49. številka.
Ljubljana, vtorek 2. marca.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
Ofenheim nekriv.
Zadnjo soboto večer je bila končana Ofenheiuiova pravda, porotniki so toženega Ofenheima po peturnem posvetovanji nekri-vega izpoznali, ker so ali enoglasno ali z veliko večino zanikali stavljena jim vprašanja. Sodniki so Ofenbeima potem oprostili. Ker sodniški predsednik VVittraan nij bil ozdravel, končal je resanić votant Gernetb. Mej poslušalci je bilo ploskanje in odobravanje tako živo, da je moral predsedujoči večkrat ostro posvariti razposajeni mob. Na ulicah se je vse trlo, in ko je bila novica znana, šla je kakor blisk po vsem dunajskem mestu. Časniki so izdali posebne ekstra-iztise, ki so Bamo to novico prinesli. Ofeu-heimovi prijatelji so se zbrali v njegovi palači in „zuiago" slavili. Ob kratkem, stvar se je z velicim hrupom končala, kakor se je vršila.
Tudi vsi dunajski Časniki, vsi brez raz loČka barve in velikosti so polni govorjenja o tem. Strogo oficijozni, kakor na primer stara „Presse" ne morejo zakrivati svoje jeze, da Ofenheim nij obsojen, nego da je njegova pravda celo enega ministra odpihnila in vse miuiBterBlvo omajala. Pravijo sicer, da se izreku porotnikov pokore, vendar njih obnašanje pntivnost dokazuje. Glavni list, ob enem tudi organ tistih krogov, ki so se na enak način bogatili kakor Ofenheim, torej bi morali vsi pred sodnika, „Neue freie Pichhc" pak v svojem Članku triumfira, da je kaj. Oua pravi jasno in mej vrstami, da je ljudski sod oprostil moža, ki ga je vlada preganjala; da so si ti porotniki velike zasluge stekli, ker so Ofenbeima opro-stivši  občuvali etiko pravne države i. t. d.
„Neue freio Presse", vladi prijazen organ, pa tako govori, tako sedanjo vlado in vladujočo stranko ponižnje ?
Naj govore kar hočejo: Da bode Ofen heim oproščen, to amo vsi uže naprej vedel, a velikanska večina je tega mnenja, da bi bil zaslužil obsojen biti, da si ravno tndi mi kakor nam postava veleva, akceptiramo izrečeno sodbo. To je resnica, da so drugi tudi taki. Ali to njega še ne dela nedolžnega. Njega obsodivši bili bi morali še dalje iti. C. kr. državni pravduik je bil tndi nazna ml, da bode posegel še po družili enacib možeh. Ali bode sedaj? Valjda ne t In to je po eni strani škoda, posebno če se nCh* brusovi" škandali čitajo, katere baŠ Bedaj „Pohtik" priobčuje in ki dokazujejo, na kak vsemu poutavnostneuiu delovanju protiven način je sedanja ustavoverna „većina1' vrgla pravo večino na češkem.
Na drugi strani pak se zopet ne sme prezreti, da bi bilo v narodno- gospodarskem oziru poleg dobrih tudi mnogo slabih nasledkov imelo, ko bi bil Ofeubeim obsojen. Ve liki kapital bi bil boječ in velika podvzetja, katera malemu delavcu dela dajo, bila bi oslabljena. Poguma bi ne bilo. Pomisliti se mora, da duševni delavec je izredne plače vreden, ker dobrih duševnih delavcev za ve like stvarij nij mnogo. Uže sveto pismo govori, da ne devaj volu torbe na gobec kadar v detelji orje. V tej zadevi preostro Hoditi, bilo bi prefi!i8tersko. A tega naglašati, ne treba čas je tako materijalistićeu, tako za vse ideale malo pristopen, da žalibog to stran stvari uže sam v praksi le prerad naglasa!
Cerkveno vprašanje na Ruskem in Bolgarskem.
Kakor ruski nGolosu poroča, pristopilo je 8. m. m. zopet 8 občin unijatskih k pravoslavnoj veri, in nGolosu izreka upanje, da to gibanje še ne prestane, dokler se vsi i uski unijati zopet ne vrnejo v svojo narodno cerkev, ter ne postanejo zopet ne-razdružljivi členi naroda ruskega. Toda to gibanje se ne omejuje samo na nnijatske pokrajine, kjer bivajo Rusi, nego razširilo se je celo v čisto katoliške občine, kjer se — pravi „Golos" — uže začenja prikazovati nezadovoljnost proti nenasitnej vladoželj-nosti rimskej. Od te dobe, ko je bila proglašena dogma o papeževej nezmotnosti pokazuje se mej nižjo katoliško duhovščino v Rusiji gibanje, ki ima namen iznebiti in otresti se jezuitskega podnožja. Pred vsem gre tu za odpravljenje brezženstva. Kakor nGolos" dalje poroča, podali so nekateri kaplani in župniki v Kongresovki še deželnemu namestniku Bergu, prošnjo, naj jim izprosi dovoljenje, da bi se mogli ženiti. Druga prošnja, podpisana skupno od mnozih duhovnov, poslana je bila naravuost ministerstvu za notranje zadeve, ter tu ddkazana predstojniku duhovniškega oddelka knezu Cerkaskemu; — prosilci tu kar naravnost zahtevajo za odpravljenje celibata. Končno je bila poslana enaka prošnja tudi predstojniku oddelka za upravovanje zadev ostalih neruskih cerkev. Podobne prošnje so sa ponavljale tudi v sledečih letih. Dasiravno je bil konkordat ruski z Rimom uže davno zrušen, vendar je vlada ruska zavrgla vse enake prošnje na podlogi državnega zakona od 1. 1836, v ka-
Kita mandarinova.
