje tudi iz mojih del. Nisem trmasta, vendar vztrajam pri svojem. Najbrž bi me bralci začudeno sprejeli, če bi zdaj začela s povsem novim slogom in se skušala nekako modernizirati. Zato to prepuščam drugim.
Najbrž je tako, da je tiskanje knjig omejeno in je težje reči svojemu znancu ali prijatelju, da njegov rokopis ne ustreza, zlasti, če je ta avtor tudi zaposlen v kakšni založbi. Govorim o prijateljih, kajti je že tako, da so na ključnih položajih moški.
Tudi pisateljevanje je že tradicionalna domena moških. Mislim poudariti bila, kajti sega daleč v čas, ko se ženska še ni izobraževala. In pri nas je ta miselnost še precej zakoreninjena. Sicer pa posebnih sitnosti z založbami nisem imela; kdaj pa kdaj pa smo šli tudi v kompromis, če je bil potreben.«
In v zvezi s tem, nadaljnji načrti, kaj pišete,
»Nekaj je že napisano. Usoda rokopisa pa ni odvisna od mene. Nisem neučakan človek: vse dobro in zlo pride ob pravem ča
su.«
Brigita Bavčar
je malo odmakni! vratca, jih zopet zaprl in gospod doktor se je zadovoljno nasmehnil in pobožal muco, ki je zdovoljno zapredla.
Ko je opazil, kako pozorno in radovedno sem ga opazoval pri tem čudnem poslu, se je nasmehnil: »No, čehek, kaj me gledaš tako radovedno? Nisi videl še nikoli take reči? Na, poglej še ti skozi to majhno okence,« in pokazal na skrinjico, »videl boš mene. No, le bliže stopi!«
Pa bi jo najraje popihal, ko me je odeval s tistim črnim prtom in mi pokazal, kako naj kukam skozi okence. Potem se je postavil nekaj korakov od mene in mi velel: »No. zdaj pa kar poglej! In dobro se me oglej!«
Pa sem se sklonil k skrivnostni skrinjici, pogledal skozi okence in kaj vidim! Gospod dr. Grosman je sta! na glavi! Hitro zmaknem glavo izpod pregrinjala in pogledam gospoda, ki je stal zopet na nogah. Zopet pogledam skozi okence in gospod je stal zopet na glavi in se mi smejal. »Kakšna coprnija,« sem si mislil, »zdaj na glavi, zdaj na nogah, pa na glavi in zopet na nogah!«
Ko je dr. Grosman videi moje začudene oči, je dejal: »Vidiš, čehek, to je fotografski aparat. Saj si najbrž že videl kakšne slike, ki se delajo s to skrinjico. To so fotografije.«
Zdaj sem se spominil, da imamo doma takšne slike, toda da se delajo s to skrinjico, pa nisem vedel. saj nisem bil še nikoli pri človeku s takšno rečjo. Kako le morejo' stati ljudje na glavah! Pa hiše pa ljutomerska cerkev in konj, ki teče po cesti!
»No. pa še kaj pridi,« me je povabil dr. Grosman, »boš videl, kako se delajo žive slike. V njih ljudje hodijo, se smejijo, plešejo in počnejo vse to, kar človek pač dela.«
In je gospod doktor Grosman odšel s čarobno skrinjico v hišo, jaz sem pa mislil: »Žive slike! Le
kako!«
Manko Kolar
kulturni koledar
SOBOTA, 19 JULIJ
RADENCI — Ob 19. uri se bo ob radenskem letnem bazenu začela tradicionalna RADENSKA NOČ. Bolj kot v kulturno sodi sicer v turistično-gostinsko ponudbo, ker pa je pomanjkanje prve vse do 16. beltinskega folklornega festivala v Pomurju več kot očitno, torej zapišimo, da se bo to soboto v Radencih rajalo od mraka do zore, za zabavo pa bodo skrbeli: Nela Eržišnik, ansambli Randevu in Magneti, Durdica Barlovič (nekdanja solistka Novih Fosilov), narodnozabavni ansambel Štirje Kovači in povezovalec programa Jože Rituper-Dodo.
Razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava del članov Društva likovnih umetnikov Zasavja. Med njimi se s svojimi deli predstavlja tudi Nikolaj Beer, ki izvira iz Križevec ha Goričkem. Posebej pa kaže opozoriti na razstavljene stvaritve priznanega umetnika Jožeta Ciuhe, ki so na ogled v prvi (mali) dvorani soboške Galerije.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava 14. divizija na Štajerskem, ki jo posreduje Muzej narodne osvoboditve iz Maribora.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno razstavljena otroška likovna ustvarjalnost.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavlja slikar samouk Janko Lešnik.
Kino
MURSKA SOBOTA
18.	julija ob 18. uri italijanski film: VRNITEV — ČLOVEK, IMENOVAN TRINITA in ob 20. uri ameriški film: FANTOVŠČINA. Mladini do 16. leta ogled filma ni dovoljen.
20.	julija ob 16. in 18. uri italijanski film: VRNITEV — ČLOVEK, IMENOVAN TRINITA in ob 20. uri ameriški film: FANTOVŠČINA. Mladini do' 16. leta ogled filma ni dovoljen.
21.	in 22. julija ob 18. in 20. uri ameriški film: ČASTNI KONZUL.
23.	julija ob 18. in 20. uri film: MANAOS — BEG IZ PEKLA.
24.	julija ob 18. uri film: MANAOS - BEG IZ PEKLA in ob 20. uri film: BOLERO. Mladini do 16. leta ogled filma ni dovoljen.
ČRENŠOVCI
18.	julija ob 20.30 in 20. julija ob 15. uri film: SMEŠNA STRAN ZGODOVINE.
LJUTOMER
19.	julija ob 20. uri in 20. julija ob 18. in 20. uri italijanski film: MEČ BARBAROV;
23.	in 24. julija ob 20. uri ameriški film: GROZLJIVI KONEC TEDNA.
GORNJA RADGONA
18.	julija ob 18.30 film: SU-PERZMEDA NORE MISIJE in ob 20.30 ameriški film: STRAST. Film otrokom ni dovoljen.
19.	julija ob 20. uri film: SU-PERZMEDA NORE MISIJE;
20.	julija ob 18. uri ameriški film: UMAZANI INŠPEKTOR HARY in ob 20. uri ameriški film: STRASTI. Otrokom ogled filma ni dovoljen.
23.	julija ob 20. uri brazilski film: FANT IZ RIA.
LENDAVA
18.	julija ob 18. uri SMOKI IN RAZBOJNIK in ob 20. uri film: MORSKI VOLKOVI;
19.	julija ob 18. in 20. uri ameriški film: SPECIALNI AGENT in ob 22. uri ameriški film: SVET SEKSA;
20.	julija ob 18. uri ameriški film: SMOKI IN RAZBOJNIK in ob
20.	uri film: SMEŠNA PLAT ZGODOVINE;
22.	julija ob 20. uri ameriški film: OTOK DR. MOROA;
24.	julija ob 20. uri film; SAMO ZA TVOJE OČI.
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
STRAN 5
Z Goričkega doni brigadirska pesem
»Na akciji
Zgornja izjava lahko pomeni samo dvoje: da brigadirji trdo delajo in so zato zelo lačni, ali pa, da na zvezni MDA Goričko 86 kuharji svoje delo odlično opravljajo. No, resnica je nekje v sredini. Majhnega, komaj 12-letnega Željka Zabaljca iz Sremskih Karlovcev smo namreč pobarali, kaj mu je na akciji najbolj všeč. Željko je brez razmišljanja povedal stavek, ki je postal naslov reportaže iz Ivano-vec, kjer brigadirji širijo cesto in zavažajo luknje. Zeljkova izjava nam je prirasla k srcu prav zaradi dečkove spontanosti, in otroške odkritosti, nismo pa je uporabili za naslov zato, da bi poudarilipomembnost malice na mladinskih delovnih akcijah, čeprav bo gotovo držalo, da je hrana eden poglavitnih elementov za uspešno delo mladih.
Ko smo prišli na delovišče, so mladinci malicali, kar malo nerodno jih je bilo zmotiti med opravilom, ko ima še pes rad mir. A kaj hočemo, novinarsko delo je pač takšno. Poleg tega pa je znano, da je brigadirsko življenje živahno, neformalno. Zato nobenega ni motilo, da smo se pomešali mednje. Goran Lukič, sicer komandant brigade iz Sremskih Karlovcev: »Danes smo vsi brigadirji pomešani. Imamo namreč udarni dan in se borimo za značke; Delo na delovišču je dokaj težko, posebej zato, ker je v vseh brigadah veliko pionirjev. Sicer sem na akciji letos tretjič in moje dosedanje izkušnje z Goričkega so zelo dobre. To najbolj zato, ker tako prijaznih in ustrežljivih domačinov še nisem srečal. Velikokrat nam prinesejo kaj za priboljšek, kakšno pecivo, in mladi imamo kaj sladkega radi. Tudi danes, ob udarnem dnevu, so nam domačini pripeljali celo škatlo peciva in dve pletenki vina.«
Željko jih šteje šele 12, pa se je že poskusil na akciji. Najraje sicer je malico, vendar se tudi lopate ne izogiba.
Pa smo stopili med »dobrotnike«, ki so brigadirjem pripravili vse te priboljše. Geza Cahuk in Tinica Čarni sta navdušeno pripovedovala, kako veseli so Ivanovčani, da so med njimi mladi iz vse Jugoslavije — posebej seveda zaradi slabih cest, ki pa jih bodo popravili. Prizadevnost in delavnost mladincev je po mnenju domačinov na zavidljivi ravni, zato bodo še naprej po najboljših močeh skušali prispevati k temu, da bi se na Goričkem počutili kar najbolj domače.
Brigada ne bi bila brigada, če v svojih vrstah ne bi imela kakšnega šaljivca. Ko smo se pozanimali, če je med brigadirji kakšen, ki rad govori (takšne imamo novinarji posebej »radi«. ..), so nam dejali, da je Najlepši Grk tisti, ki ne samo da rad govori, pač pa ima usta stalno odprta . . . »Sem Malisa Vagelis — ali Najlepši Grk, kakor mi pravijo tukaj,« se je predstavil postavni fant z očali, izza katerih je bilo moč zapaziti dvoje iskrivih, navihanih oči, »in če me vprašaš, katera akcija po vrsti je to zame, ti povem,
mi je najbolj všeč malica!«
da prva.« Po smehu z vseh strani je razložil: »Veš, zame je vsaka akcija prva, vsaka je doživetje zase, zato bo tudi naslednje leto prva. Sicer pa je to moje petnajsto prostovoljno delo.«
Malisa Vagelis je še pohvalil brigadirje, ki so po njegovem super, posebej rad pa se je šalil z dekleti, ki so ob njegovih dovtipih večinoma umaknile pogled ali se le sramežljivo nasmehnile.
Malica je bila hitro mimo, posebej še, ker je bil ob našem obisku na Goričkem udarni dan. Na delovišču smo zapazili
Manjše nezgode so sestavni del brigadirskega življenja. Ivica Barbir iz Bjelovarja celi rano na prstu Samedinu Jašariju iz Titove Mitroviče.
mladinca, ki je strogo nadzoroval delo brigadirjev, tu in tam kaj pripomnil, saj udarni dan zahteva posebej prizadevno delo:
»Prihajam iz Titove Mitroviče in sem komandant brigade Silvira Tomasini iz tega mesta. Sicer sem po poklicu medicinski tehnik. Kaj reči o akciji na Goričkem? Doslej nimam posebnih pripomb, brigadirji so delavni, življenje na delovišču in tudi v naselju je pestro. Mor
da me nekoliko moti le to, da so danes brigadirji med sabo pomešani, zato mi je kot komandantu težje voditi delo na delovišču. Vendar pa je to tudi dobro, da se pobliže spoznamo. Pri nas, na Kosovem, je za delovne akcije izredno veliko zanimanja — tako smo imeli za Goričko 86 prijavljenih kar 200 mladincev!«
Ramiz Kačiku, kakor je ime komandantu brigade iz Titove Mitroviče, je s tem navedel zanimiv podatek, saj je v Sloveniji že nekaj časa čutiti pomanjkanje brigadirjev.
Med brigadirji smo zapazili
tudi človeka v oranžni delovni obleki, od brigadirjev pa se je ločil tudi po svoji starosti. Emil Matoš iz Adrijanec, sicer delavec Cestnega podjetja, je že deveto leto skupaj z brigadirji, ki jim kot izkušeni delavec na tem področju lahko pomaga pri delu. vendar pa ni le nadzornik in »šef«, saj tudi sam poprime za kramp ali lopato. Tega je kot delavec pač navajen, in zato tudi brigadirjem pomaga. Nekoliko težav ima zaradi jezikovne
pregrade, vendar pa se z mladimi vsako leto dobro razume. Kazalca na uri sta se pomaknila že krepko čez poldne, mi pa smo še vedno kramljali z brigadirji, domačini in mimoidočimi. Medtem je prispel tudi bri-tadirski šofer, sicer domačin.
tefan Ziško je zaposlen pri Certusu, doma pa je iz Šalovec. Letos prevaža brigadirje na delovišče in z njega prvič.
»To delo je izredno zanimivo in z veseljem ga opravljam. Medtem sem se že dodobra spoznal z veliko brigadirji in lahko rečem, da gre večinoma za čudovite ljudi!« Ker je bilo do odhoda na kosilo še nekaj časa, je Štefan še sam poprijel in prispeval svoj delež k uspelemu udarnemu dnevu.
Ob tem se je vključil v pogovor tudi Zlatko Arapovič, komandant MDB Franjo Kluz iz Bosanske Dubice. »Za vse nas, ki nismo iz Slovenije, je nekaj povsem drugačnega novi koncept delovnih akcij. Bistvene novosti so v tem, da je režim na akciji manj strog in da imajo brigadirji veliko možnosti za uresničevanje lastnih pobud. Na ta način lahko dosežemo
»Za mene ne treba »blic!« se je pošalil Mirko Amidžič iz Bosanske Dubice, ko smo ga fotografirali. Pri delu mu pomaga pridni voznik avtobusa Štefan Ziško.
boljše delovne rezultate kot prej. Drugo, kar bi rad poudaril, pa je preraščanje nacionalizma. Sami lahko vidite, da je na Goričkem Jugoslavija v malem in da se med seboj vzorno razumemo. Vsi nejeverni Tomaži naj pridejo na obisk in o tem se bodo lahko prepričali! Ta akcija je še eden dokazov, da med mladimi nacionalizma ni!«
Med brigadirje na Goričko bomo še šli, saj so srečanja z njimi vedno vedra in zanimiva. In ko se takole pogovarjamo z mladimi o brigadirskem življenju, težavah v Jugoslaviji nasploh, prihodnosti mlade ge-nercije, nam nikakor ne more biti jasno, da nekateri dvomijo o koristnosti tovrstnega srečevanja mladih. Morda so nekatere oblike mladinskega prostovoljnega dela res zastarele in jih je treba prilagoditi spremenjenim vrednotam in interesom mladih (in vse družbe), vsekakor pa ostaja dejstvo, da mladinskih delovnih akcij nikoli ne smemo vrednotiti zgolj po njenih gospodarskih učinkih. Majda Horvat-Zver Bojan Peček
Trpki občutki pomurskih zgodovinarjev
S ščitnega ovitka dela Oskarja Hudalesa Med dvema svetovoma: »Ozemlje njegove mejne grofije in poznejše samostojne kneževine je
Vredno in koristno se je bilo ustaviti pri nekdaj utrjenem blatograjskem naselju oziroma kostelu.
Skanzen v Kesthelyu je stalna tarča tistih, ki bi v objektiv radi ujeli ostanke gbcsejske kulture.
ležalo na križišču političnih stremljenj obeh takratnih >blokov< in so Koclja zgodovinska dogajanja brezpogojno privedla na razpotje,
V ZIBELKI PANONSKIH SLOVENCEV
na katerem se je moral odločiti za to ali ono stran. V koncertu odločilnih dogajanj tedanjega sveta ni mogel ostati brezbrižen oziroma nevtralen. Tako so mu velevale ne samo življenjske okoliščine eko-nomsko-socialnega značaja, marveč tudi mnoge etnične okoliščine ... V njegovem nihanju med obema tedanjima svetovoma in pri njegovi dokončni odločitvi za slovansko politično orientacijo je bil odločilne važnosti sprejem krščanstva. S tem da se je odločil za bizantinsko oziroma slovensko verzijo krščanstva, ki je v tedanjih razmerah družbenega razvoja vsekakor pomenila progresivno družbeno strujanje, je ustvaril tudi možnosti za oživitev samostojnega slovanskega kulturnega življenja v tem delu sveta. Tako je uspešno pomagal graditi most, katerega temelje je položil njegov sobojevnik velikomoravski knez Rastislav, most med^ Zahodnimi in Južnimi Slovani. Žal je ustanovitev samostojne slovenske kneževine v Panoniji ostala le poskus, toda velik in za zgodovino Slovencev pomemben poskus . . .«
Slovenski velmož Kocelj, Pribi-nov sin, mejni grof večidel s Slovani naseljene pokrajine Spodnje' Panonije s središčem ob Blatnem
jezeru v Blatenskem kostelu, na ozemlju, ki je danes sestavni del sosednje Madžarske, je pomurske zgodovinarje »spodbudil«, da so se pred kratkim odpravili v zibelko slovenske državotvornosti in iz zgodovinskega spomina izluščili, kar ni preminilo po 1100 in več letih. Pa ne zgolj Kocelj, marveč tudi (ali zlasti) solunska brata Konstantin (Ciril) in Metod, ki sta se leta 867 mudila v Blatogradu, danes Zalavdrju postavili spomenik ter pripravili mednarodni znanstveni simpozij. Ob pogledu na spominsko znamenje se je hkrati s trpkimi občutki rojevala pomisel, čemu vse to naša današnja politika tako ignorira, saj gre vendar za zibelko slovenske državnosti. Začudenje je tem večje, ko na eni strani pod napisom: Cirilu in Metodu, ustvarjalcema slovanske pismenosti v spomin na njuno bivanje v Panoniji, beremo: Eotvos Lo-
Na drugi strani spomenika Cirilu in Metodu v Blatogradu je v glagolici zapisano: »Preizkus za zlato in srebro je ogenj, za resnico in laž pa človeški razum«.
rand, znanstvena akademija županije Zala, Ljudska republika Bolgarija. Kakšne namere so v ozadju ? Le slutiti je mogoče.
»Na tem območju je okrog leta 840 izoblikovano frankovsko-slo-vansko središče s knezom Pribino, ki je gradil cerkev. Ta je bila večkrat predrugačena bazilika, uporabljana do 16. stoletja«, so obiskovalci našli zapisano —" v madžarščini in nemščini — na kažipotu sredi gosto zaraščene hoste, le streljaj od spomenika solunskima bratoma. Meglena.obzorja davnine so se za spoznanje bolj zjasnila, ko so oči zgodovinarjev ugledale tisočletje in več stare zidne ostanke triladijske bazilike. Bili so pri nekdanjem Blatenskem kostelu, stalno obnavljani in dograjevani blatograjski utrdbi. Vredno se je bilo ustavili in premisliti.
V županiji Zala, kjer še vedno prevladuje značilno vaško življenje, osamljeno in odmaknjeno — svojčas naj bi bila to nekakšna vojna krajina, zahodna prednja straža madžarske kraljevine, znana tudi kot »mračna« pokrajina, ker je bila zaostala — je v njenem glavnem mestu Zalaegerszegu mikavna zanimivost: skanzen. Posrečeno postavljeno, bogato, dobro vzdrževano naselje, ki izpričuje ta
Grof Gybrgy Festetics (1755—1819), njegov enkraten grad in bogata notranjost grajskega poslopja.
ko imanovano gdcsejsko kulturo in kaže, kako so v preteklem stoletju živeli ljudje v pokrajini ob reki Žala. Valovit svet je to, bogat z nafto, gozdovi, rastlinstvom in živilstvom, kjer se zlagoma razvija turizem in s pridom izkorišča živopisna etnografska minulost. 
Kdo bi natanko vedel, če nima Kesthely, mestece nekaj kilometrov od Zalavdra (Blatograda), jezikovnega izvora v kostelu. Nekoč je bil slovensko in še prej rimsko bivališče. Vsekakor pa je pomenil pašo za oči tamkajšnji izredno dobro ohranjen Feštetičev grad iz fevdalne preteklosti z mnogoterimi dragocenostmi in razkošjem, kakršnega je težko najti.
Zgodovinska presoja se glasi: »Naselitev Madžarov ob srednji Donavi pomeni v slovenskem razvoju zelo pomembno zarezo. Madžari so Slovencem v Panoniji odvzeli 10 tisoč kvadratnih kilometrov njihovega ozemlja in uničili uspehe kolonizacije in državnosti knezov Pribine in Koclja, hkrati pa razdvojili zvezo med Južnimi in Zahodnimi Slovani, ki so v madžarskem jeziku pustili kakih tisoč slovanskih besed«. Nesporno spoznanje, ki mora najti prostor v zgodovinskem spominu.
B Žunec
STRAN 6
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
kmetijska panorama
KONČAN KOMASACIJSKI POSTOPEK V LIPI
rj i»*w
Zemljišča dokončno razdeljena
Ko je skupščina občine Murska Sobota v letu 1979 z odločbo uvedla komasacijski postopek v katastrski občini Lipa, nikomur niti na misel ni prišlo, da se bo zadeva zavlekla dobrih šest let. V začetku julija 1970 je bila izdana odločba o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, s tem pa so se zapleti šele začeli. Nekateri lastniki namreč dodeljenih zemljišč niso hoteli sprejeti in začeli so se spori ter pritožbe.
Iz bilance reševanja sporov je razvidno, da je prejela republiška geodetska uprava od leta 1980 pa do letos na novo razdelitev zemljišč 81 pritožb. Od teh je bilo 63 pritožb zavrnjenih, 4 zavržene, 10 pritožbam so ugodili in za deve vrnili v ponovni postopek komasacijski komisiji, v 4 primerih pa so bili pritožbeni postopki ustavljeni. Čeprav so se v reševanje sporov vključile tudi družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije, skupnega jezika z vsemi lastniki niso našli in komasacijski udeleženci so s tožbami sprožili 59 upravnih sporov na Vrhovnem sodišču SR Slovenije. Le-to je 27 tožb zavrnilo, 7 zavrglo, v 25 primerih pa so bile odločbe organa druge stopnje odpravljene ter postopki obnovljeni. V 11 primerih je moral organ druge stopnje izdelati sklepe o odpravi številčnih pomot v odločbah. Postopek razdelitve zemljišč v Lipi je bil tako končan šele sredi letošnjega aprila, ko je vrhovno sodišče odločilo še o zadnji tožbi in na osnovi odločb, ki so jih prejeli, so tako komasacijski udeleženci postali formalni in dejanski lastniki zemljišč z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih kot lastniki zemljišč imajo. Komasacijska komisija in izvajalec geodetskih del morata zdaj le še seznaniti z mejami v naravi tiste lastnike, ki so jim bila zemljišča dodeljena z nadomestnimi odločbami.
