Nekaj številk Iz gospodarske in socialne statistlke Slovenije Statistika prebivalstva. Po velikosti obsega dravska banovina v Jugoslaviji 6,4 % vsega državnega ozemlja, po prebivalstvu pa ima celo delež 8 %. Leta 1935. je imela 1,177.821 prebivalcev, 74,93 na kvadratni kilometer, in sicer v podeželskih okrajih 1,070,433, v avtonomnih mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj pa skupno 108.388. 2ivelo je v vaseh 82,5, v mestih pa 17,5 % prebivalstva. Temu primerno so se delili pa poklicih na tele glavne razrede: kmetje 690.561 ali 60,35 %, industrija in obrti 223.017 ali 19,49 %, upokojenci in rentieri 52.061 (4,55 %), javni uslužbenci in svobodni poklici 46.109 (4,03 %), promet 45.264 (3,96 %), trgovina 31.383 ali 2,74 %, rudarstvo in topilništvo 27.791 (2,43 %), vojska 6274, razni drrinarji 3702, nastavljenci den. zavodov 3651, ostali 14.485 oseb. — Prevladuje sistem malih krajev, tako da imamo 40 mest in trgov s po manj ko 1000 prebivalcev, a le 10 mest in trgov z nad 2000. Zaradi razvite industrije in modernejšega, knjižnega gospodarstva in stroge uprave plačuje dravska banovina dosti več davka, kot bi po njeni površini mogli pričakovati. V splošni vsoti davčnih dohodkov države plačuje naša banovina 13,8 % (neposredni davki 250 milijonov), v vsoti davka na poslovni promet pa celo 18 % (približno 45 milijonov dinarjev). Da dobi od drž. dohodkov neprimer^o manj kot pa prispeva, je razvidno iz razdelitve državnih razhodkov, največjo razliko Pa trpi že vsa leta v omenjenem davku na Prornet, iz katcrega tudi letos ne bo prejela yeč ko 2.9 milijona dinarjev. Vzrok za tako J?razito davčno preobremenitev in slabo donranje je še doslcj napačno uvrščanje naše Panovine med aktivne pokrajine, medtem Ko je ¦"avska banovina agrarno pasivna pokrajina. . Kmetijstvo in gozdarstvo dravske bano- ?"je imata po statistiki iz leta 1922. 1,600.000 ektarov zemljiške površine. Od tega je satno '-G3 % obdelane zemlje (njiv, vrtov, vino- gradov, pašnikov), 42,65 % je gozdne površine in 5,72 % neobjdelane površine. Od vseh 190 tisoč gospoda/stev je bilo 160.000 gospodarstev zvezanin z zemljiško posestjo. Naša gospodarstva pa so bila večinoma drobna, pasivna posestva, kar kaže sledeča preglednica: Stev. gospo- darstev 23.700 17.800 22.400 38.500 33.700 11.400 5.000 povrsina po 0 — 0,5 ha 0,5— 1 „ 1 — 2 „ 2—5 5 —10 „' „ 10 —20 „ nad 20 ha v% 14,5 11,2 14,0 24,1 21,1 11,4 3,7 Pod 5 hektarjev zcmlje torej ima pri nas 63,8 odstotka gospodarstev ali 101.600 družin. — Po zanesljivih podatkih je bilo 60 odstotkov ali 131.000 družin poljedelcev, od teh pa 30.000 nesamostojnih, oziroma viničarjev. Iz gornjih številk je razvidno: 1. agrarna prenaseljenost Slovenije, in sicer pride pri nas na 1 km2 njivske površine 221 duš, v vsej Jugoslaviji le 180 (v Romuniji 140, Danski 37); 2. agrarna pasivnost Slovenije, ki jo še pojasnjuje razdelitev na gozd in polje, ker je gozda 691.000 ha, zemljišč pa le 836.000 ha, in 3. nerentabilnost našega kmetijstva, ta nerentabilnost seveda kot naravna posledica prevelike razdrobljenosti kmečke zemlje in premajhne rodovitnosti. Navedene ugotovitve so tem pravilnejše, če upoštevamo, da je velik del zemlje, zlasti gozda, v veleposestniških rokah, dalje še to, da je veleposestniška površina 170.000 ha gozda večinoma last tujcev in da se agrarna reforma ni izvedla do kraja niti po določenem načrtu. Bistven in glavni pogoj za rentabilnost kmetijskega gospodarstva pa je — razen rodovitnosti zemlje — pridelovanje za trg. Da za trg naše kmetijstvo ne producira iz nobene kulture, je povsem razumljivo in to potrjujc tudi sledeče razmerje kultur, po katerem je bila njivska kultura razdeljena takole: žito in koruza 62 %, krompir in korenje 20, živinska krma 10, fižol in leča 3,5, ali po banovinski statistiki iz 1.1931. od 381.752 ha zaseva 58 za prchrano, 41 za krmo, 0,85 za industrijske rastline, 0,15 % za ostale. Slabi talni pogoji in prenaseljenost so tudi krivi, da ne napreduje naša živinoreja vsaj na predvojno višino. Tako je v naši banovini nad 35 tisoč kmečkih gospodarstev brez vozne živine. Zelo podobno učinkuje v vinogradništvu dejstvo, da je večina vinogradov last nekmetov. Naravna posledica je, da naša vas svojega prebivalstva ne preredi, marveč ga mora izseljevati, oziroma je zapisano