(Dalje.) V.
Osodepolui dan se je bližal. Brivci so še vedno konkurirali. Le mnogobrojni aspi-rantje razspisauih 100 Ta Eiov so postali bolj tihi. Nijso se več z razpetimi kitami fipiehajali; vsak je imel svojo okolo glave navito, da bi uikdo ne zvedel prave dolgosti in ob umu, kdo bo dobil razpisano da rilo. \ .-...klimi je bilo tesno, če je zagledal prav debelo in blišečo se kito, a zopet imel upanje na darilo, ko si je mislil: moja je Še debeleja. Skrajni čas je bil torej uže, ko so trije meseci minuli, ker bila bi z vse pokrajine uor.šmca postala. O radosti — določeni dan je tu! ILa bije! Gledi množico, kako se pred dveruii mandariuove palače gnjete iu tare!   Boj se pričenja! Na
splošno znamenje razviju se kite vseh glav, ter visijo na hrbtih brezbrojnih konkurentov. Krik začudenja m jeze se sliši v vrstah! Izmej več ko tisoč kand.datuv, bilo jih je katerih 20, ki so imeli tolikošne kite, da so vsi drugi, odlok, pomado, brivce, Ci Kav-ta u bog zna kaj še, pozabivši, osramočeni iu obupno domov hiteli, ter bo, to se ume da piepozno, prisezali, da se ne bodo pustili več za nos voditi. Ko je množica odšla, iu le onih 20, re«uo pred se zrečih kandidatov v predvoru ostalo, prikaže se Ci-Kao na stopnjicah, v spremstvu Sungovim iu A Čijevcm. Na obrazu brala se mu je glob«, komiseljnost iu ontra resn coljubuost, kajti uepristrausko moral bode svojo sodbo izreči. —
Čl Kao stopi bliže; resnično veličasten pogled! Ta plešasta, novo obrita Čela, v mokrem, dišečim svitu mila; na vsakej tth glav dolga deliela, svitla kita, na konci svilnata vez.   Či Kao je strmel,   Šang ra-
dostno dihal gosto dišavo pomade, in celo A-Ci, klasični in pedautični A Ci, občudoval |e kite.
— „Pri mojem dvoreznem meču", pravi mandarin ntacini kitam nasproti naj bi se Tartarci prikazali".
„0", kliče Šang, „vse luknje brivcev sem oblezel , a tacih kit uijscui nikjer videl".
„Narava", odgovori A-Ci gravitetično, „je močneja od umetuosti".
Kandidatje, nepremakljivo kot stebri stoječi, poslušali so nestrpno zagotavljanja vodje, piimere hišnega, in modre izreke tajinlu.ve. Komaj bo upali s p-ti, iu prsa jim je misel krčila, da iz mej vseh dvajsetih, bode le eden dobil razpisauo darilo. Po težkih premislekih razpustil jih je mandarin 10 in potem še pet. Zvržeui so divjali s klici obupanja domov. Koliko izgubljenih ur, pomade in — grosev! Nekateri so bili toliko zmešani, da so besuo svojo kito zgra-
terem se priznava brezženstvo katoliških duhovnov. Ker so bili prosilci, preganjani po jeznitih, se ntekli v pomoč k državnim urad-uijam, bila je v poslednjem času zopet opo-zornjena vlada raska na jezuitovske nakane, ki je pripravljena na vsak način zatreti taka počenjanja. Večina makih listov posebno „Graždjanin" in „Gulos" vsled tega poziv-Ijejo vlado rusko, naj izda postavo, ▼ katere) Ruska priznava zakon vseh členov katere koli verske družbe, ako se izpolnujejo predpisi postav občanskih in državnih. (Tako govore ruski glasi, katerim je več vere, nego poljskim, ki o „preganjanju" katoličanstva v Rusiji govore.)