Kakorkoli so se že stvari razvijale, komasacija v Lipi gotovo ne sme biti za vzor pri tovrstnih zemljiških operacijah. Res, da je bila komasacija v tej katastrski občini med prvimi na našem območju in pri tem nismo imeli nobenih izkušenj, smo se pa nanjo vseeno slabo pripravili, predvsem pa premalo delovali med kmeti, predvsem na začetku, zato se je tudi zgolj iz kljubovalnosti redkih posameznikov postopek tako dolgo zavlekel. Naj dodamo, da je pri tem ostalo spornih le kakšnih 15 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih novi lastniki niso hoteli prevzeti in obdelovati. Seveda pa tudi te površine niso ostale neobdelana, saj jih je začasno prevzela temeljna zadružna organizacija v Beltincih. Če lastniki dodeljenih zemljišč tudi vnaprej ne bodo hoteli obdelovati, bo ta obdelovala kmetijska zemljiška skupnost.
Z informacijo o končanem komasacijskem postopku v Lipi, ki jo je pripravil komite za kmetijstvo in gozdarstvo, bodo seznanili tudi delegate zborov soboške občinske skupščine, saj je prav, da za razplet komasacije, ki je sprožila toliko hude krvi in najrazličnejših komentarjev, zve kar najširši krog občanov. Naj pa bo obenem tudi za vzgled, kako v prihodnje ob tovrstnih posegih ne bi smeli delati in se obnašati.
L. Kovač
Turnišče: Cene pujskov
starih «4 7 <H>	24.«« 4» »«» 4l.«rjw.
ski potni listi.
Tudi sami krivi za nižje pridelke
Žetev v Pomurju se letos začenja nekoliko pozneje kot običajno. Če je bil v prejšnjih letih ob tem času dobršen del pridelka pšenice že pod streho, se prava žetev zdaj šele začenja. Nekaj prvih snopov pšenice je padlo sicer že konec prejšnjega tedna, vendar to le na območjih, kjer je zemlja bolj peščena in pšenica zori kakšen dan prej. Zares se začenja šele ta teden, zato je tudi o rezultatih še težko govoriti. Napovedi pa kažejo da bo letošnji pridelek nižji od lanskega, k čemer so precej pripomogle vremenske razmere, pa tudi pridelovalci sami (ne seveda vsi) niso storili vsega, da bi bil pridelek večji. O tem smo se pogovarjali z inž. Gezo Džubanom z Živinorejsko-veterinarskega zavoda v Murski Soboti.
Geza Džuban: Oceno pred letošnjo žetvijo bi pravzaprav morali začeti z jesensko setvijo. Ozimno pšenico smo namreč v Pomurju sejali v zelo neugodnih razmerah in smo že naprej računali, da se bo to odrazilo na letošnjem pridelku. Kljub temu pa sta dolgo jesensko deževje in toplo vreme omogočala dober vznik na približno 80 odstotkih posejanih površin, tako da je ta pšenica dokaj dobro prezimila. V nasprotju z drugimi območji v Sloveniji nismo imeli tudi snežne plesni in drugih bolezni. Ob pravočasnem dognojevanju so se posevki dokaj dobro razvijali, tam kjer ni bilo ustreznega dognojevanja, pa so posevki seveda zaostali. Zal pa so klimatske razmere pozneje omogočile razvoj bolezni in nekaterih škodljivcev
Melioracije so izredno drag poseg v zemljišča, in če želimo upravičiti sredstva, ki jih družba daje za te namene, morajo melioracije svoj cilj, ki je v večji proizvodnji, tudi doseči. Vsaki hidro-
Ohranjanje žetvenih običajev
V zadnjem desetletju, ko so kombajni tako rekoč v celoti zamenjali kosce in žanjice na žitnih poljih, je idilika žetvenih običajev zamrla tudi v pokrajini ob Muri. Žetev je bila nekoč pravi kmečki praznik in prav veselo je bilo opazovati žanjice, ki so že ob zori zarezale v žitno polje in za njimi so ostajali snopi zlatorumene pšenice. Vsaj »na dve kosi« so želi včasih in do poznega večera je bilo potrebno nažeti do 40 »križev«. In kako veselo je bilo potem še ob mlačvi, kjer se je zbralo po 20 delavcev. Po nekaj tednov je takrat trajala mlačev in vsak dan je po opravljenem delu pesem še dolgo odmevala v noč.
Danes na pomurskih poljih le redko srečamo prave žanjice. da pa žetveni običaji ne bi povsem zamrli, je poskrbel aktiv kmečkih žena in deklet pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona. Ta bo tudi letos pripravila tekmovanje žanjic. ki postaja tradicionalno, saj bo letos že četrto po vrsti. Tekmovanje bo v ne'deljo, 20. julija, v Spodnji Ščavnici. Žanjice, ki bodo žele s srpi, in kosci, ki bodo želi s kosami, se bodo ob 13. uri zbrali na pšeničnem polju v Spodnji Ščavnici, ki je last aktiva kmečkih žena in deklet, pričakujejo pa, da si bo prireditev ogledalo veliko obiskovalcev.	L. K.
Kmečki turizem in 11 hektarjev buč
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Ne ravno po naključju smo se pred dnevi znašli v Gorici (Goritz bei Radkersburg), eni od bližnjih dvojezičnih vasi pri avstrijski Radgoni na obmejnem obmdčju sosednje Avstrije. Kar po domače in pogumno je hotela biti potešena novinarska zvedavost potem, ko je uzrla najprej prvo domačijo s kmečkim turizmom - na ličnem kažipotu tik ob vhodu na dvorišče je izpisan prekmurski priimek Flejgar - in nato drugo gospodarja Alojza Ciglerja-Benka in gospodarice Marjane. Ustavili smo se pri slednji in z Alojzom po slovensko, z Marjano pa po nemško kramljali, kako jima kaj gre od rok
Pridejo tudi s Švedske
Otvoritev termalnega kopališča v bližnji Radgoni pred tremi leti ju je ohrabrila, da sta se začela ukvarjati s kmečkim turizmom, ki pomeni ob kmetovanju na 15-hek-tarskem posestvu (10 hektarjev pa imata še v najemu) dodaten zaslužek. Vsak šiling pride prav, kajti treba je poskrbeti za nasledstvo, sta večkrat ponovila. Zdaj že poprimejo tudi otroci. Štiri imata, v starosti od 13 do 18 let. In pozna se«
»Tistim, ki so bili doslej pri nas, je bilo všeč. To lahko povem. Največ prihajajo taki, ki imajo malčke, da se lahko nemoteno igrajo na prostem in sprostijo. Turistom ponudimo vse tisto, kar pridelamo na posestvu: domačo jedačo in pijačo, gredo pa tudi na bližnja kopališča. Prej, ko ga v
na posevkih ozimnih žit. Pepela-sta plesen, ki je pri nas gospodarsko najbolj nevarna bolezen, se je pojavila relativno pozno, vendar so se vzporedno z njo pojavljale še razne rje in nekatere trohnobe, predvsem na klasu. Tam, kjer smo posevke pravočasno zaščitili pred boleznimi, je stanje dokaj dobro, kjer tega nismo storili, pa bo zaradi predčasnega sušenja listov in prisilnega zorenja precej manj pridelka. Tudi poznejši pojav žitnega str-gača in listnih uši je prispeval k temu, da bomo imeli od 5 do 10 odstotkov, ponekod pa tudi do 15 odstotkov manjši pridelek kot ob normalni letini.
Če se vozimo med pomurskimi polji, lahko opazimo precejšnje razlike med posameznimi posevki. Kolikšen odstotek posevkov je bil
SKUPNA SETEV
VIŠJI PRIDELKI
melioraciji bi morala slediti zato agromelioracija, ki zajema apne-nje, založno gnojenje in podra-hlavanje. Na majhnih površinah je vse te ukrepe, še zlasti pa slednjega, težko dobro in temeljito
Radgoni ni bilo, smo tudi mi zahajali na kopanje v Moravske Toplice. K nam prihajajo gostje z vseh vetrov, iz Švedske, Nemčije in od drugod. Pa kajpada iz Avstrije. Trenutno jih je pri nas šest,« nam je zaupal Alojz, medtem ko je Marjana listala pb knjigi vtisov, kjer je mogoče najti veliko pohvalnega na račun ponudbe, strežbe in vsega drugega.
Nameravate še kaj širiti, nas je zanimalo. »Ne bi šlo, kajti delo na ,gruntu’ tega ne dopušča. Sicer pa nam gostje večkrat in rade volje pomagajo, recimo pri spravilu krme ali kakšnem podobnem opravilu,« je menil gospodar. Ni nam dalo miru, da ga ne bi pobarali, kakšni so vtisi turistov, ko se vračajo iz Moravskih Toplic ali Radenec v Gorico. »So kar zadovoljni, le težave imajo pri sporazumevanju,« smo vnovič slišali za hibo, ki zna zagreniti še tako obilen devizni priliv. Pa se nam je zareklo: »No ja, saj mi se dobro razumemo.«
Zaljša ko jebila, več smo govorili
Odkod slovenščina ali točneje prekmurski narečni govor, ko pa so vendar starši Alojza Avstrijci, je padlo vprašanje.
»Takoj po vojni, ko se je meja odprla, je bilo pri nas zaposlenih več delavcev iz Jugoslavije. Rabi-1
po vašem mnenju ustrezno zaščiten pred boleznimi in pleveli pa seveda upoštevani tudi drugi agrotehnični ukrepi?
Geza Džuban: Oceno se da dokaj dobro narediti na osnovi potrošenega reprodukcijskega materiala. Govoril sem o spomladanskem dognojevanju z dušikom, kateremu mora slediti drugo dognojevanje in po potrebi še tretje, ki pa ga običajno ne opravimo. Kako je bilo spomladansko dognojevanje opravljeno, se zdaj najlepše vidi na posevkih, dejal pa bi, daje bila primerno dogno-jena približno polovica posevkov. Drugi znak pravilne agrotehnike, ki je opazen že od daleč, je zatiranje plevelov. Iz podatkov, ki sem jih zbiral v zadnjih letih, lahko ugotovimo, da je 25 odstotkov posevkov primerno škropljenih proti vsem plevelom, približno polovica je škropljenih predvsem proti širokolistnim plevelom in manj proti travnatim, na drugih posevkih pa so bili uporabljeni enostavni in poceni herbicidi. Če te ugotovitve strnemo, lahko ugotovimo, da je bila na približno polovici posevkov ustrezna agrotehnika, druga polovica pa je slabša in tu bo tudi
manj pridelka.
L. Kovač.
opraviti, zato bi bilo najprimerneje, če bi se lastniki zemljišč na melioriranih površinah odločili za skupno setev.
Na območju temeljne zadružne organizacije na Cankovi, kjer so lani opravili melioracijo, jim je že jeseni uspelo pripraviti kmete za skupno setev. To so opravili na 6 kompleksih v Topolovcih, Korovcih in Cankovi, kjer so zasejali 110 hektarjev pšenice. Ni šlo povsem enostavno, pravijo predstavniki temeljne zadružne organizacije, saj se je bilo potrebno dogovoriti s 170 lastniki, ki imajo zemljišča v teh kompleksih. Vendar pa so ljudje spoznali, da je takšen pristop k urejanju zemljišč najprimernejši, to pa potrjujejo tudi sami posevki, ki bodo dali v povprečju ze'o dobre pridelke. Res je sicer, da so med posevki na posameznih parcelah opazne razlike, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da so na teh parcelah že doslej uporabljali različno agrotehniko in bi moralo preteči nekaj časa, da bi se kakovost izenačila.
Na površinah, ki so jih vključili v skupno setev, so uporabili najintenzivnejšo tehnologijo in najsodobnejše sorte pšenice, od
li smo jih za poljska in druga opravila. Tudi dekleta so bila med njimi in zaljša ko je bila, več smo govorili,« se je glasno in dobrodušno namuznil gospodar. Na začuden ženin pogled, ki ga očitno ni razumela, pa je po slovensko pripomnil: »Saj nič ne de. Tudi ona je rada kakšnega zalega pogledala.«
Kakšen je sploh »profil« Ci-gler-Benkove kmetijev Gorici?
Specialna kultura, buče, goriškega kmeta Alojza Ciglerja-Benka v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem vržejo lepe denarje.
Pridelujejo buče in koruzo, redijo pa predvsem govejo živino in svinje. Kolikšen dohodek vrže letno tujski promet oziroma kmečki turizem? »Težko je reči. Imamo okrog 300 nočitev letno. Največ gostov pride v juliju in avgustu, ko ni šolskega pouka, manj v aprilu, maju in na jesen. Tedaj so pri nas ponavadi upo-
Toča pobrala 200 milijonov dinarjev
Toča, ki je 18., 19. in 29. junija padala v nekaterih krajih soboške občine, je povzročila največ škode v kmetijstvu in so jo ocenili na okrog 200 milijonov dinarjev. Najhuje je bilo 18. junija na območju Motvar-jevec in okolice, kjer je toča poškodovala 316 hektarjev kmetijskih površin družbenega sektorja in 340 hektarjev kmečkih površin. V Motvarjevcih je toča uničila od 50 do 100 odstotkov, najbolj pa so bili prizadeti posevki koruze, pšenice in sladkorne pese ter sadno drevje in vinogradi. V Porda-šincih so škodo na posevkih ocenili na 50 odstotkov, v Ci-’ kečki vasi pa je uničena četrtina pridelka. Isti dan je padala toča tudi v Križevcih na Goričkem, vendar občutnejše škode ni povzročila.
Dan za tem je toča padala tudi v Kuštanovcih, Otovcih, Mačkovcih in Stanjevcih, prizadetih pa je bilo 131 hektarjev kmetijskih površin. Na tem območju se je škoda gibala med 5 in 20 odstotki, razen v vinogradih, kjer bo pridelek v najbolj prizadetih nasadih le polovi-
manj intenzivnih pa vse do na-jintenzivnejših, namen pospeševalne službe pa je bil, da bi bili to neke vrste demonstracijski poskusi za ta del Goričkega. Setev so opravili z najsodobnejšimi sejalnicami, prvič so na teh površinah opravili jesensko zatiranje plevelov, skupna pa je bila tudi zaščita pred boleznimi.
Po oceni pospeševalne službe bodo pridelki na površinah, kjer so sejali skupno, precej boljši od
L. Kovač
Težko je bilo prepričati ljudi za takšno skupno setev, pravita Ernest Kerec in Branko Kornhauser iz TZO Cankova, saj so se morali pogovarjati s 170 lastniki zemljišč. Posevki pa kažejo, da je bila odločitev pravilna, saj bodo pridelki na teh površinah precej boljši od tistih, ki jih v povprečju dosegajo kmetje na tem območju. Napovedujejo, da se bodo gibali med 4,5 in 5,5 tone na hektar.
kojenci, starejši zakonski pari,« sta pojasnila Alojz in Marjana.
Slišali smo, da imajo tukajšnji kmetje na obmejnem območju težave zavoljo prevelike zadolženosti, kreditov, davkov. Kaj meni Alojz? »Dolg sam po sebi ne škoduje. Žal se nekateri pri tem spozabijo in se težko izvlečejo iz dolgov. Konkretnih primerov v Gorici ali okoliških vaseh ne po
znam. Sam neposredno nisem zadolžen. Vse, kar sem prigospodaril, sem plačal v gotovini,« je zelo samozavestno izzvenelo v lični izbi prepričljivo trdne in zdrave domačije v eni od dvojezičnih v&si na območju Radgonskega kota.
Š# smo kramljali o dobrih in slabih časih v kmetijstvu, ki so
 čen. 29. junija pa so nevihtni i oblaki s točo poškodovali še 54 1 hektarjev kmetijskih površin v Martinju in Ženavljah, kjer je uničeno od 20 do 30 odstotkov pridelka, v nekaterih vinogradih pa bo pridelek manjši tudi za 70 odstotkov.
Čeprav imamo v Pomurju dobro organizirano obrambo pred točo, nas ta občasno še vedno preseneti. Analize, ki so jih naredili v radarskem centru na Lisci, pravijo, da je 18. in 19. junija nevihtni oblak prišel z Madžarske in je bila raketna obramba nemočna, saj čez mejo ne sme posredovati, medtem ko je 29. junija akcija proti toči stekla, vendar del oblakov ni bil zajet in je zato nekaj toče tudi padalo.
Kot smo zvedeli na komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo v Murski Soboti, lahko kmetovalci, ki so imeli škodo zaradi toče, uveljavljajo davčne olajšave za letošnje leto. Do njih so upravičeni vsi tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki so na vseh svojih površinah imeli povprečno več kot 20 odsto-
tkov škode.
L. Kovač
tistih, ki jih dosegajo v povprečju kmetje na tem območju in se bodo gibali okrog 4,5 tone na hektar, pri intenzivnejših sortah pa tudi med 5 ter 5 in pol tone na hektar. Škoda je le, da takšnega načina pridelovanja na teh površinah ne bo še naprej, saj bi tako znatno pocenili stroške in dosegli tudi višje pridelke. Različna usmerjenost posameznih kmetij je glavni razlog, ki jim to
onemogoča.
večidel odvisni od vremena. Kar zadeva kmetijsko mehanizacijo, ni resnejših problemov, saj se deli sorazmerno lahko dobijo, prav tako je ž vsakovrstnimi popravili. Manjša opravijo kar sami, doma. .
Toda vseeno, kako je z davščinami na kmečki turizem in kmetijo? »Davek na kmečki turizem bi plačal le, če bi imel več kot deset postelj. Letno znese davek na kmetijo okrog deset tisoč šilingov, prišteti pa moram še socialno in zdravstveno zavarovanje za vso družino, kar pomeni, da vse dajatve skupaj znesejo letno okoli 40 tisoč šilingov.« In kolikšen je dohodek? »Tega posebej ne preračunavamo. Je tolikšen, da se nam izide.«
Beseda, dve o specialni kulturi
Ko nam je goriški gospodar, mimogrede tik ob slovesu navrgel, da pridela kar 11 hektarjev buč, smo napeli ušesa. Bi si bilo to mogoče ogledati? Samoumevno je, da smo se podali na njive in Alojzu »ukradli« še nekaj časa za pomenek. »Za nas je to specialna kultura, ki jo pridelujemo in prodajamo v Cmurek — na osnovi pogodbe za določeno količino — že osem let. Pridelek znaša v poprečju od 600 do 800 kilogramov na hektar. Nekaj malega porabimo zase in za goste, saj v bližnjem mlinu (oljarni) stiskamo bučno olje.«
V Gorici so tudi kmetje, ki pridelujejo še druge specialne, rekli bi intenzivne poljščine. Omenimo kumarice za vlaganje, hren in še kaj bi se našlo. Prevladujejo pa kajpak buče in koruza.
Branko Žunec
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Spol po želji
Skupina znanstvenikov s tokijske univerze Keio, ki jo vodi doktor RIHAČI IIZUKA, je sporočila, da se ji je posrečilo izpeljati novo tehniko, s katero staršem lahko omogočijo, da izberejo spol svojega otroka. Postopek je dokaj preprost, vendar učinkovit. S centrifugiranjem ločijo spermo, ki vsebuje kromosome X,od sperme, ki vsebuje kromosome Y (kromosomi X so odgovorni za spočetje ženskega zarodka, kromosomi Y pa za spočetje moškega). S tako ločeno spermo nato oplodijo jajčece.
Dr. Iizuka trdi, da se spočetje ženskega zarodka posreči v 95 odstotkih, moškega pa le v 85, ker je kromosom Y težje izolirati. Metoda je zlasti primerna takrat, kadar se starši želijo izogniti prenašanju dednih bolezni, na primer hemofilije, za katero obolevajo le moški.
Skupina znanstvenikov je priredila tudi več seminarjev za praktične ginekologe in menijo, da jih zdaj že kakih 60 uporablja to metodo. Neki tokijski zdravnik je na svoji zasebni kliniki opravil okoli 120 umetnih oploditev, pri tem je zanosilo 24 žensk. Trinajst si jih je želelo punčko zato, da bi preprečile prenašanje dednih bolezni, enajst mater pa si kratko malo ni želelo fantka.
KRIV JE PLUTON
Francoski astrologi trdijo, da je za nesrečo v jedrski elektrarni v ukrajinskem Černobilu kriv Pluton, deveti in najbolj oddaljeni planet v našem osončju. Astrologi so izračunali, da je bila ob tej nesreči podobna konstelacija zvezd in planetov kot ob sarajevskem atentatu, ko je bil leta 1914 ubit avstrijski prestolonaslednik Ferdinand, ob eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo leta 1945, atentatu na Indiro Gandhi in ob nesreči ameriškega vesoljskega plovila challenger februarja letos. Planet Pluton »ureja« vsa vprašanja v zvezi z atomsko energijo, trdijo astrologi. Daje moč nadnaravnim silam, ki povzročajo katastrofe, če se znebijo kontrole, povzročajo bolezni, paniko, smrt. Z drugimi besedami — Plutonova moč je obrnjena proti tistim, ki hočejo obvladati svet in naravo.
Na nedavnem letalskem mitingu v Veliki Britaniji je nekemu fotoreporterju uspelo posneti znamenito potniško letalo concorde, ki ga spremljata, kot dve mušici, nekoč, med drugo svetovno vojno, prav tako znamenita spitfirea.
Lastne besede na krožniku
Na tem svetu se marsikaj dogaja ali se je že zgodilo. Leta 1370 je papež poslal nekemu Vis-contiju, verskemu odpadniku, zapečateno pismo, v katerem ga je izobčil iz Cerkve. Visconti je poslanca, ki sta pisanje prinesla, zaprl in ju spustil šele, ko sta papeževo pismo s pečati vred pojedla.
Nemški pravnik in z’godovinar iz 17. stoletja, P. A. Oldenburger, je svojemu vladarju pošlal nekakšno sramotilno pismo, v katerem se je zavzemal za večje državljanske pravice. Vladar je odredil, naj Oldenburger svoje pisanje o svoboščinah poje. Ker se je sprva otepal, da bi to storil, so ga pretepli, potem pa je popustil in se lotil svojega pisanja z zobmi. Prav tako v 17. stoletju je danski pisatelj Theodor Reinking napi-
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Iz

eLa./e.zzjc’ m®-	12
, z> -°.. -
sal knjigo, v kateri je kritiziral švedske okupatorje. Švedi so ga zaprli in v temnici je preživel tri leta. Potem so mu ponudili prostost, vendar pod pogojem, da poje svojo knjigo. Dvolili so mu, da knjigo najprej skuha v goveji juhi.