zadoiževanju in propadanju. Dejansko smo Slovenci zadnja desetletja dajali ves višek prebivalstva v tujino, propadati pa je začel naš kmet, ko izseljevanje ni bilo več mogoče, predvsem v letih svetovne gospodarske krize, ko je zastala tudi industrializacija dežele. Nujnost industrializacije se je za dravsko banovino pokazala žc davno pred povečano konkurenco drugih agrarnih dežel, vendar pa se v Jugoslaviji naša agrarna pasivnost občuti vedno bolj, Slovenija vedno več hrane uvaža, manj izvaža. Žc s tega vidika je treba poudariti tudi nevarnosti, ki jih krije krivična davčna obremenitev Slovenije. Računati moramo, da je po poročilu Privilegirane agrarne banke v dravski banovini nad 42.000 kmetij prezadolženih, ki dolgujejo nad pol milijarde dinarjev. Dalje se mora tudi pri davčni politiki upoštevati dvig prebivalstva, čigar gostota se je povečala v desetih letih pred krizo od 65,13 (leta 1921. do 1931.) na 70,32 na kvadratni kilometer in znaša zdaj 76 proti dsžavnemu povprečju 56. Ze leta 1931. pa je padla zaposlitev v trgovini in prometu od 8,37 na 5,79 % ter v poljedelstvu od 63,17 na 60,93 % (pred vojno 66,8). Dejstvo davčne preobremenitve je dovolj dokazano, če navedemo le nekaj štcvilk iz statistike državnih in samoupravnih dajatev. V primeri z ostalimi pokrajinami je plačal leta 1935. vsak prebivalec: v dravski banovini: državnih davščin 812 dinarjev, samoupravnih 244, skupaj 1056 din; v ostali državi: državnih davščin 441 din, samoupravnih 139, skupaj 580 din. Slovenija ne more po tej poti dalje, če nočemo, da se spremeni iz bogate pokrajine v žrtev tujega kapitala ali pa v najbolj siromašno deželo Evrope. Da je ta nevarnost že tu, o tem ni dvoma, kajti to nam dokazujejo že tudi demografske statistike, ki kažejo, da se naš naravni prirastek prebivalstva od leta do leta manjša. Po znanih podatkih se je gibalo prebivalstvo zadnja leta takole: stetje 1. 1921. 1931. 1936. 1937. v odstotkih vsa drzava 11,984.911 13,934.038 15,173.608 15,400.177 . . 28,5 % Slovenija 1,037.838 1,120.549 1,192.068 1.200.848 15,7 % Leta 1923. smo dosegli na tisoč prebivalcev Slovenije 30,4 rojstcv, 1. 1936. le še 23,03. Leta 1934. je bil državni indeks 31,5 (ponekod 44) rojstev. Po novejših statistikah je razmerje za Slovenijo še neugodnejše. Da so vzroki tega padanja števila prebivalstva pred vsem gospodarski, ne moremo dvomiti. Letopis Osrednjega higienskega zavoda navaja za to trditev dosti tehtnih dokazov. Kmetijska bruto- proizvodnja banovine daje skupno 1045 milijonov dinarjev ali za 720 tisoč ljudi po 1450 din letno. — Čisti dohodek pa je polovico manjši. Industrija izplača na mezdah letno 900 milijonov dinarjcv ali trikrat toliko na osebo kot dobi kmet, a še to nc dosega življenjskega minimuma. Pomanjkljiva hrana, slaba stanovanja in poslabšane socialne razmere zlasti neugodno vplivajo na razvoj otrok, ki so po večini za svoja leta šibki in slabo razviti. Marsikje je ljudstvo zelo obubožano in si ne more več privoščiti najpotrebnejše hrane. Učinki krize. Rodnost je padla od 30,2 % v letu 1921. na 23,05 v letu 1936. Že v letih krize je padla na 23,2. Dočim znaša padec rojstev od 1921. do 1930. eno devetnajstino, padec znaša od 1931. do 1935. že eno petino. Padec rojstev ni v podeželskih krajih nič manjši kot v mestih. Prej je — kakor povsod — tudi pri nas naglo padala umrljivost, tako od 1921. do 1930. za eno tretjino, od 1930. do 1935. pa le za eno sedemnajstino. »Objektivna razlaga se skoraj ne more ogniti vtisu, da je vendarle gospodarska stiska v neposredni zvezi z obema pojavoma... Najslabši kraji so Dolenjska in Prekmurje ter Štajerska. V teh krajih se je celo povečala umrljivost. Slovenija je postala globoko pasivna, kar se ji mora smiselno priznati tudi v dobi državnega načrtnega gospodarstva s tem, da se ji nudijo predvsem davčne olajšave in izdatna gospodarska pomoč. Pravične zahteve do države in nujna pomoč Slovcnije pa nam narekujejo neizprosno skrajno odločnost na poti do večjega razmaha gospodarske delavnosti na ozemlju dravske banovine tako glede zasebne kakor tudi javne podjetnosti. Za Slovence sledi iz spoznanja sedanjega kritičnega stanja še posebna dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da bi se ta neugodni razvoj našega gospodarstva čimprej ustavil. Po »Trgovskem listu«.