Da se je v tem oziru baš zaradi tega dal premnogokrat rabiti vrli narod bolgarski neprijateljem Slovanstva na iztoku v svojo lastno škodo imamo denes tudi zopet zaznamenjati eno neblago okoliščino. Znano je, da so vladali v poslednjih letih mej pravoslavno  grško   duhovščino   in  Bolgari neprestanu  razpori,  ki so imeli ta dobri učinek,   da   se   je   založil   samostalni bolgarski ek surka t.   K temu bolgarskemu eksarhatu   pak   nijso   bili   pridruženi vsi Bolgari, nego večina jih, posebno makedonski Bolgari so bili prepuščeni tudi na  dalje la-kotnim Grkom. Ti makedonski Bolgari so se trudili  na vso moč, da bi bili pridruženi k bolgarskeiru eksarhatu, ali zapadna diplomacija je nagovarjala turško vlado, naj podobne prošnje ne unliši, ker bi se Bolgari, cerkveno  združeni,  kaj lehko mogli polastti politične in narodne neodvisnosti na način Srbske, Grške in K imuni je. Tega razdraženja mej Bulgari iu Grki se je poslužila   lakoj   rimska  kurija,  ter začela pošiljati m sijonarje mej   Bolgare, ki ro po enej strani netili   sovraštvo  proti grškej duhovščini, po drugej strani  obljubovali zopet makedonskim  Bolgarom,   ako se pridružijo K • n i u, da bodo oproščeni grškega pokrovi tclj"tva in pravoslavna vere. Pri tej činnosti dobivali  so  rimski m sijonarji izdatne podpore od augleškega poslanstva, ki je od nek laj za razpor mej turškimi Slovani in za tu skrbelo, ka hi vlada turška ne ntsprot vala tem misijam,   razloživši jej,   da vsled tega mej krist jauskimi narodi na iztoku nastanejo  nove   zmešnjave  in  da vrhu tega oslabi upljiv pravoslavne Rusije nad Hol gari.   Bolgari makedonski ne videči druzega pomočka, vrgli   so se v naročje tem „osvo
boditeljom", ter trumoma sprejemajo unijo z Rimom, tako, da zdaj uže priznavajo cele bolgarske pokrajine ▼ Makedoniji gospodstvo Rima in so pravoslavni večini sovražne, kar je za narodno zedinjenje le škodljivo. Kake Žalostne nasledke bode ta razkolj imel za bolgarski narod, to uvidevamo bogme najbolje na Srbih in Hrvatih, ki so Se dan-denes razdvojeni literarno, akoravno so jedna kri in jeden narod. Nij dvombe tedaj, da bode vsled tega posebno oslabeaa na r o d na moč Bolgarov.
Le to smo posneli po ruskih glasih, le da vidijo naši bralci, kako bratje Rusi o tem vprašanji sodijo.
Politični razgled.
Vod *n|e «a<»K4»l>
V Loubliani 1. marca V *li-Sut*in'iii z h<>tu ao sprejeli postavo o borzi. — Hopfen je kot predsednik konfesijonalnega odbora izjavil, da za sedaj ta odbor zavoljo tega nij novih postav (o civilnem zakonu itd.) predložil, ker jo delo komplicirano in potrebuje časa.
iPuintj.tktt „Neue freie Presse" je bila v soboto jutro konfiscirana in v Ljubljano nij došla. Povod je uvodni članek o odpustu Banhansa. — Prav, da tudi večji nemški listi včasi nžijejo svobodo nemško-liberalne ere. Saj nijso nikdar imeli gra-lalne besede, kadar smo mi slovanska žurnalistika proganjevani bili, narobe : šle hvalili so vlado za izjemne naredbe proti nam. „Denes meni, jutri tebi."
f'viki „Pokrok" pravi v svojem Članku od sobote, da  dualizem nij  nič  novega v Avstr.ji,  videli  smo ga 1. i848, in   ker je zgodovina živenjt učiteljica,  moremo vsled osode takratnega  dualizma  predvideti mogoči konec sedanjega. „Tudi 1. 1848" —pravi Pokrok"   —   „je   bil    nat.l k združenega Nemško-Mad jarstva tako  silen, da  so mn začetkom dovolili vse, končno je pa vendar njihova  oholost in  nesposobnost pokazala, da jim nij možno ustvariti  kaj stalnega in vlada je morala končno iskati svojo rešitev v prirojenih svojih podlogah in Rvojej celoti Nastalo  je to,  kar magjarsko-nemško poli tično jezikoslovje imenuie „reakcija", ker je to res odpor proti razdvojen ji monarhije na enej strani, a proti  pritisku ostalih na rodnostij  na drugej strani.   In kdo je bila ta moč,  katere se je takrat pnprijela Av-itrija na oslobođenje z tega oČaranega kroga dualizma in ki se je  obistinila  tudi do«ta močno,  izvršiti kar se je zahtevalo od nje? Bilo je to Slovanstvo,  Rusija  na enej strani in slovanski narodi Avstro-Ogernke na drugej strani."
Ofjerslea novo ministerstvo v soboto še vedno nij bilo sestavljeno, ker se ne morejo zediniti v programu.
ViiaMli« <lriave.
Srh* kat vlada je prepovedala novosadski „Zastavi" (katera močno kneza Milana zabavlja) vhod v kneževino Srbijo. — Skupščina je sprejela predlog naj se trgovinski zakonik in konknrzni red tako popravi, kakor je v sosednjih drŽavah.
Ruski „Upraviteljski Vestuik" zagovarja mej narodno konferenco in poudarja glede nepravih mnenj po časopisih, da nij izključljivo ruska želja, nadloge in bede vojske zlajšati, ter ne podpira izkljnČljivo ruskih namenov. Članek dalje ponkazuje na podobne želje, ki so se omenjale od privatne strani, in katere ponoviti ima car pravico vsled izkazane miroljubnosti in človečanstvene ljubavi za dobe svoje dvajsetletne vlade. Rusija želi samo, mirno in dobrohoteče mnenje v tej zadevi, ter bode v vsem prav rada pritrdila, kar ugaja blagosti ČloveČanstva, ter se bode ozirala n« vsako vestno mnenje in lojalne ugovore. Obžalovanja vredno bi bilo ne udeležen je velic iga naroda, kateremu bi ne bilo možno, povzdigniti svoj glas pri obravnavah.