Tudi pisatelj Isaac Volmar je doživel nekaj podobnega. Leta 1910 je v neki satiri hudo obdelal vojvodo B. von Saxen Meininge-na. Ta gaje povabil'na kosilo in naivni pisatelj se je povabilu odzval. S kosilom seveda ni bilo nič, pač pa mu je razkačeni vojvoda ukazal, da za kosilo pospravi svojo knjigo. Dobrih dvajset let pozneje se je zgodilo podobno nemškemu pisatelju Ernestu Tollerju, prepričanemu komunistu. Hitlerjevci so ga prisilili, daje pojedel eno svojih knjig.

Gozdar Martin Pintar (skrajno levo) iz Gospiča je v gozdu na Velebitu ulovil štiri volčiče, stare okoli poldrugi mesec. V dvanajstih letih je vzredil že 26 volkov, ki jih je potem odstopil žival-'Skim vrtom.
DEFINICIJE
Nagrobni govor: hvala, ki jo je preveč in ki je prišla prepozno.
Otroci: drobni členi v verigah zakonskih spon.
Profesor: človek, ki govori v spanju — poslušalcev.
Mladoletni prestopniki: otroci drugih staršev.
Diplomat: človek, ki dvakrat premisli, nič ne reče.
Koketa: ženska brez srca, ki vleče za nos moškega brez glave,-
Sončne pege: lepo zagorela polt — ko bi se le hotele združiti.
Štorklja: žival, ki jo dolžijo mnogih stvari, katerih pravi krivci so drugi ptiči.
Večerna obleka brez naramnic: kompromis med zakonom spodobnosti in zakonom težnosti.
Izkušnje: ime, ki ga človek nadene nekdanjim zmotam in pogreškom.
Prijatelj: človek, ki ve o tebi vse, pa te kljub temu prenaša.
Naš rodni planet Zemlja se ne samo duši v oblakih prahu, ki se dvigajo visoko v ozračje pri naravnih izbruhih ognjenikov, in ne samo v tisočih tonah žveplenih plinov, ki dan na dan uhajajo v ozračje iz visokih tovarniških dimnikov in dimnikov termoelektrarn, tudi se ne zastruplja samo z občasnimi jedrskimi nesrečami in poskusnimi eksplozijami atomskih bomb, njegovo zdravje najdejo — in prav resno tudi tako preproste in vsakdanje stvari, kot so razpršilci. Ko si s sprejem oblikujete pričesko, ko popipsate nadležnega komarja, se odišavite s parfumskim sprejem in sploh uporabljate sodobna pršila, načenjate razrahljano zdravje matere Zemlje. Morda celo tako zelo, da bo nekega dne prišlo do katastrofalnih sprememb.
Pojdimo lepo od začetka. Že leta 1974 sta dva nadarjena kemika opozorila na možnost, da klorfluoroogljik, s kratico CFC, uničuje plast ozona v ozračju. Na višini od 20 do 40 kilometrov je namreč tako imenovana ozo-nosfera, za katero je značilno, da ima visoko koncentracijo ozona. Ta zračna plast močno vsrkava sončne žarke in tako preprečuje, da bi življenju škodljivo žarčenje v večjih količinah prodiralo do površja Zemlje. Lahko bi rekli, daje ozonosfera varovalni plašč za življenje na našem planetu. Torej je življenjsko pomembna.
Toda na opozorilo obeh kemikov je industrija, kjer omenjeni plin uporabljajo poleg polnjenja pršil tudi za izdelavo zamrzovalnih tekočin, topil in plastičnih pen, odgovarjala, da gre le za prenapete teorije. V ZDA so sicer štiri leta kasneje prepovedali uporabo aerosola v pršilih, ven-
Kače o potresih
Sovjetski znanstveniki trdijo, da je z opazovanjem kač in nekaterih živali mogoče napovedati potres. Skupina znanstvenikov iz Moldavije je odkrila, da živali zaznavajo geomagnet-ske vibracije in spremembe v temperaturi talne vode, kar vse je predznak potresa. Kače že mesec dni pred potresom zapustijo svoja običajna skrivališča in se umaknejo z nevarnega potresnega območja. S posebnimi računalniki naj bi spremljali obnašanje kač in živali — pravijo znanstveniki. Tako bi lahko zmanjšali katastrofalne posledice potresov.
M'
VAROVALNI PLAŠČ OZONA JE NAČET
dar je izločanje CFC v ozračje kljub temu ogromno. Računajo, da ga spustimo v zrak vsako leto okrog 700.000 ton. Prepoved izdelave sprejev s škodljivim plinom velja samo v ZDA, medtem ko v evropskih in drugih deželah ne. Nikjer pa še niso prepovedali tehnoloških postopkov, pri katerih prav tako prihaja do izločanja ozon razkrajajočega plina.
S. Rowland in M. Molina sta že tistikrat dokazala ob pomočij-računalniškega modela, da CFC razkraja ozonosfero. Računalnik je pokazal, da največja nevarnost preti zaradi povečanega prodora ultravijolične svetlobe na površje in živa bitja. To sevanje povzroča genske spremembe, kožnega raka in lahko se vplete tudi v druge škodljive posledice. Dva-inpoldstotno uničenje ozona v ozračju prinaša, kot so izračunali, vsako leto 15.000 dodatnih smrti zaradi težkih rakastih obolenj kože.
Znanstveniki pa so odkrili še neko drugo nevarnost izločanja CFC v ozračje. Ugotovili so namreč, da povečuje tako imenovani učinek tople grede, se pravi, da preprečuje oddajanje toplote v bližnji vesoljski prostor, zaradi česar se ozračje počasi pregreva.
Prezračevanje ozračja je hudo nevarna stvar. Grozi namreč, da se bosta zaradi tega začela topiti polarni led in večni led v gorstvih. Ob sedanjih kazalcih rasti ogrevanja ozračja bi v naslednjih sto letih že prišlo do katastrofalnih poplav. Gladina oceanov in morij bi se toliko dvignila, da bi morje zalilo nižinske predele. Izginila bi praktično vsa obmorska mesta, zalilo bi ogromne površine kopnega, denimo skoraj veš Bangladeš.
»Globalno pregretje je neizogibno! Vprašanje je samo veliči-
dvanajstem letu umrla Eu-. Rojena je bila leta 1874 v  živela v Parizu, zadnja leta
Kam s »smetmi«
V »natečaju« za izbiro odlagališča jedrskih odpadkov so se uvrstile v »ožji izbor« tri ameriške zgezne države in sicer Teksas, Nevada in Washington. Sodeč po polemikah in ogorčenju v javnosti pa tamkajšnji prebivalci niso niti najmanj navdušeni nad tem »radioaktivnim darilcem«.
Že zdaj čaka 10.000 ton kontaminiranih odpadkov, ki so se nabrali v 30 letih uporabe jedrske energije, da se bodo pristojni dokončno odločili, kam bi jih odložili. Zve-
Po dvorišču družine Vušu-rovič iz Sodolovca pri Osije-' ku se sprehaja pišče, ki ima štiri noge, vendar hodi samo po dveh.
na pregrevanja in čas,« zatrjuje strokovnjak Nase Robert Watson, ki spremlja satelitske meritve visokih plasti ozračja. Ne gre več za akademske spore, marveč za grozljive resnične možnosti.
Strokovnjaki predvidevajo, da se bo gladina morij dvignila od pol do štirih metrov do leta 2100. Okoli leta 2030 naj bi se gladina dvignila za en meter. A to bi že pomenilo, da bi morje zalilo vse sedanje velike rečne delte in velika mesta v njih, kot sta Kairo, New Orleans, poplavilo bi velike površine plodne zemlje v številnih državah tretjega sveta, v Evropi pa predvsem Nizozemsko. Morska voda bi dalje vdrla v podtalnice in uničila zaloge pitne vode. Valovanje pa bi mnogo huje razjedalo novo obalo, kot razjeda sedanjo, v tisočletjih oblikovano.
Ko so Julijo Morse na nekem londonskem tekmovanju izvolili za »dekle iz sanj,« je bila tako razburjena, da je oddrobencljala po nekem stopnišču, misleč, da vodijo na postajo podzemske železnice, pa se je nenadoma znašla v javnem stranišču — in še v moškem povrh.
zna vlada bo sprejela sklep o tem šele leta 1991.
Toda do leta 2000 se bo nabralo že 50.000 ton jedrskih odpadkov, nič več pa ne pride v poštev, da bi jih shranili v svinčene sode in kratko malo pometali v morje ali pa izstrelili v vesolje. Čeprav bodo prvo odlagališče »odprli« šele leta 1998, že zdaj z vseh koncev in krajev dežujejo protesti in pritožbe.
Teksas, Nevada in Washington kot glavni kandidati navajajo, da bo skladiščenje jedrskih odpadkov na njihovem ozemlju gotovo ogrozilo turizem, ki prinaša tem državam precejšnji del dohodka. Nevada trdi, da ima dovolj radioaktivnosti že zaradi podzemeljskih jedrskih poskusov in da ji zdaj ni treba še odlagališča. Teksačani se pritožujejo, da je kraj, ki je bil predlagan v njihovi državi, sredi enega najbolj žito-rodnih predelov, in da nihče ni tako neumen, da bi sejal pšenico ravno nad odlagališčem jedrskih odpadkov.
»Toda odlagališče nekje mora biti. O tem naj odloči znanost. Če se bomo temu izmikali, bomo delali samo dodatne težave, ki jih prav nič ne potrebujemo,« je pripomnil svetovalec Bele hiše za energetske zadeve John Herington.
PA SIVENDAR-
LE ZGODI
Devetdesetletna žena dvainde-vetdesetletnega Indijca Aša Rana iz zvezne države Radžastan je pred nedavnim rodila. Otrok je zaradi izčrpanosti že po treh urah umrl.
Morda je stopnja uničene ozo-nosfere res vprašljiva, ni pa nikakor več vprašljiv učinek CFC nanjo. Ta plin se namreč zlepa ne razkroji, marveč se počasi dviga proti ozonosferi. Kakih 90 odstotkov CFC, ki smo ga spustili v zrak v obdobju 1955—1975, se še vedno dviga in še ni začel z uničevanjem. Ultravijolični žarki razkrojijo CFC. šele v strafosferi.
Da vse to niso prazne marnje pregretih zanstvenih glav, dokazuje vse več podatkov. Britanskih strokovnjaki so že pred leti odkrili veliko luknjo v ozonosferi, ki se je naredila nad južnim polom. Vendar sami niso verjeli v lastne meritve. Letos pa je ameriški satelit mimbus, ki so ga: na novo programirali tudi za takšne meritve, potrdil, da so imeli britanski strokovnjaki prav. V veliki luknji nad južnim polom manjka za slabo polovico ozona.
STRAN 8
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
za vsakogar nekaj
Ob odhodu na počitnice ne pozabite!
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Da vam ne bi po lepo preživetih počitnicah grenile življenje slabe novice, vam svetujemo, kaj morate storiti, preden se odpravite na pot.
GOSPODINJSKI APARATI IN NAPRAVE
Najlaže je izklopiti vse varovalke. Kaj pa hladilna skrinja? Ce jo imate, je seveda ne morete izklopiti. Pustite jo vklopljeno, prosite pa soseda ali znanca, da jo kontrolira.
HLADILNIK
Pokvarljivih živil ne smete pustiti v stanovanju, niti v hladilniku ne. Hladilnik mora ostati prazen. Zato ga najprej izpraznite,.
Zunanji videz rakov sicer zares ni preveč prijeten, vendar pa je njihovo mesto, potem ko premagamo določene predsodke, še kako okusno. Mnogi jih iz tega ali onega vzroka sploh nočejo ali ne morejo videti in jih zato jedo samo v juhi, solati ali koktejlih. Vsem tem bi radi oporekali in jim priporočali okusno in zdravo meso rakov.
Premagane »lepotne« ovire prinesejo spoznanje, da so raki nenavadna popestritev vsakdanjega jedilnika in sčasoma se jih boste tako navadili, da jih boste le stežka pogrešali, saj ne kvarijo vitkosti in se jih lahko najeste do mile volje. So beljakovinsko bogati, niso pa redilni. Za shujševalno kuro rakov seveda ne priporočamo, saj imajo mnoge ribe prav toliko beljakovin in so pri tem veliko cenejše.
Poudariti moramo še, da so veljali raki od nekdaj za jed, ki vzbuja oziroma povečuje ljubezensko slo (ti. ljubezenska jed). Danes so priljubljeni tudi zato, ker so lahko prebavljivi, skoraj nimajo vezivnega tkiva, ker z beljako
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ •_<
vsako sredo v oddaji 21 232 lestvica tega tedna:
1.	Cry to heaven — Elton John
2.	Bad Boy — Miami .sound machine
3.	Anamarija — Čudežna polja
4.	Ana — Komet
5,	One hit (to the bd®y) — Roling Stones
Lestvica nastaja s sodelovanjem HI-FI videostudiem Kidričeva 21, telefon 069-25-577, 69000 Murska Sobota, kjer med drugim snemajo avdio kasete, na voljo pa imajo na j novejše posnetke. Odprto imajo od 9. do 17.
Novi predlogi:
1.	Sanjam te — Mlada pot
2.	Touch me — Samantha Fox
3.	So serious — Electric light orchestra
Glasovnice na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
vklopite gumb za avtomatično odtajevanje ledu v zamrzovalniku, operite ga z mlačno vodo, ki ji dodajte malo kisa, posušite ga in pustite njegova vrata odprta.
NE POZABITE!
— Izklopite pralni in pomivalni stroj in pri obeh zaprite pipo za dovod vode.
— Izklopite električni štedilnik.
— Izklopite televizor in radijski aparat.
— Če imate v stanovanju mestni plin, zaprite dovodni ventil.
— Če uporabljate plinsko jeklenko, dobro zaprite ventil in preverite gumijasta tesnila, ali dobro tesnijo.
POLETNI JEDILNIK: RAKI
vinami nasitijo brez občutka napihnjenosti, njihov izvrstni okus pa daje vtis slovesnosti, ki ga lahko suho vino le še poveča. Ker njihove beljakovine hitro razpadajo in pri tem nastajajo snovi, ki bi
RAKOVICA — Živi v obrežnem pasu morja, v Jadranu, Tržaškem in Beneškem zalivu. Na peščenih tleh živi navadna, na skalnatih pa marogasta rakovica. Značilno je njeno premikanje v levo in desno. Poslastica so njena jetra, največ mesa pa ima v Škarjah. Postrežemo jo v njenem hitinja-stem košu — z majonezo.
BRAMBURAČ (velika rakovica) — Doma je v Atlantskem oceanu, živi pa tudi v Jadranu na peščenih obrežjih, v globini 15 do 2Q metrov. Njen koš lahko povprek meri do 30 cm, tehta lahko 6 kg.
lahko povzročile slabosti in bruhanje, je pomembno pravilo, da morajo biti raki vedno sveži. Slaba stran pri prehrani z raki pa je za marsikoga še dejstvo, da je ob
NAŠA RISBA VAŠ PRIPIS
— Zavarujte stanovanje pred izlivom vode: zaprite vse pipe ter ventil na straniščnem kotličku.
— Zaprite vsa okna, spustite navojnice in druga senčila, vendar ne do konca, ker bi bila to dobra »vaba« za nepoklicane obiskovalce.
— Nekaj dni pred odhodom odpovejte vse časopise, na katere ste naročeni, ali pa dajte upravam drug naslov, na katerega naj vam pošiljajo časopise med počitnicami — poln nabiralnik namreč opozarja na vašo daljšo odsotnost z doma.
ČE NI NIKOGAR, KI BI VAM ZALIVAL ROŽE
Da bodo vaše rože lahko ostale same doma in pri tem ne bodo
tej jedi česen obvezna začimba.
Mnogi si rakov ne upajo jesti tudi zato, ker je bojda težko priti do mesa. To sploh ni res! Raka razkosamo na posamezne dele. Konice klešč odlomimo, nož potis-
Letos je veliko klopov
V toplih dneh in nočeh pade z grmičevja in dreves oziroma zleze na človeka iz visoke trave ob gozdu drobna žuželka, ki se dobesedno vkoplje v našo kožo. Navadno jo opazimo šele takrat, ko se že napije (oziroma naje) naše krvi. Prej neopazna se požrešno naje do velikosti graha. Tak »obisk« je seveda hudo neprijeten, še bolj neprijeten pa je strah, da se je v kožo vgnezdil okuženi klop — prenašalec virusnega vnetja možganskih ovojnic in tudi možganov samih. Tovrstni okužbi pravimo klopni meningitis (kadar virus prizadene ovojnico), encefalitis (kadar prizadene možgane) oziroma govorimo o meningoencefalitisu. Verjetnost okuženega piratskega napada je sorazmerno majhna, a je vendar najbolje, da se je zavedamo in hodimo v hosto primerno oblečeni: dolge hlače in dolgi rokavi so obvezni, pa tudi obuvalo naj bo zaprto. Pokrivalo seveda ni odveč! Ko pridemo domov, obleko otresimo, nekateri to počno nad časopisnim papirjem, da tako vedno sproti preverjajo, ali so prinesli na obleki nadležnega gosta, ki se povabi sam. In če ga najdemo na papirju, potlej še natančneje preglejmo telo, predvsem vrat, mehke strani sklepov pa tudi roke. Opr-
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 24. julija, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MERSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
ovenele, lahko uporabite kar navadne polivinilaste vrečke, v katerih vsak dan prinašate živila iz trgovine. Kako to narediti? Rože najprej dobro zalijte. Potem jih, seveda vsako posebej, položite v prozorno polivinilasto vrečko. Da bi se rože v vrečki počutile neovirano ter da bi imele več zraka, je najbolje, če v lončke zabijete štiri palice, okrog katerih na vrhu vrečko zavežete. Skozi prozorno polivinilasto vrečko bodo rože dobivale dovolj svetlobe, vlaga pa ne bo izhlapevala, ker ji bo polivinil to preprečeval. Preden pa rože daste v vrečke, jih morate dobro pregledati: vse stare in gnile ali suhe liste ter cvetove morate odstraniti.
nemo s strani pod hitinjačo, jo prerežemo in meso izluščimo. Podobno potisnemo nož pod hitinasto ogrodje zadka, privzdignemo zgornji del, odstranimo drobovino in izluščimo meso. Dober tek!
hajmo se in odrgnimo z grobo brisačo. Preden gremo v gozd, pa ni odveč, če si dele telesa, ki molijo iz obleke, namažemo z auta-nom.
Klopa, ki ga najdemo v lastni koži, se ne rešimo na grob način. Ne smemo ga puliti iz kože takoj, marveč mu moramo najprej odvzeti tisto, kar vsako živo bitje za svoje življenje najbolj potrebuje — zrak. Počasi ga zadušimo s petrolejem, lahko tudi z alkoholom. To je lahko kakšna močna alkoholna pijača, alkohol iz domače lekarne, uporabimo pa lahko tudi kolonjsko vodo. Klopu škoduje tudi aceton, ki ga imajo običajno ženske med svojimi kozmetičnimi sredstvi. Ko klopa zadušimo, ga počasi in previdno izvlečemo iz kože, najlaže pa bomo to opravili s pinceto.
ZRVS pomemben subjekt v obrambnem sistemu
Organizacije ZRVS so marsikje ena najbolj delavnih družbenih organizacij.
Kako uresničujejo svoje programe in naloge na vo-jaškostrokovnem ter idejnopolitičnem področju, pri obrambni in samozaščitni vzgoji, usposabljanju, zlasti pa na področju podruž-bljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kjer so eden glavnih nosilcev, o tem smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega odbora ZRVS za Pomurje JOŽETOM VIDIČEM.
»Naloga vsakega starešine je, da nenehno skrbi za svojo usposobljensot vsaj približno na ravni čina, ki ga ima. To je tudi jamstvo, da lahko prevzema odgovorne naloge. Zato se mora nenehno usposabljati z branjem ustrezne literature, obiskovati predavanja in skrbeti za svojo kondicijsko pripravljenost. V vseh štirih pomurskih občinskih organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin načrtno skrbimo za usposabljanje članstva z raznimi predavanji, vajami, pohodi in podobno. Seznanjamo se za aktualno problematiko doma in po svetu ter opozarjamo rezervne vojaške starešine na prebiranje člankov v Naši obrambi in drugih strokovnih revijah ter časopisih. Programi usposabljanja, ki jih izvajajo v okviru občinskih konferenc zveze rezervnih vojaških starešin temeljijo na enotnem konceptu v republiki. Krajevne organizacije ZRVS pa polegobveznega dela v svoj program vključujejo tudi druge oblike, ki so aktualne in značilne za
SESTAVIL MARKO NAPAST	POVRNITEV ŠKODE, IZRAVNAVA RAČUNOV	ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (PETER)	SLIKARSKA GALERIJA V FIRENCAH	TELESNE POŠKODBE	JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONŠU	MNOŽIČNA ZABAVA	AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
RASTLINA, KI OB DOTIKU SPEČE							
ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI							
KALNOST							
ČRTE NA OBRAZU					e»		ARABSKI RASTLINSKI OKRAS
KNJIŽEV- NIK FINCI				KRILO RIMSKE LEGIJE			
NEON			PREŠERNOVA BALADA	STAROPERZIJSKI KRALJ			
				Ž. IME			
ZAHOD		ZNAMKA FOTOAPARATOV					
		OŽIGALKAR					
KLIC, POZIV			•		ZAČETEK ABECEDE		
ZAKLJUČENO OZEMLJE					OTOK V SREDNJEM JADRANU	EAST	
						ROMULOV BRAT	
GLINA			-	LJUDSKO IME ZA MAVRAH			*
				ARGON			
ČEŠKI PISATELJ (ALOIS)							
HOTELSKO STANOVANJE							
							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: admiral, Leonida ekrazit, cof, Ira, Grocka, U, Leoni, idol, JN, nogomet, NB, FA, E Eleanor, sapnice, srp, TAS.
okolja, v katerih živijo in delajo. Tako lahko trdim, da se dve tretjini članstva ZRVS na ta ali drugačen način vključujeta poleg tega izobraževanja še v druge oblike delovanja. To je tudi razumljivo, saj pri kadrovanju mladine v šole rezervnih vojaških starešin upoštevamo določene kriterije, ki so lahko jamstvo, da bodo rezervne vojaške starešine aktivno delovale tudi po odsluženju vojaškega roka v JLA. Res je sicer, da dejavnost rezervnih vojaških starešin v vseh občinah ni enaka. Menim, da so nekoliko več storili v soboški občini, kjer pa imajo tudi boljše možnosti za delo in več kadrov. Izredno pomembno je tudi vključevanje rezervnih vojaških starešin v različne obrambne in samozaščitne sestave, kjer so tudi zelo delavni tako v organizacijah združenega dela kakor tudi v krajevnih skupnostih, v gasilskih organizacijah, civilni zaščiti in drugje.«
F. M.
— Le zakaj bi se kopal v morju, ko pa imam umazane le noge. (Marica Š.)
— Vino žlampam, si noge močim, o morju sanjam, regres svoj trošim. (Martin M.)
— Plavi se Jadran talasa, doma v lavorju odmara se radnička klasa. (Jože K.)
— Drugod lepo, a doma najceneje! (Milan S.)
— Uboga kmečka pokojnina, ko bi se naša mladina potrudila, bi mogoče v moj lavor se morska voda zlila. (Ludvik K.)
— Prijatelji ležijo na plaži, siromak pa »glikojem« se tolaži. (E. Wolf)
VESTNIK. 17. JULIJA 1986
STRAN 9
naši kraji in ljudje
Dolina ni več manj razvita
Prijetna vožnja z avtomobilom po asfaltni cesti iz Murske Sobote do Taneče, potem pa po slabi dva kilometra dolgi makadamski cesti, kot jih je večina na Goričkem, in znašel sem se v Dolini, enem najmanjših naselij v krajevni skupnosti Puconci. Vijugaste ceste gor in dol in avto sem moral ustaviti in povprašati za hišo Stanka Jakoše, predsednika vaškega odbora, h kateremu sem bil namenjen. »Aha, to je tisti »farmar« tamle gori«, sem dobil odgovor. Toda nisem imel sreče, kajti tik pred mojim prihodom se je vaški »glavar« odpeljal na žago v Mačkovce, kjer je imel nujno opravilo, sta mi prijazno pojasnili žena in mati, na cesto pa sta prihitela tudi otroka. Potem, ko sem v fotograf ujel zgradbo vaško-gasilskega doma, na katerega so krajani ponosni, ker so ga zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, v njem pa imajo dvorano z odrom, sejno sobo, kuhinjo, gasilske garaže in zbiralnico mleka. sem nadaljeval pot do Mačkovec, kjer sem se srečal s sogovornikom. »Problemov je veliko, zato jih kljub prizadevnosti, ^zavzetosti in pripravljenosti pridnih krajanov sami težko rešujemo.
Pred nekaj leti je bila Dolina obsojena na propadanje, kajti ljudje, predvsem mladi, so se izseljevali v mesto, ker tukaj niso videli prihodnosti in nekatere hiše so celo ostale prazne. Danes je nekoliko drugače, ni več praznih hiš, gradijo se nove, precej je vinskih kleti in tam kjer je včasih raslo grmičevje, je danes vinska trta. V kraju so tri farme piščancev (Ivan Horvat, Štefan Bačič in jaz), ki letno kot kooperanti
Kranjski tesarji in slovenski jezik v Kobilju
Pred kratkim so na Kobilju proslavili svoj krajevni praznik. Nismo ga zabeležili na klasičen način s poročilom, ampak se lotili reportaže o preteklosti tega kraja, ki je vplivala na njegovo sedanjost.
Na temeljih stare kobiljske šole bo kmalu zrasel nov obrat Utoka iz Kamnika s proizvodnjo zaščitnih rokavic in možnostjo zaposlitve predvsem mlajših prebivalcev, ki so se v zadnjih letih množično izseljevali.
Običajno pišemo o naših krajih in ljudeh tako, da obiščemo predsednike vaških odborov in ti nam postrežejo s podatki, nakažejo najaktualnejša vprašanja in tudi probleme med njimi; zapis o kraju, podkrepljen z dvema fotografijama, pa je potem tak, kot je: zanimiv ali ne. Za današnjega lahko z gotovostjo trdimo, da bo zanimiv, kajti zgodovina slovenske vasi ob madžarski meji pritegne že sama po sebi. Prisluhnili pa smo ji najprej v pripovedi Kobiljčana, ki zdaj že dolga leta
živi v Lendavi, cvojo rojstno vas pa tako dobro pozna, da smo zaprosili, naj bo tudi vodič, in obrestovalo se je. O povedanem smo se prepričali tudi v brošurici Kobilje nekoč in danes, ki jo je napisal Franc Halas, predvsem pa na terenu in v pogovoru z ljudmi.
Staroselec in očak častitljive starosti 85-letni Anton Uljančič je sicer že dalj časa v postelji, čeprav ni 'ravno gibljiv, pa so njegove misli izjemno prožne in je živa legenda Kranjcev, ki so pri-
V Vestniku nov podlistek!
V prihodnji številki začnemo objavljati podlistek, za katerega je avtor Miroslav Slana-Miros našel navdih ob lanskih videmskih obletnicah — 45-letnici ustanovitve Doma Matije Gubca, 45-letnici smrti udeleženca oktobrske revolucije, pesnika in urednika Ivana Vuka-Staro-gorskega.
Naslov podlistka je DRUŽNOST OD GUBCA DO VUKA. Avtor ga je napisal dovolj bralno, na trenutke namerno čustveno in pr-jprosto, da bi bil sprejemljivo branje slehernemu bralcu in naročniku Vestnika, še zlasti pa ga bodo z zanimanjem brali mladi in stari z območja Slovenskih goric.
prodamo Agromerkurju v Mursko Soboto 240.000 piščancev. Z letošnjim letom Dolina več ne spada med manj razvite kraje v krajevni skupnosti Puconci. Napredek je bil prav gotovo dosežen, vendar pa nekatere probleme še vedno, kljub naši dobri volji, nismo uspeli rešiti,« nam je povedal Stanko Jakoša.
Težko čakamo na avtobus
STANKO JAKOŠA — predsednik vaškega odbora v Dolini. Deset let je orpavljal dimnikarski poklic, štiri leta pa je bil zaposlen v KZ Panonka v Murski Soboti. Z ženo, ki je bila zaposlena v Muri, sta zgradila hlev za farmo piščancev. Oba sta pustila službo in skupaj s staršema letno vzredita 90.000 piščancev. Zgradili pa so tudi hlev za plemenske svinje (22 stojišč). Tačas obdelujejo 13 hektarjev zemlje (prej so imeli le 5 ha), od katerih imajo 4 v najemu. Zaenkrat so zadovoljni z rejo piščancev in svinj.
»Medtem ko smo z zgraditvijo vaško-gasilskega doma rešili enega od velikih problemov kraja. pa še vedno nismo uspeli urediti ceste Taneča —Dolina, da bi vozil v naš kraj a vtobus. To cesto smo začeli urejati že pred desetimi leti, kasneje tudi cesto, ki nas povezuje z Bokrači. saj skorajda ni bila prevozna. Slednjo smo uredili s prostovoljnim delom in ob pomoči mladinske delovne brigade.
Pri tem so nam pomagali tudi krajevna skupnost Puconci in vsa soboška občina. Naša želja je, da bi cesto Dolina— Bokrači prekategorizirali v višji razred, kajti sami vzdržujemo 3.5 kilometra cesta. Tačas pa je naša največja želja, da bi dokončno uredili cesto Taneči—Dolina, da bi bila primerna tudi za prevoz ljudi z avtobusom. T ta namen so krajani Doline že pri
šli sekat »kobiljsko šumo« prek Mure in se potem poženili in ustalili v teh krajih. Tesar je bil njegov oče in tesar je bil tudi sam. »Tak, da bi lahko z golo ritjo drsali po lesu, ki sem ga stesal,« je bil ilustrativen. Prav do podrobnosti pa se je svojim letom navkljub spominjal časov, ko je v kraj ob madžarski meji med drugimi Slovenci prišel njegov oče, si ustvaril družino in tako postal Kobiljčan. Posebej podrobno pa je govoril o tem, kako je sin prekinil tesarsko tradicijo in se najprej odločil za agroživil-stvo iz ljubezni do živali, potem pa postal strojni ključavničar.
Ker je hodil v madžarsko šolo, se je poleg očetove slovenščine naučil tudi tega jezika in danes se izraža v prvem, piše pa v drugem jeziku.
Hermina Vugrinec je njegova hčerka, ki je ob našem obisku čuvala vnučki svoje hčere, in tako smo tudi njo vključili v pogovor. Ta seje sukal predvsem o šoli, ki jo je sama obiskovala, in novi, v katero bosta hodili Maja in Monika. V stari bo namreč obrat kamniškega Utoka, nova pa je središče razvoja Kobilja.
Tiste prve lesene zgradbe, v kateri je bila šola, pa se spominja Štefan Sršen, ki nas je vodil po Kobilju in nam na vzpetini pred Kobiljem, kjer je lep razgled daleč na okoli, pokazal mesto nekdanje naselbine, ki so jo Turki uničili-, nanjo pa spominja pomnik, ki so ga vaščani (op. p. žal zelo nestrokovno in kičasto) pred kratkim obnovili in prebelili. V njegovi neposredni bližini je bila bojda cerkev s samostanom ter velikim stolpom, z zvonovi kateri so vaščane in okoličane opozarjali na nevarnost pred Turki, ko ni bilo drugega izhoda, pa so jih, da ne bi prišli »krivovercem« v roke, zakopali in še dandanes jih niso našli, čeprav so že nekajkrat prekopali bližnje gorice in tudi temelje vinskih kleti'ter počitniških hiš, ki so zrasle na bregu svetega Martina.
Iz podatkov v brošuri Kobilje nekoč in danes, ki jo je izdal župnijski urad, je razbrati, da datira staro na bregu iz leta 1010, novo Kobilje pa je zraslo v dolini 06 Kobiljskem potoku, kjer je
spevali po 10.000 dinarjev na gospodinjstvo. 4.000 po lastnikih počitniških hišic.« Krajevna skupnost Puconci in tozd Cestnega podjetja v Murski Soboti sta tudi podpisala samoupravni sporazum, da bi cesto začeli urejati 15. junija letos, vendar doslej še niso začeli delati. Poleg tega pa bodo krajani sodelovali še s prostovoljnim delom. Z ureditvijo ceste naj bi torej po obljubi Cer-tusa začel v Dolino voziti tudi avtobus. Sedaj morajo namreč krajani Doline, ki so zapsoleni — teh je 42-. hoditi ali se voziti na avtobus na Tanečo. Krajani Doline torej težko čakajo, da pripelje avtobus, saj bo le-ta veliko pomenil za življenje ljudi v tem majhnem, a privlačnem kraju na obrobju Goričkega.
Feri Maučec
tudi danes. Opisuje razvoj vasi iz časov, ko je bil pri vsaki hiši lončar, in kasneje, ko so prišli , v ta kraj Kranjci-goščarji z druge strani Mure in domačine naučili,
Pripovedovalec Kobiljske preteklosti in sedanjosti Štefan Sršen pred domačijo v Kobilju, iz katerega izvira in čeprav že dolga leta živi in združuje delo v Lendavi, se v rodni kraj prav rad vrača.
kako se rokuje s »plankačo«, pa so Kobiljčani postali odlični tesarji, znani daleč naokoli po »švelarjih« — to je pragih za železnico. Poleg tesarstva pa so s sabo prinesli tudi slovenski jezik. Da je markovsko obarvan, pa ima zasluge župnik Franc Halas iz Črenšovec, saj je bogoslužje v ljudski tradiciji nepogrešljivo, tako kot v razvoju Kobilja tudi šola. Nova je prostorna in središče znanja, stara pa bo po temeljiti preureditvi primerna za obrat, v katerem bo nekaj domačinov našlo zaposlitev in tako zavrlo migracijo v večja krajevna središča, ki je vplivala na to, da je skoraj vsaka tretja hiša v Kobilju'prazna. V obratu bodo izdelovali zaščitne rokavice in bo tako perspektiva kraja, ki je nekoč imel mline ob Kobiljskem potoku in opekarno Žida Svarca, ves čaš pa slovel po odličnih tesarjih. Po njih — Kranjcih — je poimenovana tudi Kranjčeva graba in ohranjen slovenski jezik, v katerem so se sporazumevali.
Brigita Bavčar
90 LET MARIJE GOLOB
Sicer jesenski, a bujni cvet duha
Prispodoba, ki smo jo uporabili za naslov pisanja o tej iskrivi, radoživi, zgovorni, trezni in prijazni ženski, ni niti malo naključna. Marija Golob, ki je 27. junija praznovala devetdesetletnico, namreč brez rož ne more živeti.
»Rože imajo svojo zgodovino,« pravi, »in povem vam, da bi brez njih že zdavnaj umrla. Čisto zares! V trenutkih, ko sem sama, so to moje velike prijateljice, s katerimi se lahko tudi pogovarjam.«
In res je Golobova hiša (oziroma Vargova, kakor se piše Marijin zet) v Cankarjevem naselju 49 v Murski Soboti vsa v zelenju in cvetovih. Marija ima veliko vrst rož in za vsako ve, kdaj, od kod jo je dobila in kako se imenuje.
Prvi del prispodobe smo vam tako pojasnili, drugega pa se z besedami ne da opisati. Marija je namreč tako telesno kot duševno stara največ 60 let. Kaj takega sicer ob obisku pri starejših ljudeh radi zapišemo zaradi nekakšne vljudnosti, tokrat pa ni tako. Jasnost in neposrednost njenih misli, prodoren in pronicljiv pogled, navsezadnje pa tudi telesna ohranjenost, vse to daje Mariji videz mlajše upokojenke:
»Saj se tudi mnogi zdravniki čudijo. Večkrat pridejo k meni in me sprašujejo, kako mi je uspelo ostati tako dolgo na tem svetu in ob tem skoraj nič pozabljati — veste, že od petdesetega naprej postaja človek sklerozen.«
Na splošno morda to res velja, Marijin zgled pa dokazuje tudi nasprotno. Rodila se je v Veličanah pri Ljutomeru v družini z dvanajstimi otroki. Do danes so njeni bratje in sestre vsi pomrli, kar Marijo hudo boli, saj je upala, da se bodo na stara leta večkrat obiskali. Njen dekliški priimek je Miklošič in ponosna je na to, da je v sorodstvu z velikim slovenskim jezikoslovcem iz 19. stoletja Franom Miklošičem. Marijin oče je bil namreč njegov nečak. V zvezi s tem nam je Marija povedala zanimivo anekdoto: »Veste, da je v Ljubljani ena bolj znanih ulic v središču mesta Miklošičeva. Nasploh lahko rečem, da imamo skoraj v vsakem mestu svojo ulico. Nekoč, v mladih letih, je eden mojih bratov s prijatelji pozno zvečer šel po tej ulici v Ljubljani. Fantje so bili dobre volje, zato so bili malo glasnejši kot običajno, zadonela pa je tudi pesem. Seveda to ni bilo prav miličniku, ki jih je ustavil in legitimiral. Moj brat je pokazal osebno izkaznico in dejal: Miklošič se pišem in po svoji ulici grem! In miličnik je bil očitno dovolj razgledan, da je vedel, za koga gre, zato je fante pustil, da so nadaljevali svojo pot.«
Marija je bila vse življenje dejavna, vedno je imela kaj početi, nikoli ji ni bilo dolgčas. Te besede ne pozna niti danes — kar malo nejeverno me je pogledala, ko mi je želela razložiti, da ji tudi danes še zmanjka časa za to in ono. Kot bi se zavedala, da je to za ljudi v njenih letih redkost.
Proslavili krajevni praznik
Na Hotizi, edini krajevni skupnosti v lendavski občini, kjer družno živijo Slovenci in Madžari, so minulo nedeljo, 6. julija, slavili svoj tretji krajevni praznik. Krajevna skupnost Hotiza združuje Hotizo, Kapco in Kot. Na slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Martin Lebar, in sicer o delu v minulem letu. Spregovoril pa je tudi o načrtih za letos. Slavnostni govornik pa je bil Štefan Gjerkeš, predsednik komiteja za družbeno planiranje SO Lendava. Naštel je dosežke občine Lendava v minulem srednjeročnem obdobju, dotaknil pa se je tudi razvojnih možnosti v novem srednjeročnem obdobju, pri čemer krajevna skupnost Hotiza pričakuje nekaj bistvenih sprememb. Gre za nove telefonske priključke in za gradnjo samopostrežne trgovine, ki jo bo gradil Mercator-Univerzal iz Lendave. Bogat kulturni program so pripravili folklorna skupina iz Turnišča in ritmična skupina s Hotize. Zadonel je nonet pevk s Hotize, ki so stare nad 80 let, in zvrstile so se recitacije. Ženske s Hotize pa so razstavile ročna dela. Krajevna organizacija SZDL Hotiza pa je podelila priznanja OF najzaslužnejšim občanom. Po slovesnosti je bila še povorka kmetijske mehanizacije s poudarkom na pridelovanju kroniPirja'	Jože Žerdin
Obnova Ormoške ceste
V tdrek so v Ljutomeru začeli z obnovo najpomembnejše mestne vpadnice — Ormoške ceste. Ta je med pomembnejšimi nalogami iz letos sprejetega referendumskega programa. Pri tem pa ne gre samo za obnovo cestišča, ko bodo odstranili ves tlak, bodo tudi položili novo'kanalizacijo in druge komunalne napeljave. Cestni odsek je dolg okoli 850 metrov, Ormoška cesta pa'bo zaradi obnove zaprta do konca avgusta.	d. l.
»Cez zdravje se ne morem pritožiti — do osemdesetega skoraj nisem jemala zdravil. Zdaj pa sem imela pljučnico in grem večkrat k zdravniku. Vendar pa zdravil ne prenašam — nekoč sem se celo skregala z zdravnikom, zaradi zdravil seveda. Nato sem jih dva tedna jemala in zdravje se mi je še poslabšalo. Zato sem jih na lastno pest nehala jemati in kmalu sem ozdravela.« Ob tem nas je zanimalo, če se je zdravila s kakšnimi domačimi zdravili-. »Gotovo. Več kot dvajset vrst čaja imam doma. Najbolj pa mi pomaga malo vina, medu in čaja.« In še eno čedno navado ima Marija — vsak dan se zbudi najkasneje ob petih, nato pa v postelji tri ure bere. Vse življenje so ji knjige dajale dragocene napotke za življenje, in če jih ne bi bilo, ne bi mogla ohraniti tako trdnega zdravja.
Ob koncu obiska sva se še enkrat ustavila ob nedavnem praznovanju njenega 90. rojstnega . dne:
»Ja, bilo je zelo veselo. Praznovali smo kar dva dni — enkrat doma in enkrat v goricah. Povem lahko, da je bilo lepše kot na gostiji. Plesali in peli smo tja do tretje zjutraj!«
Pa naj še kdo reče, da so leta merila za človekovo starost! Preden smo se od prijazne gostiteljice poslovili, smo nazdravili s kozarcem pristnega, domačega vina. In Marija je za to priložnost prinesla na piano kozarec, ki ga je dobila ob devetdesetletnici in ki je v bistvu glasbena skrinjica. »Na svidenje in na zdravje spet ob vaši stoletnici?« Marija je za trenutek pomislila, nato pa vedro dejala: »Zakaj pa ne, če bom zdrava. Vendar pa ne bi bila rada v nadlego ne sebi ne tistim, ki zame skrbijo. Jo je najhujše — veselim se vsakega novega dne, s prihodnostjo pa se ne obremenjujem. »Tista gospa«, ki bo nekoč prišla, je nekaj naravnega in vsega je enkrat konec, tudi našega življenja. Kam pa bi prišli, če bi večno živeli, saj bi nas bilo kot smeti!«
Nadvse trezen, naraven odgovor nam je olajšal oblikovanje konca predstavitve Marije Golob. Sam po sebi je dovolj zgovoren, da ni treba ničesar dodati!
Bojan Peček
STRAN 10
VESTNIK, 17. JULIJA 1986
šport
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
Možnosti športne rekreacije so velike
Delovni ljudje in občani se vedno bolj zavedajo koristnosti športne rekreacije za zdravje, ustvarjanje, fizično in delovno sposobnost. To dokazuje njihovo spontano posamično in skupinsko vključevanje v razne oblike športne rekreacije. Velike možnosti za aktivnosti športne rekreacije so zlasti v poletnih mesecih, predvsem zaradi naravnih možnosti. Zato bi morali prav ta čas koristno izrabiti za aktivnosti v prostem času, med delom in po njem, med dopustom in letnim oddihom. Naravne možnosti nam omogočajo zelo privlačne oblike športne rekreacije, kot so hoja, tek, plavanje, kolesarja-nje, igre z žogo, jadranje na deski, čolnarjenje, vožnja s kajaki, smučanje na vodi, potapljanje, planinarjenje, izletništvo in taborjenje. Prednjačijo predvsem izleti, planinarjenje in taborništvo. Te oblike predstavljajo predvsem sprostitev ob koncu tedna in v času letnega dopusta, ki pa jih lahko povežemo s hojo, kolesarjenjem in aktivnostmi na vodi. Zelo razvito je preživljanje letnega dopusta pod platneno streho, popestreno z različnimi dejavnostmi, kot so: perjanica, mini, tenis in pikado.
KEGLJANJE
Zmaga Radenske—Čarde
Minuli konec tedna so se v Ljutomeru srečali člani kegljaških klubov Radenske Čarde in Sabarie (LR Madžarska). Srečanje je sodilo v okvir tradicionalnih izmenjav, ki trajajo že 18 let in ki se jih udeležujejo tudi veterani obeh ekip. Pri Radenski Čardi sta to Ladislav Bavčar in Miro Steržaj, pri kolegih iz Szombathelya pa Isztvan Nagy in Joszef Moricz.
Prvi dan — v soboto — sta se obe ekipi pomerili v dvoboju: 4 x 100 in 4 x 200 metrov. Zmagali so domačini s 4842:4424 podrtih kegljev. Najboljši v zmagovalni ekipi so bili Harry Steržaj 872, Miro Steržaj 866 in Štefan Smodiš 816 podrtih kegljev, pri gostih pa Laszlo Keresztes z 811 podrtimi keglji.
Drugi dan pa so se člani obeh ekip udeležili družabnega srečanja v lovskem domu v Križevcih v Prekmurju, kjer so se med drugim dogovorili tudi za nadaljnje sodelovanje.
v	D. L.
MARKO GENDA
»In še naprej ostanimo prijatelji!« S temi besedami je sklenil svoj pozdravni nagovor na nedavni zelo uspeli kulturni prireditvi ob nastopu ansambla Avsenikov v beltinskem parku Marko Genda — dolgoletni prizadevni družbenopolitični in športni delavec. Kot da b slutil, daje to njegov zadnji po ziv ljudem, ki jih je imel take rad, jih cenil in spoštoval, on pa so tudi cenili njega in njego vo delo. Zato je bilo zelo bole če slovo ob njegovi mnogo pre rani smrti na beltinskem poko! pališču.