Na Francoskem novo ministerstvo tudi nij še gotovo. Buffet baje nij hotel dosedaj prevzeti ministerstva, k#a»mu Mac-Mahoii sili hvojo ljudi za ministerske tovariše.
V JftonnkovvM* sta bila 27. t. m. zopet dva urednika obsojena od porotnikov (na deset in šest nnaecev ječe) Češ, da sta razžalila nemškega cesarja.
0 iiisnti9t'kntirn» odstopu se Čuje, da bode najprej vzel odpust za pol leta. Kako bode potlej, o tem Še nij jasnih glasov.
Dopisi.
Iz Yi|»iiV4' 20. febr. [Izvirni dopis.] Vipavo se rado čisla kot nraj kranjske dežele"; a kdor je minoli mesec februar mej nami bival, pak mora vzdihniti v očigled temu hvalisanju: nO kako bridka ironija!" Cel mesec je tako mraz, d i nže stari ljudje tacega ne pomnijo, ves Čas brije tako občutljivo mrzel veter, da se je vse prehladilo, da vse kašlja, in da je nže nekdo rekel, da kdor se nij te dni prehladil, nij pravi sin narave. — Kako pa je bilo še v soboto in včeraj. Kaka burja, kako mede! Kako se ta demon vipavske doline igra z belimi muckami, kako vsako najmanjšo lukujico poišče, kako buči, kako ubozega Vipavca suka, da so skoraj niti več izpod strehe ne upa. Da tako i\. leč je prišlo, da niti mrličev ne moremo več pokopavati.   Dva mrliča nže se je
bili, ter jo v nebo dvigali, prekinjevaje sebe in zvitega mandanna.
VI.
Vedno težja bila je volitev. Ci Kao dolgo čaka, koncem požene še tri domov. Kaj so ti čutili, to vsak lehko misli! Ostala sta še dva. Ci-Kao posvetuje se tajno z Sangom in A-Čijem, ker stvar jo postajala bolj iu bolj resna iu težavna.
„Desna kita", pravi mandarin, „dozdeva Be mi za las debelejša".
„A potrledite umetnost in lepoto leve!" kliče navdušeno A-Ci. — Haug glasoval je tuai za levo. „Dobro" reče mandaiin, „alea jacta! Venčajte levega z darilom. A Či, z pomni si njegovo ime, iu naj pride k obedu, tako sa glasi namreč moj odlok.
Zdaj je moral še brke razsoditi. A po gajanje bilo nij toliko zanimivo,  ker eden konknrentov, star duhovnik boga FO-ja, pre kosil je s svojimi nečloveškimi brkanii vse
druge tako emiueutno, da so vsi plašno bežali, »i Kao da mu en Ta lil, lulo in hladilo, na katerem je bil tudi sonet A-Čijev napisan.
Ob časi obeda so peljali borca v obed-nico mandarinovo. Bil je to ubog sirar, do sedaj obskurua osobica, o katerem je pak zdaj vse govorilo.
Ci-Kao je napravil denes velikanski obed, Vkuhane plavute morskega volka, pajke v izvrstnej omaki, paštetice iz črvov (uajokusnejša jed Kitajcem), žolice, močnate jedi z rižem, z eno besedo, najbolj redka in okusna jedila so nosili na mizo. Sem in tja napolnili ho strežaji visoke kristalne kozarce z izvrstnim Sam-Čau-oni. Ta-Tong bil je kmalu srčneji, ko je vojvoda pričel o bojih in svojih pobedah praviti.
Sirar, ubogi revček, v svojem Živenju nij druzega užil od sira in riža, jedel in pil je,   kolikor je vanj   šlo.   Po obedu pelje
Či-Kao svojega gosta v malo Bobo, kjer so bile lule pripravljene in čaj. Postreščeka poslovi in duri za sabo zaklene.
Ko sta pipo tobaka spušila, odpre mandarin skrivnostno omarico, ter izvleče dve, z zlatom prevlečene skledice, na katerih so različne reči ležale; Ta-Tong ohledi: bile so lule za opium piti.
„Poznaš li to?" vpraša ga Či-Kao prijazno.
„Pri strohnelih kosteh svojih pradedov prisegam", jeclja sirar, „ubogal sem vedno postave in  nikdar še nijsem skusil opiuma.
nA le skusi vsaj cukrat."
nVisokost vi me hočete uničiti. Opium piti je ostro prepovedano; in Če zve nebeški sin ....
„Prav tako, pošteni Ta-Tong, vestnost tvoja mi dopada, a opium mi pak še bolj. Pojdi, prijatelj, ne bodi bedast, vzemi lulo".
Ta-Tong jo   vzame  in   prične pušiti.
moralo po cele tri dni v hiši obdržati. Sploh stari Vipavci ne pomnijo zime, ki bi bila toliko Saša trajala. Če je resničen pregovor, da po ostri zimi sledi dobra letina, bodemo morali letos izredno dosti pridelati. Treba bi je bilo, bogme!
Iz €lrtlvak4»Kl* poljtl 27. febr. |Izv. dop.] Včeraj sem bil, kakor navadno vsak petek, na Ptujem, slanine prodavat. Komur nij znano, povem, da mi dravski Poljanci s slanino tržimo, tako, kakor Halo-žani z vinom, Dornovčani s čebulo, Pesni-cari s kokošmi, vaši Ribničani z rešeti. Po »emuji kupim v štacuni neko blago, katero mi je Stacunar v lep papir zavil. Ker sem po kmetsko navajen, blago več v cekarin, kakor v papirju zavito nositi, razvijem hit-o ta papir, in kaj zagledam? „Račun ptujske hranilnice meseca januarja 1875a. Zares, lep red, si mislim sam pri sebi! Pri nekaterih hranilnicah se mora leta na račun Čakati, ptujska hranilnica pa vsak mesec z računom pred občinstvo stopa; tak zavod mora gotovo dosti kredita imeti! Ko se tako sam sebi čudnjem, sreča me nek znan me-fitjan; kaj, nij to čndoviteu red, kakor ga vi imate pri hranilnici? nagovorim ga, in mu pokažem omenjeni račun. Gospod pa zmaje z glavo, in reče: ,,nij vse zlato, kar se len-k ere, jaz uže ne pomnim, da hi ptujska hranilnica račnn izdala bila, naša hranilnica se uže nekaj časa v globoko temo zaviia, mi ne vemo. ali in koliko ima denarja, kako gospodari. Znano mi je, da ro nekateri kmetje za posojila prosili, da so male denarje, po 200 gold, do (500 gold. na precei mnogo vredna zemljišča dohiti želeli, njih prošnje so pol leta in Se dol Se pri hranilnici ležale, in na zadnje, ko so nže v največji stiski bili, dobili ho odlok: prošnja se ne more uslišati, ker hranilnica nema denarja. Priporočnjem se! Srečno gospod!" Kako bi to mogoče bilo, mislim si, ko sem bil zopet sam; to zanjko hočem razpreči.
Ko račun dalje čitam,  naiđem sledeč«:
Denarja se je vložilo 211 780 trld. 48 kr. na  posodnike  nazaj   izplačalo 28.785 gold 45 kr., več nazaj plačalo,  kakor vložilo se je 5004 gold. 97 kr.
V šoli pravijo : „8 od o* ne morem, moram na posodbo vzeti". To je tedaj en» zanjka. Dalje čitani: Na zemljišče ste dobili dve stranki 200 gold. Na nieujicc je dobilo 66 strank 49 406 trold.
To je tedaj tista velika nacijonalekono-mija ptujske hranilnice, katero sem jaz tako dolgo občudoval! Pri hranilnici, katere naravna in postavna podlaga je, zemljiščinim posestnikom z denarjem pomagati, dobile ste dve stranki 200 gold.; vsaka atranka po 100 gold., mej tem, ko se je 49.496 gl. na personalni kredit izposodilo. Če v račnn vze-memo. da lastnika, kakor pravijo, pred kakor denar na zemljišče dobi, čiščenje zemljišnih knjig navadno GO gold. do sto gld. in še več stoji, ter si lahko preračunimo, ko liko je onima dvema strankama od teh 200 gold. v roki ostalo; druge denarje so trgovci, mestjaui. voherniki pozobali, da lože „geSeft" napravijo. Trgovec vzame v hranilnici denar za 0°/(1, proda za ta denar kupljeno blago z dobičkom od 12 Vo. in kmet, kot naivečji konsnment, kateremu zemlja naiveč G nese, o» mu mora 6 °/0 za hranilnico povrniti, G °/0 na Čisteča dobička plačati in to vse s G0/,, svouh dohodkov, kako bi tedaj izhajal? Vohernik dobi tudi denar na menjice za 6°/oi kmetu pa je posodi za 20"/,, in Se več; o „dobroti", katera navadno odstotke prevaga. Se govoriti nečem. Tako si mora posestnik denar za 10°/,,, 20°/0 in še več odstotkov kupiti, kder ga drugi celo proti pravilno v hranilnici na osobni kredit za malo odstotke dobiin. To se pravi, posestnike sistematično na nič nesti vohernijo pa nodoirati. Ptujska hranilnica hira pri takem gORnodarstvu zaupanja ne more imeti, in ga truli ne zasluži. Kaki red ima hranilnic*, takega ima mestno zastopstvo ; zadnjo ni ve, kde bi z računom začelo, za to ga Se za en mesec ne izda. (Ali nii vse to dokaz, kako potrebno bi bilo v Ptuju narediti slovensko posojilnico z neo-meien'm poroštvom, kakor so jo v mnogo manjem Soštanii ali Ljutomeru osnovali in izvrstno delajo? Ur.)