Rodil se je 4. maja 1949 v va-si Škabruje pri Zadru, kjer je končal tudi srednjo tekstilno šolo, višjo pa v Varaždinu. Leta 1973 seje kot tehnolog zaposlil v tovarni Beltinka v Beltincih, ki je prav v tistem času stopala v nagel industrijski razvoj. Kot dobremu strokovnjaku, ki se je uveljavil s svojim delom, so mu kmalu zaupali vodenje obrata; nazadnje pa celo mesto tehnij čnega direktorja tozda Beltinj ka. To odgovorno nalogo pa mu je delovni kolektiv zaupal tudi za naprej. Kljub zahtevnemu in odgovornemu delu v tovarni, ki se je morala nenehno dokazovati in uveljavljati na domačem in tujem tržišču, pa je Marko zelo aktivno delal v krajevni skupnosti Beltinci, 4 najrazličnejših organih in orgaj nizacijah ter društvih. Zlasti je bil pomemben njegov delež pri razvoju telesnokulturne dejavnosti, kjer je vlagal ogromne napore in s svojim umirjenim in razumevajočim ravnanjem do mladih športnikov veliko prispeval k razvoju telesne kulture v kraju. Takoj po prihodu v Beltince se je vključil v delo rokometnega kluba Beltinka, kjer je celih osem let .opravljal
Za izvajanje športnorekrea-tivnih aktivnosti so potrebne tudi nekatere površine, ki pa jih imamo tudi v Pomurju veliko, zlasti za igre z žogo. Za ukvarjanje z vodnimi športi imamo umetno jezero pri Murski Soboti, kjer je možnost jadranja na deski, na reki Muri pri kroškem brodu je možna vožnja s kajaki in čolni, šport-norekreativne aktivnosti pa omogočajo tudi kopališča v Ljutomeru, Banovcih, Radencih in Moravskih toplicah, kjer imajo ponekod tudi igrišča za tenis. Med letnim dopustom v Rovinju pa so prav tako organizirane nekatere športnorekreacijske aktivnosti. V poletnih mesecih so tudi izjemne možnosti, da se naučite plavati oziroma si izpolnimo znanje plavanja, saj je še vedno veliko ljudi, ki ne znajo plavati. Trenutno potekajo plavalni tečaji v Murski Soboti in Ljutomeru, organizirali pa jih bodo tudi drugje. Vključitev v organizirane oblike učenja plavanja bo prispevala k hitrejšemu odpravljanju »plavalne nepismenosti«. V zadnjih letih uspešno poteka izvedba športnorekreacijskih iger s prilagojenimi športnimi aktivnostmi v krajevnih skupnostih, ki so zanimiva
funkcijo predsednika, kasneje pa tudi tajnika. Še več! Prijel je za vsako delo, ki je bilo potrebno, tudi pisal zapisnike na rokometnih tekmah itd. Njegova zasluga je, da rokometni klub v Beltincih še danes obstaja. Poleg tega pa je nekaj let vse do svoje smrti opravljal funkcijo
predsednika izvršnega odbora pomurske rokometne zveze in bil član predsedstva rokometne zveze. Zaradi njegovega prizadevnega dela in pripravljenosti, saj se nikoli ni otepal dela, ki so mu ga nalagali, so mu Beltinčani zaupali tudi mesto predsednika športnega društva v kraju, ki vključuje več športnih panog. Ob vsem tem pa Marko tudi ni zanemarjal mlade družine — žene in dveh otrok, ki so mu veliko pomenili.. Z njegovo mnogo prerano smrtjo je nastala velika vrzel, ki jo bo težko nadomestiti.
Feri Maučec
in privlačna oblika športne rekreacije ter privabljajo vedno več delovnih ljudi in občanov.
Za ukvarjanje s športno rekreacijo niso pomembni prvovrstna oprema in rekviziti, temveč primeren in načrten pristop, da ne bi prihajalo do nepotrebnih poškodb. Zato se moramo pred vsako rekreacijo primerno ogreti ter izvajati tiste aktivnosti, za katere smo pripravljeni. Obremenitev mora biti postopna, primerna starosti in treniranosti, predvsem pa lastnim sposobnostim in načinu športnega življenja. Če se sami ne moremo odločiti za določene aktivnosti, se posvetujemo z organizatorjem športne rekreacije oziroma zdravnikom.
Poletni meseci nam ponujajo velike možnosti za športnorekreacijske aktivnosti, ki jih ne bi smeli zanemarjati. S stalnim in načrtnim ukvarjanjem s športno rekreacijo bo le-ta postala sestavni del našega življenja, naše počutje in pripravljenost bosta boljša, način življenja pa zdrav.
Ludvik Zelko
TENIS
V Moravskih Toplicah 58 tekmovalcev
Teniški klub Murska Sobota je v okviru Moravske noči pripravil v Moravskih Toplicah že tradicionalni dnevno-nočni turnir. Sodelovalo je 58 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Zmagal je Podgoršek iz Portoroža. Najboljši pomurski tekmovalci pa so bili: Kološa, Babič, Kuhar in Kovač, ki so se uvrstili med šestnajst najboljših.
KOŠARKA
Končan je bil tudi prvi del tekmovanja v republiških ligah za kadetinje, mladinke, kadete in mladince.
KADETINJE
1. POMURJE Ž^Marihor 3. Rogaška	4 3 1 249:198 7 4 2 2 216:218 6 4 2 2 195:198 6
4. Slivnica	4 2 2 199:237 6
5. Marles	4 1 3 202:210 5
MLADINKE 1, Marles	4 4 0 350:193 8
2. Rogaška	4 3 1 288:197 7
3. Metka	4 2 2 243:238 6
4. POMURJE	4-1 3 175:269 5
5. Ptuj	4 0 4 135:294 4
KADETI	
1. POMURJE	6 5 1 561:279 11
2. Branik	6 5 1 528:326 11
3. Miklavž	6 4 2 442:441 10
4. Bistrica	6 2 4 290.427 8
5. Ruše	6 2 4 293:428 7
6. Ptuj	6 0 6 256:466 5
MLADINCI	
1. Maribor	5 5 0 466:269 10
2. POMURJE	5 4 1 285:228 9
3. Branik	5 3 2 366:253 7
4. Comet	5 2 3 370:346 6
5. Ptoj	5 1 4 290:297 6
6. Roše	5.0 5 321:524 5
NOGOMET
Jeseni samo dve medobčinski ligi
Na delovni konferenci Me-- dobčinske nogometne zveze Murska Sobota, so dopoldne sprejeli nov tekmovalni sistem. V jeseni bosta le dve medobčinski ligi, kjer bo sodelovalo po 12 moštev. V prvi ligi bodo tekmovala moštva, ki bodo morala obvezno imeti tudi mladinsko ekipo, nekatera pa tudi pionirsko. V .drugi ligi pa bo moralo imeti vsaj šest moštev tudi mladinsko ekipo. Pri uvrstitvi v višji tekmovalni razred pa bo pogoj tudi pionirska ekipa. Tekmovanje v obeh medobčinskih ligah se bo začelo 3 L avgusta, končalo pa 9. Novembra, že 24. avgusta pa bodo pokalna tekmovanja.
'	’	: -		\ Vi .
KOŠARKA
40-letnica v Murski Soboti
Proslava 40-letnice košarke v Sloveniji bo v  Murski Soboti. Tako je odločil sekretariat Košarkarske zveze Slovenije in poveril to nalogo košarkarskemu klubu Pomurje. Slovenski jubilej je namreč povezan z jubilejem pomurske košarke. Osrednja slovenska proslava bo v mesecu septembru s sejo predsedstva KZ Slovenije ter moško in žensko košarkarsko tekmo.
MOTOKROS
V
Černjavič peti
V Dobu pri Domžalah je bila dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu 250 cm, ki jo je organiziralo AMD FAM Lukovica. Na dirki so nastopili tudi člani AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote. Lep uspeh je dosegel Černjavič, ki je s 24 točkami osvojil solidno peto mesto.
JUDO
I. MNL MS -
mladinci
Končna lestvica Tišina
Radgona Ljutomer Ižakovci Tromejnik Dokležovje Apače Pušča Filovci Tešanovci
18 16 1 1
18 15 2 1
18 11 3 4
18 10 3 5
18 10 1 7
18 7 2 9
18 4 1 13
18 4 1 13
18 4 0 14
18 1 2 15
114:21 33
82:30 32
77:36 25
69:45 23
54:40 21
67:60 16
22:75 9
22:75 9
31:80 8
14:83 4
STRELSTVO
Noršinci deseti
V Rečici pri Laškem je bilo odigrano tretje kolo tekmovanja v republiški ligi v streljanju z malokalibrsko puško. Osiabljena ekipa Noršinec, nastopila je brez Balaška, je dosegla 634 krogov in zasedla štirinajsto mesto. Najuspešnejši v ekipi je bil Karel Turner z 235 krogi pred Brankom Bukovcem 221 in Alenko Belšakovvo 178 krogov. Po treh kolih je SD Noršinci z 2.037 krogi in 16 točkami na desetem mestu.
HOKEJ NA TRAVI
Četrti turnir Cepincem
V Lipovcih je bil 4. turnir v hokeju na travi za memorial Milana Forjana. Sodelovala so štiri moštva. Rezultati — Pomurje :Li-povci II 3:1, Čepinci:Lipovci I 3:1, Čepinci :Pomurje 1 :0, Lipovci LLipovci II 2:1, Pomurje:Li-povci I 2:4, Lipovci II:Čepinci 0:2. Vrstni red: L Čepinci, 2. Lipovci I, 3. Pomurje in 4. Lipovci II. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in pokal v trajno last. Najboljša strelca sta bila Čerpnjak (L) in Bukvič (P) s po 4 goli. Doslej sta po dvakrat osvojili pokala ekipi Pomurja in Če-pinec.	L. Zelko
NAMIZNI TENIS
Benko v Belgiji
V Radovljici so od 4. do 18. julija priprave mladinske državne reprezentance za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 20. do 27. julija v mestu Louvain-la-Neuve v neposredni bližini Bruslja. Po sedmih letih imajo Sobočani spet igralca v državni mladinski reprezentanci za evropsko prvenstvo, in sicer Boruta Benka, ki si je priboril modri dres z nekaj . odličnimi uvrstitvami na zveznih tekmovanjih, predvsem pa z drugim mestom na državnem mladinskem prvenstvu. Jugoslavija letos ne more računati na tako visoko uvrstitev kot lani, ko je osvojila bronasto medaljo. Poznavalci pravijo, da bi bila uvrstitev okrog petega ali šestega mesta dobra. Sicer pa je.pričakovati, da bo Benko dobro zaigral in pripomogel ekipi k čim boljši uvrstitvi; v posamezni konkurenci pa si v njegovem prvem nastopu na takšnem tekmovanju ne moremo obetati boljših uvrstitev.
M. U.
Obetaven naraščaj
Za nami je še ena tekmovalna sezona v judu, ki je bila za pomurske tekmovalce dokaj uspešna. Zlasti so se uveljavili pionirji, mladinci in mladinke. Judo zveza Pomurja je namreč uspela pritegniti z organizacijo selekcijskih pionirskih turnirjev, ki potekajo vedno v drugih krajih Pomurja, kjer gojijo ta šport, mladi naraščaj. Tako imamo sedaj v vseh štirih pomurskih občinah precej pionirjev, med katerimi so nekateri zelo nadarjeni in so se že doslej uveljavili tudi na republiških tekmovanjih. To pa tudi pomeni, da lahko v novi sezoni od njih pričakujejo še boljše rezultate. Zlasti je razveseljivo, da se je v zadnjem času poleg Murske Sobote, Lendave in Ljutomera, kjer ima judo šport že nekajletno tradicijo, zelo uveljavila Cankova. V novi tekmovalni sezoni pa bodo štartali tudi mladi judoisti iz Radenec.
V konkurenci mladincev pomurski predstavniki v pretekli sezoni sicer niso ponovili rezultatov iz prejšnje tekmovalne sezone, kljub temu pa imajo nekaj vidnih dosežkov. Najuspešnejši pomurski tekmovalec je bil Darij Vrdjuka iz Murske Sobote, ki je na državnem mladinskem prvenstvu v Skopju v svoji kategoriji do 65 kg osvojil bronasto medaljo. Poleg Vrdjuke, ki je bil na republiškem prvenstvu v Slovenj Gradcu drugi, se je na republiškem prvenstvu uveljavil še Branko Meničanin, ki je bil v kategoriji do 71 kg tretji. Drugi pomurski tekmovalci so se uvrstili od četrtega do šestega mesta.
Po dolgem času so sodelovale na republiškem in državnem prvenstvu tudi pomurske mladinke, članice soboškega Partizana in se odlično odrezale. Najuspešnejša med njimi je bila Tatjana Rajnar, ki je v kategoriji do 66 kg na državnem prvenstvu v Skopju osvojila bronasto medaljo. Poleg nje se je uveljavila še Zdenka Verban, ki je v svoji kategoriji na državnem prvenstvu osvojila peto mesto. Peta pa je bila tudi Sandra Fujs. Na republiškem prvenstvu mladink v Mariboru so dekleta soboškega Partizana Brigita Erjavec, Zdenka Verban, Sandra Fujs in Tatjana Rajnar zasedla druga mesta. Anita Varga pa je bila tretja. Žal pa zaradi poškodbe na državnem prvenstvu ni nastopila Brigita Erjavec, na republiškem pa Simona Nemec. Doseženi rezultati kažejo, da imamo v Pomurju zopet nekaj odličnih judoistk, od katerih si lahko v prihodnje še več obetamo.
Zaradi menjave generacije, nekateri starejši tekmovalci so prenehali s tekmovalnim športom in se z judom ukvarjajo le rekreacijsko, pomurski tekmovalci v članski konkurenci v pretekli sezoni niso dosegli takšnih rezultatov kot prejšnjo sezono. Zelo uspešna pa sta bila Franc Fajhtinger in Daniel Kisilak, ki sta sodelovala tudi na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Fajhtinger je bil v svoji kategoriji peti, Kisilak pa osmi. Na republiškem prvenstvu v Slovenski Bistrici je Franc Fajhtinger v kategoriji do 60 kg zasedel prvo mesto ter tako že četrtič osvojil republiški naslov. Daniel Kisilak pa je bil v kategoriji do 65 kg drugi. To je njegova tretja zaporedna uvrstitev na drugo mesto.
Po končani tekmovalni sezoni pomurski judoisti niso povsem prenehali z vadbo. Intenzivneje pa bodo začeli s pripravami v mesecu avgustu, kjer jih tudi čaka tekmovanje za pokal Blatnega jezera v Kapus-varu na Madžarskem. V septembru bodo nastopali na tekmovanju v Gradcu v Avstriji, začeli pa se bodo tud! pomurski selekcijski turnirji. V oktobru pa bo v Murski Soboti že tradicionalni mednarodni turnir za memorial Štefana Kovača. Potem pa se bodo že začela republiška in državna prvenstva. Letošnje tekmovanje pa bodo sklenili z novoletnim turnirjem v Murski Soboti.
Judo zveza Pomurja tudi nenehno skrbr*za vzgojo sodniškega in trenerskega kadra. Tako imamo trenutno v Pomurju enega kandidata za zveznega sodnika, tri republiške sodnike in enega pripravnika. Trenerjev pa je v Pomurju deset. Pomurska judo zveza pa skrbi tudi za vsakoletno opravljanje izpitov za pridobitev višjih pasov. To komisijo uspešno vodi Oskar Šooš. Povedati je tudi potrebno, da je iz Pomurja v predsedstvu Judo zveza Jugoslavije Tonček Kos, ki je bil v preteklem mandatnem obdobju uspešen predsednik jugoslovanske zveze, v predsedstvu republiške judo zveze pa je Oskar Šooš.
Feri Maučec
ATLETIKA
Balek republiški prvak, Pergarjeva četrta
V Postojni je bilo 40. jubilejno republiško atletsko prvenstvo za člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet atletov in atletinj iz AK Pomurja, ki so se zelo uveljavili. Najuspešnejši med njimi je bil Milan Balek, ki je v hitri hoji na 20 km s časom 1 ;30,06 zasedel prvo mesto in osvojil naslov republiškega prvaka. Balek je tokrat premagal državnega prvaka Kolarja iz Celja ter dosegel letošnji najboljši čas. S tem je tudi izpolnil normo 1:31 za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Stutgartu v ZR Nemčiji. Poleg Baleka pa so se uveljali tudi drugi pomurski atleti, čeprav so še mladinci in mladinke. V teku na 1500 m je Mauela Pergarjeva s časom 5:18,0 osvojila četrto mesto. V teku na 800 m s časom 2:30,54 pa je bila sedma. V teku na 100 m je bil najuspešnejši pomurski atlet Damjan Špur s časom 11,98 sedmi, Bojan Šebjan s časom 12,14 je bil deveti, medtem ko se Marjan Gomboc zaradi napake sodnika ni uvrstil v finale. V teku na 200 m je Šebjan z rezul-tatom 23,44 zasedel deseto, Špur s časom 23,53 pa enajsto mesto. Gomboc, ki je v predtekmovanju dosegel čas 23,06 in trinajsto mesto, se ni uvrstil v finale. V skoku v daljavo je Gomboc s 6,14 m zasedel dvanajsto mesto.
KOLESARSTVO
Hajdinjak nepremagljiv
V Celju je bila medklubska kolesarska dirka, ki je veljala za prvenstvo slovenskih mest. Na dirki je sodelovalo čez 150 kolesarjev iz celotne države, med njimi so bili tudi pionirji Pomurja in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Pri najmlajših pionirjih je Tdrner, ki je začel kolesarsko sezono šele letos, zasedel drugo mesto. Z zmago pri pionirjih je Du šan Hajdinjak ponovno dokazal, da je trenutno med najboljšimi pionirji v državi, saj ga že dalj časa nihče ni premagal. Presenetil je Jernej Gu milar, ki je zasedel šesto mesto. Pri starejših pionirjih, kjer je bila kon kurenca najmočnejša, se je odrezal Robi Šooš, ki je v sprintu za las iz gub.l prvo mesto Tudi drugo mesto je lep uspeh. Štajner je bil sedmi vendar je imel nekaj sto metrov pred ciljem okvaro na kolesu. Cigut na dirki m nastopil, ker je imel okvaro na kolesu že pred startom.
T.
VESTNIK. 17. JULIJA 1986
STRAN 11
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
SMRT NA GRADBIŠČU
Do delovne nezgode s smrtjo je prišlo 10. 7. na delovišču plinovoda pri Dokležovju. Med malico je odšel Željko Jakovina iz Zapre-šičev (SR Hrvatska) pod tovorno vozilo — avtodvigalo. Ko pa so pp malici prišli delavci na gradbišče, je voznik Luka Soldič iz Osijeka spravil vozilo v pogon in se peljal približno 4 metre vzvratno, ne da bi se pred tem prepričal, če pod vozilom kdo leži. Pri tem je Soldič s členom prvega pogona zadel Jakovino in ga tako hudo telesno poškodoval, da je ta med prevozom v bolnišnico umrl.
VOZNIKU POSTALO SLABO
6.	7. je prišlo do prometne nezgode v naselju Radenski Vrh, kjer je postalo vozniku avtomobi
SGP POMURJE, p. o.
MURSKA SOBOTA
ŠTEFANA KOVAČA 10
V skladu z določili letnega plana za leto 1986
RAZPISUJEMO ŠTIPENDIJE
za naslednje poklice:
—	dipl. inž. gradbeništva	4	štipendije
—	dipl, ekonomist	1	štipendija
—	inž. gradbeništva	3	štipendije
— ekonomist	1 štipendiiija
— gradbeni tehnik	2 štipendiji
— gradbinec (zidar, tesar, tesar, železokrivec) 20 štipenij Štipendisti bodo prejemali štipendije v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Učencem za poklic gradbinca plačamo celotne stroške bivanja in nastanitve v domu učencev v Mariboru, zagotavljamo opravljanje proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništvo in zaposlitev po končanem izobraževanju.
Prošnje na obrazcu 8,40 pošljite v 15 dneh od objave na naslov SGP Pomurje Murska Sobota, Štefana Kovača 10.
Prošnji priložite šolsko spričevalo ali indeks oziroma potrdilo o opravljenih izpitih.
Kandidate bomo obvestili o dodeljenih štipendijah v 15 dneh po preteku objave.
Po sklepu odbora za-delovna razmerja SGP Pomurje objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas:
— upravljalec avtodvigala	1 delavec
— žerjavar	1 delavec
Pogoj:
— Kvalificiran delavec kovinske ali elektro stroke in opravljen ustrezen izpit za upravljalca avtodvigala oziroma žerjavarja.
Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh od objave na naslov: SGP Pomurje M. Sobota, Štefana Kovača 10.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku objave.
vodnogospodarsko podjetje
I	9 maribor n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja Vodnogospodarskega podjetja Maribor, tozd Vodnogospodarska enota Mura Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge
voznika vlačilca
Pogoji:
— KV delavec prometne ali avtomehanične smeri in eno leto delovnih izkušenj,
— Izpit za voznika C in E kategorije.
Prijave pošljite komisiji v 8 dneh po objavi.


vabi v soboto, 19. 7. 1986, ob 19. uri na veliko zabavno-glasbeno prireditev RADENSKA NOČ, ki bo ob bazenu v Radencih. Nastopali bodo: Štirje kovači, Magneti, Durdica Barlovič, Video ekspres, Rendezvous, Nela Eržišnik, Dodo ...
Postregli vam bodo vola na žaru, rezino ve-likanko, koktail debela deklica in druge dobrote.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
V ZDRUŽENEM DELU
OŠ BRATSTVO IN ENOTNOST PROSENJAKOVCI
Za potrebe c mtralne šole v Prosenjakovcih razpisujemo dela in naloge
SNAŽILKE S POLNIM DELOV-
NIM ČASOM za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Nastop dela: 15. 8. 1986.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
la Janku Klemenčiču iz Prosičnja-ka med vožnjo slabo, tako da vozila ni več obvladal in je zapeljal s ceste in trčil v nasip. Pri tem se je telesno poškodoval. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. Na vozilu je nastala škoda za 400 000 dinarjev.