Ifomafa stvari«
— (Shoda volilcev) v Cerknici, v nedeljo nij bilo. kakor čuiemo, zavoljo neugodnega vremena, temrtč bodo pogovarjali se nekateri volilo! baje jutri. Potem naj se drugi j'm pridružijo, ker voli se samo eden poslanec.
— (Gledališče). Denes večer ima pevka opere gosnod čina Frei svojo beneiico. Kiven opere „Lnkreci« B«*rgia" bode pel iz
Tudi v K'ni je prva stopinja k hudemu težavna. Sicer skusi eno lulo, Rkusi drugo, tretjo, četrto: jame se gugati, opotekati — iu pade.
Ko je bil v največji omotici in bil enemu onih rilcev bolj enak, nego človeku, ko so se njegova lica početkom v ekstazi krčile, pozneje pak, pijanosti utrujene, mrtva postala, takrat dvigne Či-Kao roki kvišku, zgrabi z darilom priznano kito in velike radosti kliče: „Zdaj vendar si moja".
Hitro izvleče iz avojega žepa velike škarje ter odstriže nesrečnemu Ta-Tongn kito prav pri korenini, nesrečnemu Ta - Tong-u, kateremu se je morebiti prav takrat o zmagi sanjalo.
.. K ak kinč nioiej pleši! Kako bom stal pred nevesto! O Či-Kao, zdaj moreš reči, da imaš najlepšo kito nebeškega kraljestva Kaj me brigajo pobčde, kaj moj trebuh, moj rudeči pucek,  kaj   ljubezen poddauikov iu
klanje brivcev ! Vedno mi le manjka kita, ki zamore take zasluge zvekŠati. No, imam o. Hvaljen h«>di bog! Aia aja!"
Tako je govoril Či-Kao,  veRelja pijan A trebalo  je sedaj znamenja zločinstva od praviti. Pozove torej svojega zvestega Sang* ter mu vse pove,   od prve skrivnostne misli onega odloka,   do  osodepolnega dneva, in Ta-Tonga kazavši reče:   »Pojdi na Indijo odpelji  nbozega  ICO milj daleč,  daj mu še 100 Ta Kl-ov, daj mu jih tisoč, kolikor ho češ, a — nazaj v svojo domačijo ne sme se vrniti.    IIiti,  čas jo   drag!   V tebe upam. Plačilo bode vredno dela: „Ko se vrneš boš mandarin."
Š »ng se prikloni, a ničesa ne odgovori Či-Kao mu da še nekoliko kep zlata zanj in Ta-Tonga, iu ubogljivi hišnik odpelje se še tisti večer. Ubozega sirarja djali so v skrinjo iu ga nesli na ladijo.
(Kouoc prihodnjič.)
prijaznosti do beneflcijantinje g. Josip Nolli romanco iz I. in sceno in veliko arijo iz II. akta  opere   ..Dan Nachtlager in Granada".
Gospodičin a Frei je našim bralcem še v spominu od Vodnikove besede, pri katerej je prijazno sodelovala.
— (Vabilo.) V nedeljo, 7. marca t. L točno ob ti uri zjutraj bode imelo politično bralno druStvo „ Edinost" za tržaško okolico drugi izredni občni zbor v dvoranah slavne Rojanske čitalnice b kateremu podpisani odbor vljudno vabi vse častite ude in rodoljube, program je: 1. Rerilo in poterjenje zapisnika prvega občnega zbora. 2. Prošnja do slavnega magistrata, da bi okolica zopet zadobila pravico voliti si svoje zaupne može (delegate) namesto dosedanjih okranjih pla-varjov (capi distrettuali). 3. Predlog, da si društvo napravi svojo hišo (narodni dom) na delnice, kar razmere zaradi stanovanja terjajo. 4. Resolucijo do slavnega magistrata, naj se vpelje za okolico slovensko urado-vanjo. 5. Posamezni nasveti iu predlogi gg. drnžabnikov. Pri sv. Ivanu v Vrdelji, 23. februarja 1875. Odbor.
— (Iz Gorice) se nam piše: V sredo 8. marcija bode v naftej čitaln'ci ob 7. nri zvečer predavanje o „novi metri?ni meri", predaval bode g. prof. Santelj. Drugo predavanje bode 10. marca ob 7. uri zvečer „o slovenski literatnri'*, predaval bode g. prof. Vodnšek. Nadejati se je, da bodo ta zanimiva predavanja mnogo družabnikov in slovenskih prijateljev znanosti privabila. V mestnem gledališči opera „Rny lllas" dobro napreduje, poslušalcev je vedno obilo, pa tudi nijsmo še slišali tako izvrstnega baritona, nego je pri tej operi, tudi drugi sodelavci so jako priljubljeni.
— (Slovenski oficirji.) Za c. kr. lajtnante v rezervi pri kranjskem domačem polku so imenovani sledeči bivši enoletni prostovoljci: gg. France Ilnbad, Anfc. Leveč, Amon Čuber pl. Okrog, Fr. Kos in Štefan D olinar, pri 12. artilerijskem polku Liudevit Perko. Omeniti moramo, da je mej Imenovanimi rezervnimi lajnanti tndi nekov R ihert Prešern pl. Heldenfeld pri 15. huzarskeiu polku. Naši mladeniči, kateri kot prostovoljci služijo, naj se potrudijo, da pride todl v armado kaj narodnega duha, da bode vojaščina za našega naroda mlade ljudi tudi koristna šola.