SPET POSLEDICE NEPRIMERNE HITROSTI
Do nezgode je prišlo tudi na križišču lokalnih cest v Melincih, ko je v sredo pred voznikom osebnega avtomobila Dejanu Ko-lašičem izsiljeval prednost voznik kolesa z motorjem R. F. iz Melincev. Hkrati pa je Kolašič vozil z neprimerno hitrostjo, tako da je prišlo do trčenja, kjer se je voznik
kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval in so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
INVALID V GOREČEM AVTOMOBILU
Požari so v teh poletnih mesecih dokaj pogost pojav. Vendar pa običajno gre za požare na gospodarskih poslopjih in ne za požare v avtomobilu, kakršen se je pripetil v sredo, 10. 7.. nemškemu državljanu Josipu Bistroviču iz Dusseldorfa na regionalni cesti pri Noršincih. Voznik je težki invalid, brez obeh nog. Pri požaru mu je osebni avtomobil popolnoma zgorel, kakor tudi invalidski voziček. Ponesrečenec se je iz gorečega avtomobila rešil sam. Mate-i lalne škode je bilo za 3000000 dinarjev. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na inštalaciji v avtu.
POŽAR V TOZDU RAFINERIJA
Zagorelo je tudi v delovni organizaciji Ina-Nafta Lendava, in sicer v tozdu Rafinerija. 11. 7. je prišlo do požara zaradi iztekanja petroleja iz napeljave. Petrolej je prišel v stik z vročo površino, zato se je vnel. Ker so delavci hitro ukrepali, je le do 500 000 dinarjev materijalne škode.
OTROKA ZBILA PO CESTIŠČU
Zaradi neprimerne hitrosti je prišlo do prometne nezgode, ko je v soboto na regionalni cesti v Bogojini voznica osebnega avtomobila Katarina Repič iz Zitkovec 21 na prehodu za pešce v vasi Bogojina trčila v otroka R. S. iz Bogojine, ga zbila po cestišču in telesno poškodovala, zaradi česar je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
MED PREVRAČANJEM PADLA IZ AVTOMOBILA
Hujša prometna nesreča se je zgodila tudi 13. 7. na lokalni cesti v Jeruzalemu. Voznica osebnega avtomobila Irena Grosenburger iz Maribora se je peljala s kratko varnostno razdaljo za voznikom osebnega vozila Silvestrom Klemenčičem. Ko je Klemenčič pred ostrim desnim ovinkom začel zavirati, je Grosenburgerjeva trčila v zadnji del njegovega avtomobila. Obe vozili sta zleteli s ceste in se kotalili kakih 30 metrov. Med prevračanjem je Irena Grosenburger padla iz avtomobila in se hudo poškodovala. Nastalo pa je tudi za 1200 000 dinarjev škode.
ELEKTRIČNI TOK POBIL ŽIVALI
Električni tok je ubil 2 kravi in 3 mlajše telice v govejem hlevu Evgena Vržnekiča iz Rankovec 7, ker so bili napajalniki povezani z električno instalacijo. Materialna škoda je 1 400 000 din.
Hotel qrajsHi duor
HU I EL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
objavlja za novi obrat kavarne in restavracije prosta dela in naloge	i
NATAKARJEV ali NATAKARIC
pogoj: končana IV. stopnja, smer strežba
Delovne izkušnje so zaželene, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Na voljo so samske sobe.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Hotel Grajski dvor Radovljica, Kranjska cesta 2, komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Videm ob Ščavnici razpisuje prosta dela in naloge:
— Učitelja
tehnične vzgoje in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: PRU tehnične vzgoje in fizike.
— Učitelja
gospodinjstva za nedoločen čas, polni delovni čas z dopolnjevanjem drugih predmetov. Pogoj: PRU gospodinjstva.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po preteku razpisa.
»Naredili vam bomo nekaj lepega!«
Je dejal eden od članov komisije, ki je pregledovala teren za prihodnje odlagališče smeti. To je bil tudi odgovor na vprašanje vaščank Turjanskega Vrha, ki so v bližini delale na polju. Zanimalo jih je namreč, kaj ti »mestni ljudje tukaj toliko gledajo in iščejo«. In dobile so odgovor: »Naredili vam bomo nekaj lepega!« Ko so izvedele, da je »lepo« načrtovano odlagališče komunalnih odpadkov, so bile res ogorčene. »Da bi bilo v naši vasi smetišče! Nikoli! Pa še pijačo smo jim dale, oni se pa tako norčujejo!«
To so doživele žene s Turjanskega Vrha, ki spada v krajevno skupnost Kapela, leta 1983. Takrat se je dogajalo še marsikaj, vendar so zaradi enotnosti in vztrajnosti končno potihnile govorice in ideje, da bi naredili občinsko smetišče na Turjanskem Vrhu. Spet je propadel eden od načrtov komisije, ki je imela nalogo najti primeren prostor za odlagališče komunalnih odpadkov v občini Gornja Radgona. Po sedmih letih to vprašanje še vedno ni rešeno — lahko bi rekli, da se ljudje na vodilnih položajih menjavajo, problemi pa ostajajo. Seveda, le kdo bi hotel smetišče v svoji bližini. Povsod so se našli kakšni tehtni razlogi, zaradi katerih niso mogli urediti smetišča na raznih koncih radgonske občine.
»Kdo bi hotel imeti 30 metrov od hiše odlagališče komunalnih odpadkov. Tudi Slavko Vrzel tega noče,« se huduje Matej Ivanušič.
Sedaj je tukaj že novo srednjeročno obdobje in da ne bi živeli kar tako stihijsko, je treba sprejeti razne načrte, med drugim tudi srednjeročni družbeni plan občine. Izdelan je že predlog, o njem se je veliko razpravljalo, izvršni svet pa je zbiral vse pripombe in jih nato podal na zadnji seji skupščine. In tukaj se je vse zataknilo. Po zaslugi budnosti predstavnikov in delegatov krajevne skupnosti Kapela in VG Kapela so med pripombami na prostorski del družbenega načrta zasledili tudi to spremembo, ki je ni bilo v predlogu družbenega načrta: KS Kapela — možna lokacija odlagališča odpadkov na Turjanskem Vrhu ostane v družbenem planu.
Kar devet »nasprotnikov« tega predloga seje zbralo na minulem zasedanju skupščinskih zborov. Najuspešnejši so bili predstavniki in delegati v zboru združenega dela, matij uspešni v družbenopolitičnem zboru in najmanj uspešni v zboru krajev
nih skupnosti, kjer so dopolnilo KS in VG Kapela zavrnili. To dopolnilo je zahtevalo, da naj se
ta stavek ne vnaša v srednjeročni družbeni plan. Trije različni sklepi zborov so se morali uskladiti in obveliala je odločitev družbenopolitičnega zbora, da se vpišeta le krajevni skupnosti Gornja Radgona in Kapela, ne pa točno določena lokacija.
Kaj pomeni to za nadaljnjo usodo ljudi, ki živijo tik ob lokaciji, ki so jo žrtvovali za smetišče? Obiskali smo jih, že njihovi pogledi so govorili, da se s tako odločitvijo ne strinjajo. To so potrdili tudi z besedami in še dodali, da na Turjanskem Vrhu že ne bo občinskega smetišča, čeprav se zavedajo,'da je to nuja in da bodo odpadki in smeti tako dolgo, dokler bodo živeli ljudje (je razumevajoče dodal starejši občan). Najbolj nerazumljivo pa jim je to »igranje mačke z mi-
šjo« : zakaj so se po treh letih spet spomnili Turjanskega Vrha, če so jim pa že leta 1983 dali pisne pripombe in dokazali, da ta lokacija ni primerna za smetišče. Odgovor člana izvršnega sveta smo v Vestniku enkrat že omenili: ta lokacija je navedena le na
»Tukaj, kjer so trije izviri vode in potok, naj bi bilo občinsko smetišče,« pravi Matej Ivanušič.
ključno, ker pač mora biti v družbenem planu, drugače ne bo sprejet.
Matej Ivanuša živi na Turjanskem Vrhu, zaposlen pa je v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela. Kot predstavnik delovne organizacije in krajevne skupnosti se je udeležil zadnjega skupščinskega .zasedanja: »Usklajevalna komisija je sprejela sklep, da se v družbeni načrt ne bo vpisala lokacija Turjanski Vrh, temveč možnost lokacije v krajevni .skupnosti Kapela in krajevni skupnosti Gornja Radgona (tudi predvideni prostor v Gornji Radgoni ni primeren za smetišče, saj je v bližini Mure, naselja in rekreativnega centra).
Čuvajte živila prihranite energijo podaljšajte živ. dobo
ZAMRZOVALNIKU
Po najnovejši tehnologiji in z najboljšimi materiali iz uvoza mu bomo ob vaši prisotnosti v vašem domu naredili novo izolacijo s triletno garancijo.
Okvare:
če zamrzovalnik toči ali ledeni z zunanje strani.
Prav gotovo tudi ta sklep ni rešitev. Osebno sem mnenja, da smetišče ne sodi niti v KS Kapela niti v KS Gornja Radgona iz že prej omenjenih razlogov. Tukaj je tudi turistično območje.«
Matija Ivanuša že dolga leta živi v tem kraju, predvideno smetišče pa bi bilo v podnožju hriba, na katerem je njihova ’\iša. Povedal nam je le nekaj'iiajbolj tehtnih razlogov, zaradi katerih občinsko odlagališče smeti ne more biti na predvideni lokaciji Tur-janski Vrh: »Zakaj se mi branimo smetišča? Veliko je razlogov. Prvič tako veliko smetišče ne spada v poseljeni kraj, drugič pa je ta prostor majhen in bi bil uporaben le nekaj časa (predvidena površina meri okrog 4 hektare, z obrobjem vred pa 8). Najnižja točka te lokacije je še vedno na taki višini, da bi odcejanje kužne vode kvarno vplivalo na nižje vode. Zgornji del predvidenega smetišča je tako močno strm, da bi zaradi plazovitega terena potiskal narejeno gomilo smeti na cesto v nižini, ki pelje od Kapele do Hrastja — Mote in sojo želeli asfaltirati (če bo tukaj res smetišče, potem te ceste ne potrebujemo več). Na območju, kjer naj bi bilo smetišče, je več vrelcev pitne vode. Hrib ob predvideni lokaciji je močno plazovit, vsakršno kopanje zemlje bi povzročilo drsenje. Ob nalivih bi deroča voda smeti odplavljala v nižino. Vzdrževanje deponije bi sčasoma postalo nemogoče zaradi dotoka izvirajoče vode, prav tako pa bo otežkočen dostop, pozimi najmanj dva_ meseca sploh ne bo dostopno. Življenjske razmere krajanov se bodo poslabšale, saj je ob takih smetiščih veliko mrčesa, podgan, zrak je slab, še posebej, če pride do samovžiga smeti. V bližini smetišča, takoj čez cesto, ki je ločnica, pa je okrog 50. hektarov gozda. Moram pa poudariti, da bi bilo s tem smetiščem ogroženo tudi osnovno naravno bogastvo te pokrajine — mineralna voda. Če bi namreč prišlo do kakih premikov zemlje, bi bila ta voda onesnažena. Moramo se odločiti: ali za smeti ali za črpanje mineralne vode.«
Predvidena lokacija je dober kilometer oddaljena od turističnih Radenec, z glavno cesto jo loči gozd. Ali je Radenska do tega povsem ravnodušna, se sprašujejo krajani Kapele? Bojijo se, da sploh ne vedo za te načrte (tako kot 1983. leta, ko je Matija Ivanuša s pismom seznanil vodilne v Radenski, kaj načrtujejo »za njihovim hrbtom«).
Slavko Vrzel (tudi zaposlen na VG Kapela) živi v hiši, ki je le 30 metrov oddaljena od predvidene lokacije smetišča. Poleg njegove je še 13 hiš vezanih na pitno vodo, ki izvira »na smetišču«.
Dejal je: »Če bi tukaj res naredili smetišče, bi bile življenjske razmere nevzdržne. Vemo namreč, kakšno je smetišče. To bi moralo biti kje na nenaseljenem območju, kar tukaj ne bo. Poleg tega bi bilo tukaj na višjem terenu, odpadke bi prav gotovo odnašalo v dolino. Od moje hiše bi bilo smetišče oddaljeno le 30 metrov, od drugih hiš pa od 50 do 100 metrov, v neposredni bližini pa bi bili vinogradi.«
Radgonska občina ni edina, ki se že vrsto let ubada z iskanjem primernega prostora za odlagališče komunalnih odpadkov. Bolje rečeno redke so tiste občine, ki so rešile to brez zapletov. Kar dolgo se že pomurske občine dogovarjajo, da bi naredili območno odlagališče smeti. Torej bi iz štirih problemov naredili enega. In to večjega ter težje rešljivega. Ko bi le vedeli, kam spa-' da katera smet, bi bi|o lažje.
B.. Peček
TR A J i 2	'VESTNIK, 17. JULIJA 1986
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. julija
PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 18. julija (informativni del, obvestila, mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.45 Flipper, 11. del ameriške nanizanke. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Želeli ste, poglejte, poučnoza-bavna oddaja. 20.15 Ne prezrite. 20.25 Amazonka: Snežni vihar v džungli, 5. del angleške dokumentarne serije. 21.10 Risanka! 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Vreme. 22.05 Bergerac, 13. del angleške nanizanke. 23.05 Maribor: PJ v plavanju, re-.portaža (za j RT ob 23.45).
23.25 Tujec, ameriški film (čb).
Oddajniki II. TV mreže:
13.55 Sarajevo: Tenis za Davisov pokal: SFRJ— ČSSR (posamezniki), prenos (slov. kom.), ev. 15.50 Poletno popoldne — vključitev; Dolgo potovanje po puščavi, 5. del sovjetske nadaljevanke. 17.00 ev. Risanke. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Lutkomendija, otroška oddaja. 18.15 Žačimbe po svetu. 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zagreb: Mednarodni turnir v vaterpolu: SFRJ —Madžarska, prenos. 21.00 Poročila. 21.05 50 let šoanske državljanske vojne, dokumentarna oddaja. 21.50 Rezerviran čas (samo za Lj 2). 22.45 Poletna noč TV Ljubljana
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
15.00 Počitniški zabavni spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dem-peey in Makepeace, 21.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 V petek ob 22.00, 23.30 Program plus,
TV AVSTRIJA
13.15 Poročila, 14,45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Enkrat v Avstrijo in nazaj. 22.05 Umetnine,
TV MADŽARSKA *
8.20 Počitniška matineja, 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes nadaljevanka Upokojenec nikoli nima časa in tv igra Ograda, 16.55 Poročila, 17.00 Spored za 3 dni, 17.10 Jezikovne uganke, 18.00 Okno, notranja politika, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Veliko potovanje Agathe Schweigert, vzhodnonemški TV film, 21.50 Beseda, glasba, slika, 22.40 Tv dnevnik,
TV KOPER
13.55 Davisov pokal: Jugoslavija—ČSSR — posamezno. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Tereza Kesovija — koncert. 20.30 Film: Drevo v Guernici; igrajo: Mariangela Melato, Ron Farber, Cosimo Cinie-ri; režija: Fern Arrabel. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Desetletje uničenja — dokumentarec. 23.25 Vaterpo-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 19. julija (informativni del, sobotna reportaža, Ob skodelici kave), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.10-23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 15.25 Poročila. 15.30 Smer deveti otok, 2. del tv nadaljevanke (čb). 15.45 Na črko, na črko, 12. del nanizanke TV Beograd. 16.15 Ustvarjalne igre: Grozd v barvi. 16.30 Narodni parki: Risjak, oddaja TV Zagreb. 17.00 Amazonka: Sence v divjini — Indijanci Amazonke, ponovitev 4. dela.angleške dokumentarne serije. 17.45 Mačke strižejo z ušesi (del. n.), češkoslovaški mladinski film. 19.10 Risanka. 19.24 Tv nocoj. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 S poti po Indiji: Oka-menela kultura, 3. del dokumentarne serije. 20.15 Zrcalo tedna. 20.35 Muppet show. 21.00 Arruba (M. Steamroller: Lumen). 21.10 Cabaret (pleše Tatjana Bo-škin iz ŠPK Kazina). 21.15 Samba, rumba, passodoble. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Vreme. 22.05 Vsiljivka (del. n.), ameriški film. 23.35 Maribor: PJ v plavanju, reportaža (za JRT 2 ob 23.55).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TVZAGREB
Prvi program
13.50 Počitniški pisani spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sem plašen, a se zdravim (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 Program ob koncu tedna, 23.20 Program plus
TV AVSTRIJA
, Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13. 15. Poročila, ;4.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Iz cirkusa, 19.00 Avstrija da-nes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Caterina Valente, 21.5,0 Matere, 22.35 Noč Roc’n rolla Drugi program
15.50 Tedenski tv spored, 16.15 Neumna lisica in modra gos, 17.00 Srečanje pihalnih orkestrov. 17.45 Pan-optikum, 18.10 Sport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Su-permožgani (film), 22.00 Šport, 22.35 Brez milosti Mr. Dee (film)
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve do 12.05, 14.35 Morski levi, kratki film, 14.55 Za najstnike, 15.40 Louis Pasteur, 3. del, 17.00 Dnevnik, 17.20 Če-veljski cirkus, animacijski film, 18.15 Iz oči v oči z Jo-hannesom Raujem, 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Pooblastilo za sto tisoč dolarjev, ameriški film, 21.30 Umetnina tedna, 21.40 Ciklus A. Kovacs: Z zavezanimi očmi, madžarski film, 23.00 Tv dnevnik,
TV KOPER
18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55<! Tv novice. 19.00 Colonel March — telefilm. 19.30 TVD stičišče 19.50 Start. 20.30 Opera — Falstaf pojejo pojejo: Šesto Bruscan-tini, Raina Kabaiwanska in Leo Nuca. Orkester in zbor gledališča San Carlo iz Ne-apla dirigira Daniel Oren. 22.45 TVD Vsedanes. 22.55 Vaterpolo — Zagreb — Ju-
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Posebna oddaja iz serije Pobratene občine Slovenije in Hrvat-ske, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.05-12.35 in 17.24 -22.35 Teletekst RTV Ljubljana, 9.20 Poročila, 9.25 Otroška matineja:, 10.40 J. K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 8. del angleške nadaljevanke, 11.30 Folkart: Folklorni ansambel Kuban, 12.00 Ljudje in zemlja, 12.30 Poročila, 17.40 Poročila, 17.45 Mož brez spomina, italijanski film (Čb), 19.10 Risanka, 20.00 A. Diklič—V. Bulajič: Veliki transport, 3. — zadnji del nadaljevanke TV Novi Sad, 21.00 Jazz na ekranu: Julius Hemphill jah band, 1. oddaja, 21.35 Športni pregled, 22.05 PJ y veslanju, reportaža, 22.15 PJ v plavanju, reportaža iz Maribora (za JRT1) Maribor, 22.30 Poročila
Prvi program
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Glasbeno popoldne, 15.05 Novi Pacifik, 16.55 Mali koncert ,17.15 Rimsko poletje gospe Stone, 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Solunske vragolije
is, 21.35
22.05
S, 21.00 Potopi: ni pregled,
Dnevnik, 22.25 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.50 Ti si glasba (film), 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Raca Quak, 21.45 Življenje za gospodo. 22.45 Nočni studio,
Drugi program
16.20 Poldark, 17.10 po sledeh avstrijstva, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Pokopališče brez križev (film), 23.35
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke, 10.20 Poljudnoznanstveni film, 16.40 Posnetek javne oddaje, 17 15 Oglejmo si skupaj, 17.45 Možgansko prvenstvo, 18,30 Poročila, 18.30 Delta, znanstveni poročevalec, 19.30 Teden, aktualne'reportaže, 20.35 Derrick, nemška serijska kriminalka, 21.40 Svoboda in ljubezen; Victor Hugo (življenje in pesmi), 22.20 Poročila,
TV KOPER
13.55 Tenis — Davisov pokal. 18.30 Computer — dokumentarec. 19.00 Povratek odpisanih — tv nadaljevanka. 20.00 Košarka — Madrid: Finale svetovnega prvenstva. 22.00 Cameo theatre. 23.00 Sedemdni. 23.30 Vaterpolo — Zagreb — jugoslovansko prvenstvo
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 21. julija (informativni del, obvestila, športna oddaja, Turistični utrinek), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05-.22.45 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Smer deveti otok, 3. del TV nadaljevanke (Čb), 18.40 Na črko, na črko, 13. — zadnji del nanizanke TV Beograd, 19.10 Risanka, 19.45 Vreme, 19.50 Franz von Suppe: Vskok, češkoslovaška baletna pantomima, 20.25 N. Cato: Vse reke tečejo, 6. del avstralske nadaljevanke, 21.20 Risanka, 21.30 TV dnevnik, 22.05 Aktualno: Kako Španci znajo zaslužiti več?
Oddajniki II. TV mreže:
14.50 Glasbena oddaja, 15.20 Poročila, 15.30 Številke in črke-kviz, 15.50 Dolgo potovanje po puščavi, 6. del sovjetske nadaljevanke, 17.05 Risanke, 17.25 Tv dnevnik, 18.00 Beograjski TV program, 18.55 Premor, 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Poročila, 20.55 Odprta knjiga, 21.30 Dinastija, 108. del ameriške nadaljevanke, 22.20 Poletna noč TV Ljubljana (Lj 2 in Tv Koper), (do 01.30)
Prvi program
14.50 Počitniško pisano popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Medaljon, 21.05 Mali koncert, 21.15 Argumenti, 21.45 Dnevnik, 22.05 En avtor, en film, 22.25 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in .mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski maaazin. 19.00 Avstrija 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Španska državljanska vojna,
Drugi program
17.30 Mi ljudje, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Oddelek S, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Od sobote zvečer, do nedelje zjutraj (film), 23.35 Munsterjevi
TV MADŽARSKA
NI PROGRAMA
ZO ljubljanska banka
Pomur»ka banks
TV KOPER
17.00 Otroški program Lamu, deklica iz vesolja Pe-pito. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu. 20.30 Par čevljev za dolgo pot — Tv nadaljevanka. 21.45 TVD - vseda-nes. 21.55 Vila — tv nadaljevanka. 23.00 Delta. 23.50 Luci — telefilm
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA
TV LJUBLJANA
8.15-11.50
in
16.55 — 22.55 Teletekst RTV Ljubljana, 8.30 Poročila, 8.35 Pesmi o junakih, 9.05 Janez Jemec: Solza polna smeha, priredba gledališke predstave Lutkovnega gledališča iz Maribora, 9.50 Kapitan horatio Hornblower, ameriški film, 11.45 Poročila, 17.10 Poročila, 17.15 Slovenski venček, glasbena oddaja, 17.45 Živi planet: Džungla, 4. del angleške dokumentarne serije, 18.40 Čas. ki živi: vražji vrtec, dokumentarna oddaja, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Pedenjžep — iz gozdov je pesem vstajala, 20.15 Čez tri gore: Z mešanim zborom »Akord«, 20.45 Gora in simbol, reportaža ob 45-letnici vstaje, slovenskega naroda in pohoda na Triglav, 21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 TV nocoj in jutri,' 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 M. Kranjec: O grehu stare Jakovce, TV drama
TV ZAGREB
Prvi program,
14.55 Pisano spored, 19.15 19.30 Dnevnik, tranjepolitična
počitniški Risanka, 20.00 No-oddaja.
21.00 Feniksov polet (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14A5 Otroški in mladinski sfWed, 18.00 Av-strja v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 10.15 Prednost, 21.15 Dallas, 22.00 40 let festivala v Bregenzu, 22.45 Bellamy (nadaljevanka),
Drugi program 17.30 Usmeritev,
18.00
Policijska postaja L, 18.30 Oddelek S, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse ali nič (kviz), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Nogomet, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, 9.40 Bori se za svoj prav, L del sovjetskega filma, 11.10 Podnajemnik, pon., 16.25 Poročila, 16.30 Spored za 3 dni, 16.35 Simulatorji letenja, kratki film, 17.05 Vikingi. pon., 17.35 Studio Pecs, 18.00 Tv borza, 18.10 Praznik Poljske, 18.30 Agrarni svet, (9.30 Tv dnevnik, 20.05 Žene za pultom, 12. del, 21.10 Studio ’86, 22.10 Ponujam gospodarstvu, 23.00 Tv dnevnik,
TV KOPER
17.00 Otroški program ’Lamu, deklica iz vesolja. Moj prijatelj — Rdeči sokol — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.50 Dan vstaje v Sloveniji. 20.30 Bellamy — telefilm. 21.30 Kavalirji neba — telefilm. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Dogodki in osebnosti 20. stoletja. 23.40 Lucy — telefilm
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 23. julija (gospodarska tema, Poletni pogovor), 18.00 »21-232« propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05-23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Slovenske ljudske pravljice: Obirji, 18.40 Narodni parki: Plitvice, izobraževalna oddaja, TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.50 Ideologija in zločin, 2. del dokumentarne serije, TV Zagreb, 20,20 Šopek domačih, 4. oddaja, 20.50 Spoznano-neznano, oddaja o znanosti, 21.20 Risanka, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 22.05 Film tedna: Zgodbe iz Dunajskega gozda, avstrijski film
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Glasbena oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke-kviz, 16.00 Neuničljiva Marija, 1. del francoske nadaljevanke, 16.55 Mali koncert, 17.05 Risanke, 17.25 TV dnevnik, 17.45 Otroška serija, 18.15 Muzeji in galerije, 18.45 Mali-Veliki svet, .dokumentarnoza-bavna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Plesna umetnost drugače, 20.30 Skupina »Avliu«, 20.40 Poročila, 20.45 Življenje in ne film, izobraževalna oddaja, 21.30 Taksist, zabavnoglasbena oddaja. 22.30 Poletna noč
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Pisano počitniški spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer (Francoski Cancan, Grozljiva ulica — filma), 23.20 Dnevnik, 23.40 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.40 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Diamanti kralja Salomona (film), 21.55 Bay-reuthske scene, 22.40
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, 10.15 Ponovitve (Delta; Bori se za svoj prav), 17.35 Poročila, 17.40 Za naše zdravje, 17-55 Bodite moj gost, operetni spored Roberta Ratonyija, 18.30 Športni muzej, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Grajske igre, Kds-zeg—Veszprem — Esztergom, kviz iz spoznavanja domovine, 21.45 Umetnina tedna, 21.55 Da, teta, angleški tv film,
TV KOPER
17.00 Otroški program Lamu, deklica iz vesolja Pe-pito. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu. 20.30 Film: Morilska dekleta, igrajo: Giulio Aleman, Barbara Tolo, režija: Rene Cardona. 22.10 TVD vsedanes. 22.20 Poroka na deželi — tv nadaljevanka 1. del. 23.23 Lucy — telefilm
16.00	-
Jazz ... jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 24. julija (informativni del, obvestila, oddaja o kulturi, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05—23.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 T. Pavček: Vija-vaja-Ringaraja, 6. del pou-čnozabavne nanizanke (Čb), 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Mozaik kratkega filma: Arktična veslaška tekma, finski film, 20.25 Popevke ob Gardskem jezeru, 2. del zabavnoglasbene oddaje italijanske TV, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 22.05 S. Pons—A. Larreta: Goya, 6. — zadnji del španske nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Glasbena oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke-kviz, 16.00 Neuničljiva Marija, 2. del francoske nadaljevanke, 16.50 Mali koncert, 17.05 Risanke, 17.25 TV dnevnik, 17.45 Bojazljivi volk, otroška oddaja, 18.15 Znanstvene teme: Vladimir Prelog, 18.45 Dobre stare uspešnice, angleška zabavnoglasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Hiša, 2. del poljske nadaljevanke, 21.25 Poročila, 21.30 Rezerviran čas (samo za LJ 2), 22.20 Poletna noč
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Pisano počitniški spored, 19.15 Risaka, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP, 21.00 Izbrani trenutek, 21.05 Kombinacija (kviz), 22.10 Dnevnik, 22.30 Program plus
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse, kar je prav (film), 21.15 Kabaret, 21.50 Jaz, dr. Fu Man Ču (film), 23.20 Bellamy (tv nadalej-vanka).
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja, 10,10 Madžarska slikanica, plesna suita, 17.35 Poročila, 17.40 Tv borza, 17.05 Leteči zmaji, pon., 18.25 Tele-šport, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Brez sledu, madžarski film, 21.25 Panorama, sve-tovnopolitični magazin zunanjepolitičnega uredništva, 22.30 Narodna za orkester.
TV KOPER
17.00 Otroški program Lamu, deklica iz vesolja. Moj prijatelj Rdeči sokol — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.50 Velike razstave — De Pissis. 20.30 Film: Vojska na begu. Igrajo : Axel Scholtz, Eva Astor. Režija: Franz Marischka. 22.05 TVD vsedanes. 22.15 Variete. 23.20 Lucy — telefilm.
venstvo.
STRAN 13
VESTNIK, 17. JULIJA 1986 ___________—---------------------
Tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR PETEK, 18. julij — MIROSLAV SOBOTA, 19. julij - ZLATA
NEDELJA, 20. julij — MARJETA
PONEDELJEK, 21. julij - DANIJEL
TOREK, 22. julij — DAN VSTAJE SREDA, 23. julij — BRIGITA ČETRTEK, 24. julij — KRISTINA
Prodam
MANJŠO' KMETIJO Z 2,5 HA ZEMLJE, MANJŠO VISOKO-PRITLIČNO HIŠO in vinogradom v Večeslavcih prodam. Jože Mencigar, Večeslavci 41, p. Ro-gašovci. M-OP
OLTOV PLUG prodam. Lipa 111. M-3301
ZASTAVO 101, letnik 1977, generalno obnovljeno, prodam. Vidovič, Cankova 23. M-3302 RDEČE VINO UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu: 25 117. M-3303 MOTORNO VRTNO KOSILNICO PRODAM. Murska Sobota, Kroška 32. M-3304
SLAMO Z NJIVE (1 ha), prodam. Šiplič, Puževci 32. M-3305 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 21 068. M-3306
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Veščica 52, telefon: 22 240. M-3307
DVE MOŠKI OBLEKI ŠT. 50 PRODAM. Večeslavci 26. M-3308
ZASTAVO 750 prodam. Geza Fartelj-Malačič, Bokrači 29. M-3309
KRAVO, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Murski Črnci 17. M-3310
KOMBAJN BAUCH, kosa 2,20, prodam. Budinci 67. M-3312 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s koso, prodam. Pavel Bojnec, Ren-kovci 47, p. Turnišče. M-3313 SEME KRMILNEGA OHROVTA PRODAM. Zenkovci 48. M-3315
KOMBAJN EPLLE PRODAM. Štefan Horvat, Boreča 14. M-3316
ZASTAVO 101, letnik 1974, potrebno manjšega popravila, prodam. Stara Nova vas 51. M-3318 R 9 GTD in TOVORNI-AVTO — VLAČILEC SKANJA 110 in polprikolico GORICA, preku-crik, prodam. Krašči 16. M-3319 OBRAČALNIK PANONIJA 740 NAPRODAJ. Stanjevci 25. M3320
SEME RDEČE DETELJE (in-karnatke) prodam. Krog, Brodarska 10. M-3321
ZAMRZOVALNIK CALEX, 50 1, prodam. Naslov v upravi lista. M-3322
SUHE HRASTOVE DESKE PRODAM. Jolanka Prelec, Hodoš 23. M-3323
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, prodam. Kupšinci 17. M-3324
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 15. M-3325
ORGLE CRUMAR ORGANIZER T 1 UGODNO PRODAM. Čizmazija, Turnišče, Žitna 6. M-3327
STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE PRODAM. Informacije pri odvetniku Šafariču, telefon: 21 637. M-3328 VISOKOTLAČNO BALIRKO, nemško, starejši tip, prodam. Ogled pri Francu Časarju, Mlaj-tinci 33. M-3329
TRAKTOR IMT 577 DV, skoraj nov, prodam. Strukovci 48, p. Bodonci. M-3330
KAMEN, SKALA IZ OPLOTNICE (3 m3), prodam. Špilak, Murska Sobota, Sercerjevo naselje 5. M-3322
MOTOR ZNAMKE MZ 250 ccm, dobro ohranjen, športne izdelave, vozen šest mesecev, pro
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.  Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100--620—00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
dam, po ugodni ceni. Jože Berta-lanič, Dobrovnik 242. M-3334 7
KMEČKO HIŠO Z VRTOM prodam ali zamenjam za manjšo hišo. Rejc, Lancova vas 66, 62284 Videm pri Ptuju. M-3334 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Bakovci, Stara ul. 1. M-3335
KOMBAJN KODOL BOM, pripravljen za žetev, prodam. Bu-kovnica 29, p. Bogojina. M-3336 ZVOČNIKE CORAL (150-200 sin.) BOSSREFLEX s kretnico prodam. Informacije: telefon 22-386. M-3337
ZASTAVO 750 DE LUX, letnik 1976 november, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3339 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Petanjci 114. M-3340 PŠENIČNO SLAMO V BALAH prodam. Tešanovci 3. M-3341 GOSTINSKI LOKAL V BOGOJINI s pripadajočim poslopjem in vrtom, ob avtobusni postaji, naprodaj. Informacije: telefon 069-48-223. M-3342
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 4. M-3344
TRAKTOR IMT 540 prodam. Viktor Kaučič, Zgornje Konjišče 2, n. h. — Podgrad. M-3345 MOTORNO KOLO MZ 250, brezhibno, prodam. Motovilci 29. M-3346
ROVOKOPAČ CARLO PESC-HI s traktorjem ugodno prodam. Otovci 79, p. Mačkovci. M-3349
Osmica
INovo ime za gostilno Trezike Sobočan s Hotize.
Odslej bomo obiskovali gostišče
Osmica
I Dobro lendavsko vino, točeno temno pivo in poceni pice ponuja
Osmica
VETROVNIK (»bint«L na električni pogon, prodam. Štefan Poredoš, Bodonci š. 134. telefon: 76-924. M-3279
MEŠANA DRVA, 16 m3, ajdo za seme in slamo z njive prodam. Tivadar, Selo. M-3298 PRIKOLICO ZA AVTO, rezervne dela za RENAULT 12 TL, R4 in R6 prodam. Segovci 19. M-3300
AMI 8, registriran do decembra, dobro ohranjen, prodam. Dolnji Slaveči 48 b. M-3351
KRAVO, staro 12 let, brejo osem mesecev, prodam. Gornja Bistrica 138. M-3352
TOMOS 14 M prodam. Naslov v upravi lista. M-3354 KUHINJSKE ELEMENTE (bele) prodam. Murski črnci 45 a. M-3355
KOSILNICO BCS (benzin, petrolej) prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas 29, 69242 Križevci. IN-19200
ŠTIRI GUME (12 x 145) prodam. Milena Stanjko, Mota 57, p. Ljutomer. IN-19199 GRADBENO PARCELO, dograjena klet, ob asfaltni cesti, prodam. Majda Markoč, Ceza-njevci 40 a. IN-19198
GOLF DIZEL, letnik 1983, prodam. Zdenko Novak, Radomerje 14 g, p. Ljutomer. IN-19197 ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1981, prodam. Stanko Lupša, Kokoriči 26, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19194 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, spet naprodaj po 12. juliju po zelo ugodni ceni. Vsak kupec 10 jarčic dobi eno zastonj, zato pohitite z ugodnim nakupom. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska Gora. IN-19165 TRAKTOR IMT 533, motor 29 KW, prodam. Vanča vas 52. M-3357
GOLF JGL, letnik junij 1981, ugodno prodam. Lazar, Bakovci, Mladinska 30. M-3401 VINOGRAD, vinsko klet in travnik, 1 ha, prodam. Ogled v soboto. Hojs, Očeslavci 35. M-3402
ČESTITKE IN POZDRAVI
Dragemu sinu ANDREJU ŽOKSU IZ ŠVICE, ki je .na počitnicah na Vaneči, ob praznovanju 10. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo veliko uspeha v šoli in pri igranju nogometa. ter da bi bil še naprej tako dober — očka, mamica in bratec Matej.
TRAKTOR SCHLUTER, 42 KS, s koso, registriran do maja 1978, prodam. Vajngerl, Zagajski Vrh 6, p. Gornja Radgona. M-3403 126 P, letnik 1977, ugodno prodam. Informacije: telefon 23-1183, od 15. do 16. ure ali Okt. revolucije 3, M. Sobota. M-3404
DVE KRAVI, KONTROLA A, visoko breji, po izbiri, prodam. M irski Petrovci 20. M-3405 ŠKODO 120 L, registrirano do 22. junija 1987, prodam. Prose-čka vas 3, telefon: 77-186. M-3406
TRAKTOR DEUTZ 6006 PRODAM. Gradišče 45. M-3407 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krog, Murska 104. M-3408
TELEVIZOR Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM, star tri mesece, črno-beli, prodam. Telefon: 24-865. M-3409
RDEČE IN BELO VINO prodam. Krog, Murska 50. M-3410 PRIKOLICO ZA ŽIVINO UGODNO PRODAM. Informacije: Ivanovci 43, M-3411
KOSO DOBRAVA ZA TRAKTOR prodam. Štefan Puhan, Predanovci 42. M-3415 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO IN PISALNO MIZO PRODAM. Murska Sobota, Mladinska 10. M-3416 KORUZO V ZRNJU PRODAM. Kruplivnik 74. M-3358 BREJO TELICO PRODAM. Petanjci 47. M-3359
MALE PUJSKE PRODAM. Predanovci 22. M-3362
LADO 1600, letnik 1981, karam-bolirano, ugodno prodam. Telefon: 24-233. M-3363 TOVORNO VLEČNO ŠASIJO S SEDLOM. DIFERENCIALOM IN PREDNJIM PODVOZJEM ter žitno sejalnico fer-guson z gumijastimi kolesi prodam. Trnje 101. M-3364 PAR KOZ PRODAM. Avgust Horvat, Vučja gomila 39. M-3365
HRASTOVE PLOHE IN SUHE DESKE, 5 m3, prodam. Herman Hari, Gerlinci št. Tl, p. Cankova. M-3366
MALE PUJSKE PRODAM. Ivat^Hoheger, Tiina 41. M-3367 GOLF, na bencin, prevoženih 18.000 km, prodam. Murska Sobota, Prešernova 63. M-3368 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Koraj, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4. M-3369 DVE BREJI KRAVI prodam. Marta Kotarčevič, Otovci 70.
M-3370
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN 5 HA OBDELOVALNE ZEMLJE V KROGU PRI ORMOŽU prodam za 250.000 din. Telefon po 17. uri: 23-879. M-3371
NOVO STANOVANJSKO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob glavni cesti, prodam. Telefon popoldne: 74-256, dopoldne: 74-531. M-3373
MOTORNO KOLO HONDA, prikolico za traktor in zastavo kombi prodam. Telefon: 79-616. M-3374
APN 6, malo rabljen, prodam za 170.000 din. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 10. M-3376 MEŠALEC ZA BETON PRODAM. Vild, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 34 a, telefon: 23 035. M-3378
MOPED PRODAM. Kovač, M.
Sobota, Stara 10. M-3379
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Bakovci, Soboška 30. M-3380
HLADILNIK Z GARANCIJO IN RABLJENO 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam. Telefon: 25 048 M-3381 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 2. M-3382 DVE GUME ZA TRAKTOR (10 x 28) IN SLAMOREZNICO TAJFUN, oboje novo, prodam. Nedelica 72. M-3384 AVTO OPEL KADET, novejše izdelave, prevoženih 15.000 km, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Trstenjakova 9. M-3385 SOD ZA GNOJNICO, 20001, prodam. Franc Novak, Bakovci, Ulica ob Muri 4. M-3386 PLOŠČE ETERNIT, avstrijske, črne barve, 150 m3, prodam. Grof, Sebeborci 110. M-3387 NOVE BATNE OBROČKE, III. SPECIALNOST, ZA LADO 1600, prodam. Naslov v upravi lista. M-3388
APN 4 in JADRALNO DESKO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3389
PUJSKE PRODAM. Andrejci 7. M-3392
MOTOR MZ 150 ccm, športni, vozen, prodam. Fikšinci 27, p. Rogašovci. M-3393
ŠKODO 105 S prodam. Gornji Petrovci 2 a. M-3394
ZASTAVO 750 S, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Gregorčičeva 55 — Zlatko. M-3395 MOTOR MZ 250 ETZ LUX prodam. Strukovci 51. M-3396 PRALNI STROJ UGODNO PRODAM. Volmut. Murska Sobota, Staneta Rozmana 3 a. M-3397
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 48. M-3398
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Janez Dani, Veščica 4, p. M. Sobota. M-3399
PLUGE BATUJE, nastavljive, prodam. Strukovci 31, p. Bodonci. M-3400
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI NA LENDAVSKI ULICI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3418 PRITLIČNO HIŠO IN PROSTOR ZA DELAVNICO V MARTJANCIH, blizu Moravskih Toplic, prodam. Naslov v upravi lista. M-3419
ATRIJSKO HIŠO V LJUTOMERU, delno dograjeno, na 16-ar-ski parceli, južna lega, prodam. Voda in elektrika sta v montažni hišici, ki stoji na parceli in je primerna za bivanje. Informacije vsak dan po 18. uri: 061 59 039 — Ljubljana. IN-19-202
GOLF, letnik 1981, prevoženih 34.000 km, prodam. Bakovci, Poljska 35, telefon? 76 024. M-3420
TRAKTOR STEYR, 28 KM, ugodno prodam. Nedelica 97. M-3421
ZASTAVO GTL, staro dve leti, ugodno prodam. Casar, Strehovci 57. M-3422
GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih 41.000 km, prodam. Telefon: 22 981. M-3424
BREJO SVINJO PRODAM. Žižki 82. M-3425
MEŠANI GOZD, 54 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-3427
TELICO, brejo tri mesece, ugodno prodam. Skakovci 40. M-3428 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, malo rabljen, in železo za ograjo, dolžina 26 m, ter 200 kosov betonskih blokov prodam. Naslov v upravi lista. M-3429 AMI 8 prodam. Telefon: 71 175. • M-3430
JUGO 45, star dve leti, prodam. Telefon: 78 265. M-3432 NOVO HIŠO (10 x 10) prodam. Martin Kokol, Rucmanci 64, p. Tomaž pri Ormožu. M-3433
Na vrhuncu ustvarjalnih moči je 11. julija nenadoma umrl
inž. Marko Genda
tehnični vodja
Ustvarjalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
DELAVCI RAŠICE, TOZD OTROŠKE PLETENINE BELTINKA BELTINCI
PEČ TVT CENTRAL23, novo, še nerabljeno, ugodno prodam. Stanko Norčič, Bunčani 38. Ogled možen vsak dan. M-MM SALONITNE PLOŠČE ANHOVO, 8-rebrne, nove, prodam. Naslov v upravi lista. M-3434 SEME RDEČE DETELJE prodam. Kuhar, Veščica 43, p. M. Sobota, telefon: 21 961. M-3436 ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in zamrzovalno omaro, 2001, prodam. Murska Sobota, Kroška 8. M-3437
BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. Hakl, Murska Sobota, B. Kraigherja 14, ali telefon: 23 888. M-3438
KEMIČNI REZALNIK ZA ŽELEZO, stabilni, primeren za delavnico prodam. Naslov v upravi lista. M-3439
JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 24.000 km, prodam. Strukovci 51. M-3440
KOTEL ZA CENTRALNO OGREVANJE Z BOJLERJEM, NA OLJE, prodam. Murska Sobota, Mladinska 29. M-3441 ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS prodam. Naslov v upravi lista. M-3442
MOČAN VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Brezovci 81. M-3443
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN 8 HA ZEMLJE NA GORIČKEM, blizu asfaltne ceste, prodam. Informacije po 18. uri: LINZ, telefon 0732/536683. M-3444
HIŠO v Dubrovniku prodam. Interesenti naj se oglasijo v Dubrovniku 7/a LE-10256.
MEŠANI GOZD v Stanjevcih na Goričkem, vmes je tudi boro-vina, ugodno prodam. Mira Šle-bič,G. Lakoš 116. Le-10252.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 8 ha zemlje na Goričkem, blizu asfaltne ceste, prodam. Informacije po 18 uri: Linz, telef.: 0732-536683 M-3444.
ŠKODO 110 L (za dele) prodam. Ogled vsak dan, razen nedelje, po 14 uri. M. S., Ljutomer, Kidričeva 6. M-3446.
KOMBAJN KLAS, širina kose 2,20 m, prodam G. Bistrica 104 p. Črenšovci M-3447.
TRAKTOR URSUS, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3449.
ŠKODO 100 L, letnik 1976, vozno, dobro ohranjeno, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Informacije od 11.—15. ure in po 19. uri v Puconcih 8/a. M-3450.