— (Z a a v s k u ltante) na Kranjskem so imenovani ger. Alojzij Gregorič, Edvard A belj, Emil Čuber pl. Okrog in France Trenec.
Razne vesti.
* (P o 1 j e d c I j s k i popotni učitelji). Doljue avstvjjski deželni zbor, prepričan o važnosti poljedelskih popotnih učiteljev, je sklenil, da se imata iz letne podpore 5000 gold. ki so se podelili kmetijskej družbi na Duuaji za 1875 leto, vzdržavati dva taka (lotnvalua učitelja z letuo služnino 1800 gold. Družba more tedaj namestiti še druzega irxi'e1ja.
* (O možitvi in ženitvi). Prijatelje statistike, kakor tudi dekleta začenši od 15. leta do one Starosti, v katerej imenski god ne piouzročuje nobeuega veselja več, bode morda zanimalo Rledeče pred kratko dobo na Augleškem objavljeno sestavljeuje: Vse ženske imajo večje ali manje upanje, da se omote« Ako se ta upanja vzemo na 100, se tedaj špechalne šanse razdeljujO po različnej starosti : Od 15 — do 20 let je največje število onih deklet, ki imajo največ upanja
omoilti se, tedaj 14'        od 20 — 25 let
52 % od 25 — 30 let 18 %. Ako se prekorači enkrat ta starost izgube dame 84 1 2 % svojih Raun, pri 85 letih imajo pak vmdar Se 6 »/■ 0»; «"Bi WS — 40 leti le 3 3/, % »n
▼ sledečih »tirih dobah od 5 do 5, let 2, 1 '„. Vs >n */«% upanja. S šestdesetimi leti je paa možnost na ženitev, kakor — Viooo^0-
* (Fabrika za žvepleue kliučke) ali prižigalnice v St. Oay na AugleŠkem se je  razletela,  ker je materija eksplodirala. Štirje ljudje so smrt našli.
POMlttllO.
G. J. Komljancu (in drugim)
v Loki.
Vašim lažujivim in  strastnim napadom
▼ „Slovencu" ne poznam vredno dalje odgovarjati in reč pretrcsavati, zagotovim vas samo toliko, da vaš li podukov nič ne potrebujem, in se v;.šib žugauj nič ne vstrasiin — mi je presmešno. —
Toliko na tem mestu zavedno in vselej; vendar s tem — stvar še nij rešena.
S primernim spoštovanjem Oroslav Franc, (a ne kratkovidni.)
Štovani gospodine urednice!
Na dopis iz Gradca u „Slov. Narodu" od srede 17. februarja, dužnost nam je ovo odgovoriti: 1. „Hrvatski Adrijatik1' broji ove godine samo 15 članova; Vaš dopisnik dakle smiehu izvrgava stotine ostalih Slavena, kad kaže, daje naše drnštvo krivo svemn zlu i neslogi medju njimi. 2. Nije istiua, da smo mi prošle godine „zhorovali" kod Slov. Besede, pak da za to druga družtva nesu htjela pristupiti ; nego je istina, da en njekoji Članovi našega družtva pohadjali Slov. Besedil ; iz tog stiedi, da ]e laž, da smo mi separatiste. 3. Naša politika je mtdjusobno dogovaranje i sporazumljeuje.
Kad budemo ljudi na mjestu, gledat ćemo djelovati prama poštenju i najboljem osvedočenju; nu toliko i sada znamo, da nitko nemože slobode izvojevati onomu, koji
ju neće.   —   Bndite skloni, gospodine ured niče,  uvrstiti ove redke u Vaš cienjeni list i o napred odbiti svako ovakovo bezubrazuo sumnjičenje.
I« sjednice „Hrvatskog Adrijatika" u Gradcu, dne 25. febr. 1875.
Aurel Zlatarovic, stud. med. bilježnik.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere Hi Barry
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašćenih i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, OtoinOSt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporočil za dojeneo in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 8U.OO0 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelauda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grolinje Castlo-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih ofiob, se razpošiljava na posebno zabtovauje zastonj. Kratki izkaz iz 80.00« sprirevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VV urzerja,
Bonn, lu.jul. 1852.
Hevalcsciere Du Barry v mnogih Blueajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznin, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem l bolehnem draženji v flealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. 8.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalce iu člen mnogo učenih družtov.
VVinchoBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem ae sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James nhoreland, ranucelnik, Uti. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstoina.
P» e r o 1 i n, ti. maj a 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevaiesciero du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ango 1 s t ei n, tajni strnit, svetovalec.
Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj pat i rnt, ki Je uže bolehal 8 tednov za straA-limi bolečinami vneUc jeter, ter ničesar použiti ny mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciero du Barry poloblama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
INI o ii t o ii a, Istra.
Učinki Revalesciero du Barry so izvrstni. Fer d. Clausbprger, c. kr. okr. zdravnik.
št. ho.liti. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,Berliner Klinische Wochenschriftu od S. aprila 187'J to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „licvalenta A ranica- (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno vefi in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti: toda Itevalesciere gaje »zdravila popolnoma v ti tednih.