KRAVO, staro 5 let, prodam. Trnje 63. M-3451. ’
ZASTAVA 750, letnik 1973, obnovljeno, prodam. Informacije po 15. uri v Črenšovcih 2/b. M-3452.
kupim
HIŠO V RADENCIH ALI MURSKI SOBOTI (lahko nedograjeno) kupim. Ponudbe dajte na upravo lista. M-3417 ŠKROPILNICO SG 17 STIHL (lahko brez motorja), za dele, kupim. Kustec, Dolnja Bistrica 144. M-3361
STREHO ZA ZASTAVO 101 dvoja vrata kupim. Jože Sukič, Ropoča 43, telefon: 25-388. M-3390
APN 4 KUPIM. Tišina 21 a, telefon: 76-569. M-3431
sobe
STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI IŠČE DEKLE. Ponudbe na upravo lista. M-3311
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI IŠČE MLADA DRUŽINA. Naslov v upravi lista. M-3314 MLADA DRUŽINA NUJNO IŠČE STANOVANJE ALI SOBO S SOUPORABO KUHINJE IN KOPALNICE V OKOLICI LJUTOMERA. Informacije do 15. ure: telefon 81-294. IN-19186
zaposlitve
NATAKARICO, lahko nekvalificirano, sprejmemo. Gostilna Dvoršak, Korena, telefon: 062 681-404. M-3331
ANSAMBEL GENERACIJA VABI K SODELOVANJU KITARISTA-VOKALISTA IZ OKOLICE LJUTOMERA. Telefon: 069 83,207. IN-19193
razno
Preklicujem veljavnost delavske knjižice št. 113-43/80, matična št. 05161596050. Miroslav Marinkovič, Boračeva 52, p. Radenci. GR-12689
PROSTOR ZA MIRNO OBRT V GORNJI RADGONI IŠČEM. Daniel Zelko, Dr. Kovačiča 18, p. Ljutomer. IN-19185
4. julija zvečer sem med G. Bistrico in Odranci izgubil očala. Najditelja prosim, da mi jih za nagrado vrne. Odranci 248. M-3326
OBDELOVALNO ZEMLJO DAM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-3338
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice . št. 24776-7, izdane pri H KS KZ Pa-nonka M. Sobota, Štefan Rigač, Jurij 125. M-3353
LAŽJI INVALID ŽELI SPOZNATI LAŽJO INVALIDKO, staro od 30 do 40 let za skupno življenje. Naslov v upravi lista. M-3356
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Poklicni šoli v Mariboru, smer soboslikarstvo, izdanega za šolsko leto 1968/1969. Bojan Kološa, Razlagova 4, M. Sobota. M-3372
Prostor v Murski Soboti, primeren za krojaško delavnico, vzamem v najem. Telef.: 22-166. M-3445.
PREKLICI
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala po končani OŠ v Veliki Polani za šolsko leto 1967/68. Marija Horvat, Mala Polana 83. M-3460.
Vam iz zamrzovalne skrinje teče? Vam skrinja na zunanjih stenah rosi ali ledeni? Se vam skrinja ne izklaplja? Če ste opazili katero izmed napak, potem pokličite po telefonu 062-31-354 ali 069-24-296 in na vašem domu vas bo obiskal servis ter napako odpravil. Jamstvo 2 leti. Se priporoča servis za izolacije Bojan Čeh, Maribor, Ulica Staneta Severja 5. M-3448.
STRAN 14
VESTNIK,17. JULIJA 1986
Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi sinek, ne bi črna zemlja krila.
V SPOMIN
16. julija je minilo eno leto, odkar nas je brez slovesa zapustil dragi sin
Franc Škaper
iz Martjanec 5
V naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SE GA ŠE SPOMINJAJO
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po krajši bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Katarina Ružič
upokojenka iz Murske Sobote
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se govornici KS Partizan za poslovilne in ganljive besede. Obenem se Zahvaljujemo g. kaplanu za govor in opravljen cerkveni obred, pevcem pa za odpete lepe žalostinke.
Posebna hvala zdravnici dr. Pucovi in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Margit in sin Jože z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Umrl je človek velikega srca, dobri mož, oče in dedek
Štefan Horvat
iz Lendave
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je 9. julija v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Matija Zver
iz Ižakovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini ter vsem, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, za sv. maše, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala čč. duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
Martina
Gruškovnjaka
iz Reltinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej njegovi sestri Julijani, znancem in prijateljem, delovnima kolektivoma Komune in OS Beltinci, govorniku KS in OŠ za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, mu podarili cvetje in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred!
Žalujoči: sin Alojz z ženo Katico, vnuka Alojz in Peter ter drugo sorodstvo
Vigred se povrne, vse spet oživi, a naš oče se ne vrne.
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živel, nas je tudi zapustil, komaj v 63. letu, naš dragi mož, atek, stari oče, sin, braUin stric
Ignac Tkalec
iz Gornje Bistrice 138
Ni časa bilo se je posloviti, a morali smo se že ločiti.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, posebno še dobrim sosedom Žoldo-ševim, Horvatovim in Gjerekovim, ki so nam takoj priskočili na pomoč, nam pomagali, lajšali naše bolečine, ter vsem, ki ste darovali prelepe vence in cvetje ter v druge namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali ob mrtvaškem odru in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. dekanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Štefanu Žižku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — najlepša hvala! G. Bistrica, 6. 7. 1986
Globoko žalujoči: žena Agata, hčerki Marija in Terezija z možema, vnuki Robert, Dejan, Kristjan in Sven, mama, in sestra Verona z družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
3, julija 1986 nas je v 78. letu starosti nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Čeprav tvoj glas se več ne'slisi, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.	(Rob
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in opa
Štefan Vučkič
iz Moravskih Toplic
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma KS in GD za besede slovesa ob odprtem grobu, gasilcem in kolektivu PZC M. Sobota — delovna skupnost skupnih služb.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Irma in hčerka Irma z družino
Ignac Hozjan
iz Dolnje Bistrice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Gornje Bistrice za odpete žalostinke, govorniku Stefanu Kolariču za ganljiv^ besede slovesa ob odprtem grobu, posebno vsem darovalcem vencev in cvetja.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
D. Bistrica, 1. julija 1986
Žalujoči: žena Terezija, sin Dušan ter hčerki Nadja in Trezika z družinami ter drugo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni, zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
18. julija bo minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in babica
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila draga žena in mama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nepričakovano, po krajši bolezni, zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče
Marija Cvajfler
iz Janhove II
Ni ure, ne dneva da
ki je nastala za teboj. N or J R. sj tako |jub|. ni "pljenja in ne bolečine.
, . »Sp cnominiate in na njenem grobu prižiga-'Hvala vsem, ki se je se
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RAbl
Marija Horvat
roj. Magdič iz Trnja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. dekanu, g. Magdiču in g. Halasu, pevcem in sorodnikom.
Žalujoči: mož Janez, sinova Ivan in Jožef z družinama, hčerka Marija in snaha Marija z družinama iz Kanade
Rudolf Cor
z Vaneče
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin, vsem gasilcem, govornikom ob odprtem grobu in sodelavcem ZGEP Pomurski tisk, pevcem za odpete žalostinke ter g. duhovniku za pogrebni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, sinova Rudi in Andrej z družinami ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 17. JULIJA1986
STRAN 15
v besedi in sliki
Precetinci
Izkušnje nas učijo
V nedeljo so v KS Radoslavci počastili svoj drugi krajevni praznik. Le-ta je bil v znamenju nekaterih pomembnih pridobitev in 140-letnice rojstva dr. Radoslava Razlaga.
Na slavnostni seji skupščine in DPO krajevne skupnosti Radoslavci je Franc Tomanič, predsednik skupščine, orisal dosedanji raz-
Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo dopoldne v Precetincih, pri obnovljenem vaško-gasilskem domu, zbrala precejšnja množica krajanov, ki so sodelovali na osrednji slovesnosti ob 2. krajevnem prazniku.
voj krajevne skupnosti in lik dr. Radoslava Razlaga, na osrednji slovesnosti pa je Anton Kosi, sekretar OK ZKS Ljutomer, podrobneje predstavil hotenja in utrip Radoslavec. V svojem govoru je med drugim tudi dejal:	*
»Izkušnje iz daljne in bližnje preteklosti nas učijo, da nam ni bilo nikoli nič podarjenega. Vse smo si morali izboriti sami, narodne pravice in svobodo, pa tudi gospodarski razvoj smo dosegli z naslonitvijo na lastne sile in lastno znanje.
Prav to spoznanje in odločna volja po napredku in razvoju vašega delovnega in življenjskega okolja sta vas povezali v mnogih akcijah za dvig osebnega in družbenega standarda, ko ste s skromnimi lastnimi in družbenimi sredstvi dosegli pomembne delovne zmage.« Nato je Anton Kosi podrobneje predstavil te dosežke: gramozenje 24 km lokalnih cest, obnova dveh vaško-gasilskih domov, ureditev električnega omrežja v celotni krajevni skupnosti in dosežke v kmetijstvu.
Po slavnostnem govoru so učenci OŠ Bučkovci, pihalni orkester iz Bučkovec in KD društva upokojencev iz Ljutomera pripravili krajši kulturni program, po njem pa so odprli tudi razstavo izdelkov domačih obrtnikov in kuharskih mojstrovin domačink. Slavje se je končalo z ljudskim rajanjem.	D. L.
I MM UM MM MM
Krajevni praznik
Krajevni praznik KS Radoslavci je v spomin na rojaka dr. Radoslava Razlaga, ki se je rodil 12. julija 1826. Študiral j teo- m logijo, filozofijo in pravo, postal je poslanec v štajerskem dežel- I nem zboru in leta 1871 prvi slovenski deželni glavar na Kranj- 
skem. Bil je mož širokega obzorja, eden tistih naprednih slovenskih izobražencev, ki so začeli boj za slovenske narodnostne pravice ter za združitev Slovencev.
Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer med govorom na proslavi ob 100-Ietnici gasilskega društva v Beltincih.
Foto: J. Šabjan
PROSLAVILI STOLETNI
GASILSKI JUBILEJ
Gasilsko društvo Beltinci, ki je eno najstarejših v Pomurju, je preteklo nedeljo proslavilo pomemben jubilej — stoletnico delovanja. Praznovanje so začeli že v soboto s slavnostno sejo, na kateri so zaslužnim posameznikom, organizacijam in društvom podelili društvena, občinska in republiška priznanja. Nedeljsko praznovanje pa se je začelo s povorko gasilcev ob spremljavi soboškega pihalnega orkestra po beltinskih ulicah, v kateri je sodelovalo blizu 200 gasilcev in pionirjev. Osrednja slovesnost je bila pred gasilskim domom, kjer se je kljub slabemu vremenu poleg gasilcev zbralo tudi precej občanov in gostov. Udeležence proslave je pozdravil predsednik društva Ladislav Arvaj. Slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Med drugim je poudaril pomen gasilskih društev za požarno varstvo, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. O stoletnem razvoju in delovanja društva pa je govoril tajnik Jože Lebar. Gasilsko društvo Beltinci, ki je bilo ustanovljeno leta 1880, je razen nekajletnega mrtvila ves čas uspešno delovalo in opravilo pomembno poslanstvo pri požarnem varstvu. Društvo si je leta 1912 zgradilo gasilski hram, kamor so namestili brizgalno in opremo. Dve leti kasneje je dobilo društvo majhno brizgalno, ki sojo s pridom uporabljali pri gašenju požarov. Za razvoj gasilstva v Beltincih je bilo značilno leto 1923, ko so ponovno ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, dve leti kasneje pa tudi gasilsko župo. Pomembna mejnika za dejavnost gasilskega društva Beltinci sta bila tudi leta 1960, ko je bil zgrajen gasilski dom, in leta 1982, ko so prevzeli avtomobilsko cisterno, letos pa so ob pomoči krajanov, krajevne skupnosti, občinske gasilske zveze in združenega dela kupili še novo orodno vozilo. Gasilsko društvo Beltinci ima danes sodobno gasilsko opremo. Udeležence proslave je na slovesnosti pozdravil tudi podpredsednik republiške gasilske zveze Ernest Eori, ki je zaslužnim posameznikom in organizacijam podelil priznanja. Spominsko priznanje pa je GD Beltinci podelil tudi poveljnik občinske gasilske zveze iz Radelj ob Dravi tov. Zver za večletno uspešno sodelovanje. Ob tej priložnosti so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole 17. oktober Beltinci ter člani kuda Beltinci —-banda Kociper—Baranja in moški pevski zbor. Ob stoletnem jubileju je GD Beltinci tudi izdalo bilten.
Feri Maučec
Vaja na Muri
Preizkus vodnoreševalnih ekip
Občinski štab civilne zaščite in diši z utopitvami ali onesnaževa-občinska Gasilska zveza Murska njem vode pa tudi neurjem. Vaja Sobota sta pripravila skupaj z je še pokazala, da bo potrebno
drugimi pomurskimi zvezami na reki Muri pri petanjskem mostu vajo vodnoreševalnih ekip. Sodelovalo je 13 gasilskotehničnih enot iz obmurskih krajev in Pole-davja ter potapljaški ekipi iz Gornje Radgone in Murske Sobote. Namen vaje je bil preizkusiti usposobljenost vodnoreševalnih enot civilne zaščite. Vaja je pokazala, da so te specialne enote dobro usposobljene in tudi primerno opremljene ter da lahko v primeru potrebe reševanja na vodi in iz nje uspešno delujejo. To je zelo pomembno, saj se često srečujemo z nesrečami bo-
nekaj opreme zamenjati in kupiti prestreznik za olja, ki so zelo pogosto tudi v reki Muri. To bodo s skupnimi močmi celotnega Pomurja kupili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Dobro pa sta že opremljeni tudi potapljaški ekipi.
Nd vaji reševanja na reki Muri je bila med osmerci najuspešnejša ekipa Ižakovec pred Petanjci II in Krašči. Med šesterci pa je bila najhitrejša ekipa Melinec pred Murskimi Črnci in Krogom. Veliko spretnosti in usposobljenosti pa sta pokazali tudi potapljaški ekipi. F. Maučec
Letos sladoled slabše kakovosti
Kakor so ugotovili na podlagi vzorcev sladoleda v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, ližemo letos Pomurci sladoled slabše kakovosti kot prejšnja leta.
Sanitarni inšpektorji že ves junij in julij vsak teden pobirajo vzorce sladoledov; prav tako v nedeljskih akcijah, ko so po navadi inšpektorji nepričakovani gostje. Zadnja akcija, ko so vzeli vzorce nedeljskih sladoledov, je bila 21. junija, medtem ko so 6. julija trem sladoledarjem prepovedali prodajo, ker so ponujali zamrznjeno sladko dobroto zunaj prodajnega mesta, ki ne ustreza higienskim zahtevam.
Kakovost sladoleda je slabša tako bakteriološko kakor kemično, b. p.
»STREČI JE NAŠA DOLŽNOST, DOBRO POSTREČI NAŠE VESELJE!«
Kako lepo bi bilo, če bi bilo to geslo vseh gostilničarjev! V naši akciji s tržno in sanitarno inšpektorico v petek, 11. julija, smo se odpravili med zasebne gostilničarje v ljutomerski občini. Že od nekdaj je znano, da si zasebniki pa tudi pri njih zaposleni natakarji in kuharji bolj prizadevajo za sloves gostilne kakor gostinski delavci v družbenem sektorju. Tako so natakarji bolj prijazni (čeprav večkrat ne postrežejo tako, kot velevajo predpisi), kuharji se potrudijo pri kuhanju in pripravljanju jedi, lastniki pa vlagajo denar v razne izboljšave in tudi kaj tvegajo.
Že večkrat smo v našem skromnem (kljub temu učinkovitem) pokrajinskem tedniku pisali o nepravilnosti, da se delovni dan za gostince začne šele ob deveti uri, čeprav s tem ne trdimo, da že prej ne delajo nič. Prav gotovo sp vstali zgodaj, pripravili, pospravili lokal, začeli kuhati, itd. Ko smo se tega dne peljali iz Murske Sobote proti Ljutomeru so bile vse tri gostilne, ki smo jih želeli obiskati, še zaprte. Zato smo se na poi uradno ustavili v gostilni Prlek, katero upravlja Slovin Ljutomerčan (kot zanimivost naj omenimo, da v mestu ni zasebnega gostinskega lokala, ki bi ponujal kakovostne jedi, kaj' šele domače prleške). Tudi v tem lokalu so od 1. julija nove cene (pa ne nižje), malica, ki smo jo naročili, ni bila vredna 450 dinarjev, čeprav nam je natakar postregel kavo na restavracijski način.
»Pomembna je čistoča od praga naprej!«
Tako je dejal Franc Zorko iz Križevec pri Ljutomeru, vendar bi k temu- dodali: pa tudi čistoča okrog lokala in na terasi, predvsem pa v kuhinji in sanitarijah. Kot gostilničar, ki pozna svojo obrt, saj je bil zap oslen na Bledu in v Radencih, tudi neprestano vlaga denar v izboljšanje svoje ponudbe. Tačas so bili v hiši mojstri, ki so nameščali kolektorje za izkoriščanje sončne energije. Jedilni list je bil ličen (tudi drag) in napisan v štirih jezikih. Na vinski karti ni bilo zapisanih osnovnih podatkov o vinih, manjkal pa je tudi cenik na terasi (ki se lahko zalepi na steklo, medtem kot morajo biti ceniki v notranjih prostorih ha vsaki mizi). Čeprav je bila
tu in tam pajčevina (kar poleti ni niti čudno), so bili vsi prostori s kuhinjo in sanitarijami vred čisti.
Sanitarije so ogledalo gostilne, tega se zaveda tudi Terezija Maučec.
Franc Zorko zase trdi, da ni eden tistih, ki bi le črpal, ampak v gostinstvo tudi vlaga. Vsako pripravljeno jed sam najprej poskusi, če porcije niso dovolj velike, jih ne nese na mizo. Žena, ki je sicer končala višjo šolo, je pustila službo in začela delati doma v gostilni. Prav tako pomaga tudi sin, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo. Tri četrt dela gostincev predstavlja čiščenje, Franc in njegovo
načelo je tudi, da je dobro streči dolžnost gostinca, dobro postreči pa njegovo veselje.
Akcija s sanitarno in tržno inšpektorico
Neprijaznost in slaba postrežba odbijata gosta
Tega se seveda Jelena Tramšek, ki ima v najemu gostilno Šadl v Križevcih. Gostilna, ki je včasih slovela po dobri hrani, živi danes predvsem na račun prodane pijače. Kdnkurenca je močna, Jelena se tega zaveda. Boji pa se, da v kratkem času ne bo mogla popraviti slabega ugleda gostilne (v najemu jo ima nekaj, več kot leto), ki se je drži že nekaj let. Cene niso bile zapisane, delovna obleka je bila neenotna, ploščice z napisom ni še nihče zahteval, zato je nima. Sanitarije so čiste, tu in tam manjka keramična ploščica in sedežna deska na školj
Že čez 50 let v enaki »gostilniški delovni obleki« v gostilni Kolbi.
ki, umivalnik na moškem stranišču je umazan, mreža na oknu strgana.
Soba, v kateri sedimo, je sicer čista, vendar nekako pretemna, zato so temni namizni prti neprimerni. Manjkajo tudi vaze z rožami. Izgovor, da nima svojih rož, v tem letnem času ni sprejemljiv. Jelena Tramšek se zaveda, da je goste kaj lahko zgubiti, glavni vzrok pa je po navadi slaba postrežba. Odločila se je, da bo skušala vrniti gostilni Šadl njen »renome« in bo uvajala domače prleške in prekmurske jedi. Tveganje in vztrajnost sta veliko vredna.
Slovesno ob gladiolah
Te gladiole na mizah v gostilni Terezije Maučec v Bučecovcih 'sicer niso bile v enakih vazah, so
pa ustvarile skupaj z lepo opremo v čisti gostinski sobi slovesno vzdušje. Prijaznost gostilničarke Terezije, ki se že dvajset let ukvarja s tem delom, je odtehtala nepravilno postrežbo:- steklenico s sokom je odprla že za točilno mizo, kozarec je bil počen, na mizah ni bilo cenikov. Če so bile sobe lepo opremljene, pa je bila oprema v sanitarijah pomanjkljiva, manjkali so papirnate brisače, zapahi na vratih, mreže na oknu,
Mladi Zorko iz Križevec ni vedel, kako se pravilno streže, saj le pomaga očetu v počitnicah.
posoda za odpadke je bila prevelika. Kuhinja je bila vzorno urejena in čista, kar pa zaradi samo štirih vrst jedi, ki so v tej gostilni na voljo, ni niti čudno.
Gostilničar že čez 50 let
Ko smo vstopili v gostilno Darinke Kolbl v Vučji vasi (od šestih otrok se trije ukvarjajo z gostinstvom), smo se srečali z gostilničarjem, ki je imel na sebi gostilniški predpasnik, kakršnega so nosili gostilničarji pred petdesetimi leti. Nismo se zmotili. Oče Feliks nam je dejal: »Od prvega majnika 1935. leta sem gostilničar. Danes je več obiska kot v stari Jugosla
viji. Takrat smo imeli trgovino in gostilno, pa smo še vseeno lahko zunaj cepili drva.« Oprema v gostilni je stara, vzdrževana in čista. Igralni aparati nekako ne sodijo v te prostore. Cenik je le za točilno mizo, zato ga bo treba obesiti še v drugi dve sobi. Ko smo lastnico opozorili, da manjkajo vaze, je dejala: »Ko pa so mi ti hudiči vse vaze »pokrali«.« S tem je mislila na neolikane goste, ki si večkrat preveč dovolijo.
Bobnjar ustreza slovesu
Gostilna Albine Bobjar je v ljutomerski občini najbolj znana po dobri in pestri hrani, predvsem po ribjih jedeh. Gostilne, ki imajo zahtevne goste, bi lahko spoznali takoj ob vstopu v lokal, saj se potrudijo pri. pripravi mize. Ko gost sede za mizo, na kateri so vaza z rožami, pepelnik in cenik, dobi občutek, da je dobrodošel. Kuhinja je bila čista, prav tako sanitarije, kjer so manjkali zapahi na vratih. Živila niso bila dovolj dobro razvrščena in ločena. In kakovost strežbe? Postrežba ni bila pravilna, čeprav natakarja gostje zelo cenijo (dober natakar se odlikuje že po kretnjah). Na pripombo tržne inšpektorice, da se ustekleničene pijače odpirajo pred gostom, je dejal, da je stregel že v boljših hotelih in resta-vracjah, pa tega niso počeli. Tudi v šoli se tega niso učili. Tržna inšpektorica je odprla knjigo Profil in osnove predmetnika in učnega načrta za poklic natakar na strani 122 in pod poglavjem postrežba pijač v steklenicah ze eno in več oseb je pisalo: »Pijače, ki jih strežemo v orginalnih steklenicah, odpiramo pred gostom.« Ne bo pa odveč, da napišemo še naslednji stavek: »Kakovost dela je odvisna od spretnega odpiranja steklenic in nalivanja v kozarce.«
Toliko zaenkrat o nekaterih zasebnih gostinskih lokalih in njihovih lastnikih. Tokrat smo jih obiskali pet v ljutomerski občini, večjih nepravilnosti ni — lahko jim očitamo le to, da so si preveč podobne in da gostje ne vedo, če so v Prlekiji. Bernarda Peček
STRAN 16
VESTNIK, 17. JULIJA 1986