Št. U4.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, ahujsanji in hipohondriji.
St. 75J.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisscldorf, na dolgoletnem bolehanii glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ikOfO breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 66.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hnjšanji.
Št. 75.1128. Barona Sigruo 10 letno bramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciero je 4 krat tečnoja, nego meso, ter so pri odrašrcnih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plebaHtih pušiouh po pol funta 1 gold 50 kr., I Tint 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-.ov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov .«> gold.
Revalescioro-Biaouiten v pušioah a 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chooolatee v praha a v ploščicah sa 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. <0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za  120 taa
0 gold., sa 288 ta« 20 gold., — za 576 tas 36 gold. Prodajo: Barry du Barrv * Coni p. na Uu*
....'o,  WaIltlaehKMMae it. 8,  v LJubljani Ed. fahr, v Uradol bratje Oberanzmeyr, v Ina-Mrulta Dieohtl & Frank, v Celovel P. liirn-• aehur. v l.oiael L u dvig Mttllor, v JNarlbora H.   Mor in,  v Meraun  J. B   Mtookhauson, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v C'er-uovleab pri N. Snirhu,  v Ot*eku pri Jul. Davidu,  lekarju, v Oradcn pri bratih Oberranz-meyr, v Teineftvaru pri Jos. v. Papu, meatnemu lekarju, pri (J. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vseh .i muIi pri  aoonli ie<*rjih m  špecerijskih trgovoih; udi razpošilja din j       'u-V. na v»o kraju po poštnih
1 k rt,runu.}'   i|i DOVSetllll
fcJJ^Bl" Deuašnji številki je priložen cieuik gosp. Poppovića v Zagrebu.
TiijK'1.
28. februarja:
Kfropai Kos iz Dunaja. — Bučer iz Novoga mesta. — VVicdcman iz Boro ina.
Pri Klonu : Godsche, z gospo iz Moiscna. — Kavčič iz TrBta. — Tan-: k iz Brežic.
Pri Mallel: Jerman iz Gorenjskega, — Lampreht iz Dunaja. — DraS iz Zagorja. — Dr. Foldnor iz Bel)aka. — Reinhardt iz Dunaja. — Welč iz Prago. — Volk iz Dunaja.
Pri Kamor«'i: Kemporlo iz Gorenjskega — Mazolini iz Ljubljane. — Jakšo iz Gradca. — llampel iz Dunaja. — Zajec iz Kranja. — Poznik iz Gorenjskega.
Pri bavar»kt»iu dvoru : B»yer iz Celovca.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po iiii.jiii>.ji oeul, posebno:
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih 1000 več . 1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom
2000 „
1000 za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 2000
liMio zavitkov (Couvertai v kvart s firmo     ' . 1000 „ v oktav u
Zalogu  tiskanih iormularov
za c. kr. sodnije, občinske urade, okrajne zastope,  sole, cerkve in cerkvene urade,  advokate iu notarje, pobotnice za mesečne plače i. t. d.
6	gld.	-	kr.
8	n	20	n
7	B	50	
13	n	50	
9		_	
16	n	50	
4	n	—	n
8	t!	80	n
I-dajatelj in urednik Josip Jurćič.
Za /a m as nij p oilih zob
nij nobeno sredstvo prospošnejo in boljše, nego zohuu iilomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0. 1'oppa naDuiiaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lehko in brezbolostuo doti v otli zob, ki so potem trdo aprimo z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin — voda za usta
od dr. J. (1. Pnpjia. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bogncrgasso št. 2. jo najizvrstiujso sredstvo pri revmatičnemu KObobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani nji govo ra/širjenje, okrepi zobno uiobo pri zobeh, ki so maje, očisti zobe in zobno meso vsili škodljivih tvarin, us am pak podeli piijulno čvrutost, ter odstrani z njih neprijatno napo uže po kratkoj rabi.
Anatherin — zobna pasta
od dr. J. (i. 1'oppa, e. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava obrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem bclo-loskečo barvo, »dirani, tla He no pohabijo in okrepi zobno meso.
J J t'. J, G. 1'oppov
rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da no odpravi samo običajno silni zobni kamen, nego tndi zobna glazura dobiva vedno večjo bebnjo In nježnost. (.'J;>4—8)
V zalogi jo v i j ii i» i j n ii i : pri Petri-čiču in 1'irkorju, Jos. Karingerju, A nt. K r i s p e r j u , E d u a r d M a h r u , F. M. S (h mit t n, t. Dirsicu, v lekarni; daljo v vsili hkaiii.ili, piuluineiijskili in galanterijskih
zalogah ni Kranjskem,
5,rrB o. o. 2.
9 0 l* fjj- t—
. 6-. z v i* r"
R fi,j o. ca.
g' ° < <
yr   p to
i pr
ti o •  • <
I a IT
^^cc-^^^^^i
• •••••• p,
51»S» I I «g|
*3 S1 9 £ - ai # s.      £J +j±
£ o
I— E a 'O o<
£ -■
•a
^5 - .3
W b.
H. K    *^ ~.<
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne**.