Poštnina plačana v gotovini Ixhaja v pondeljek in pecek popoldne. Stans nio^ečno Din 7"--, za inozerru-.tvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnern /avodu št. 10.666. Cena 1 Diu Redakcija in uprava: Cclje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačljive. Štev. 46. Celje, pondeljek 8. junija 1931. Leto XIII. Gasilski praznik v Celju C e 1 j e , 8. junija. Prdstovoljno gasilno in reševalrio društvo v Celju je proslavilo včeraj na svečan način GO-letnico svojega tbstoja. Proslava se je vršila pod po- krovite_ljštvom g. bana dr. MaruŠiča in je bila ždružena s pokrajinskim zletom Jugosldvenske gasilske zveze v Ljubljana. V soboto G. t. m. so skoro na vseh celjskih poslopjih zaplapolale zasta- ve. Od 19. do 20.45 se je vršil sprejem Štcvilnih gostov na kolddvoru, nato pa se je formiral lep sprevod gasil- cev, ki je krenil s eeljskq železničar- sko godbo na čelu z bakljami in lam- pijoni po mestu, nato.v Gaberje in nazaj do magistrata, kjer je bil raz- hod. Mnogo oken je bilo okrašenih in razsvoiljenih. Bakljada je izvabila na ulico velike množice prebival- stva iz Celja in okolice. Po bakljadi se je vršil tovariški sestanek gasil- cev v hotelu »Evropi1«. V nedeljo ob pol G. zjuiraj je prirc- <-Hla železničarska godba ob pdkanju topičev na Miklavškem hribu budni- co po mestnih ;ulicah. Od 7. do 8. zju- traj so je vršil na kolodvoru sprejem gostov z godbo. Do 9. so je zbralo skoro 500 gasilcev iz raznih kraj; Slovenije na prostoru za starim okrožnim sodiščem, od koder je kre- nil veličasten sprevod z godbo, 13 prapori in predsedstvom Jugosloven- ske gasilske zveze pd mestu. V spre- vodu so bila zastopana gasilna dru- Stva Ljubljanarjtnesto, Ljubljana-Si- ska, Maribor, Ptuj, Celje, Gaberjo, Žalec, Slovenska Bistrica, Konjice, Šoštanj, Velenje, Slovenjgradec, Vič- Glince, Ljubljana - tobačna tovarna, Barje, Kick, Kamnik, Duplica pri Kamniku, Laško, La,tkova vas, Gu- štanj, Drešinja vas, Levee, Ponikva, Prebokl-tkalnica, Brežice, Dol pri Hrasiniku, Šmarjc pri Jelšah, Dobr- na, Arja vas, Zabukovca, Lopata, Škofja vas, Babno, Griže, Poljčane, Teharje, Vojnik, Nova cerkev, Vita- njc, Velika Pirošica, Rogažka Slati- na, Braslovče, Trnovlje, Ljubeeno, Dramlje, Letuš, Sv. Jurij ob juž. žel., Pdlzcla, Reeica ob Paki, Hrastnik- steklarna, Trbovljc-trg in Trbovlje- rudnik. Sprevod, ki ga je vodil prvi zvezni podstarosta g. Vengust, se je ustavil v Prešernovi ulici. Gasilci so se raz- vrstili na prostoru med magistratom in Marijino cerkvijo okrog stranske- ga vhoda v cerkev, v katerein je bil postavljen oltar, prapori pa pred ol- tarjem. Mod mašo, ki jo je čital g. opat Jurak, je svirala železničarska godba. Na magistratnem balkonu so bill zbrani g. ban dr. MarušiC, župan g. dr. GoriCan, predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, ku- mice ge. Stermecka, Posavčeva, Jel- lenčeva in Gradto'va ter predsedstvo Jugoslovenske gasilske zveze. Po maši jc župan g. dr. Goričan z balkona pozdravil g. bana, starosto Jugoslovenske gasilske zveze g. Tur- ka, zastopnike vojaštva, predstavni- ke državnih in samoüpravnih obla- stev ter zastopnike gasilskih žup in vse ostale goste. V svojem govoru je podčrtal veliki razvoj celjskega ga- silnega društva in mu čestital k le- pomu jubileju. Nato je spregovoril g. ban dr. Ma- rušič: »Prijetna dolžnost mi je, da prisostvujem tej slavnosti, ker sem bil prepričan, da bom napravil tudi jaz dobro delo s svojo navzdčnostjo. Posebno jc treba povdariti veliki po- men vaše rodoljubne, patriotične ak- cije. Vsaka organizacija zahteva predvsem disciplino. Prvi ste, ki zna- te podrejati svo'je oscbne koristi skupnosti in človekoljubju. Zato gle- damo na vas s ponosom. Bodite mi pozdravljeni!« Godba je zaigrala dr- žavno himno, nato pa je starosta Zveze g. Josip Turk v kratkem go- voru čestital društvu k G0-letnici. G. ban, župan in drugi predstavni- ki so se podali z balkona pred oltar, kjer je opat g. Jurak blagdslovil novi prapor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju. Kumici sta bili ge. Stermecka in Gradtova. Ga. Stermecka je čestitala društvu, nakar se je društveni načelnik gosp Koschier zahvalil za čestitko in izro- cil blagoslovljeni prapor s kratkim nagovoro'm praporščaku g. Ivanu Putanu. Za tern se je yrsilo pobra- tenje novega prapora z ostalimi pra- pori. '"•" Pa zabijanju žebljev je g. opat bla- goslovil še novi gasilski dom in re- šjlni avto. Kumovali sta ge. Posav- Cova in Jellcnčeva. Po egledu gasil- skega dema se je vršil pred magi- stratom slrumen gasilski defile. Ob 11. se je pričelp v okusno okra- šeni sejni dvorani na mestnem raa- gistratu sveCano zborovanje, ki ga je vodil starosta Zveze g. Turk. Prvi podstarosta g. Vengust je najprej po- zdravil g. bana in ostale zborovalce, nato pa je bilo sklenjeno odposlati Nj. Vol. kralju naslcdnjo udanostno brzojavko: »Gasilci dravske banovi- ne, zbrani na pokrajinskem zletu Ju- goslovenske gasilske zveze v Ljublja- ni ob C0-letnici celjskega Prostovolj- nega gasilnega in reševalnega dru- štva polagajo pred prcstol Vašega VcliCanstva neomajno udanost in zvestobo.« Predsedniku vlade g. ge- neral u Živkovicu je bila poslana po- zdravna brzojavka. Prvi podstarosta Zvezc g. Vengust jc v daljšem govoru očrtal zgodovi- no, delo in uspehe celjskega gasil- nega druStva. od ustanovitve v 1. 1871. do danes. Nato sta župan g. dr. Go- riCan in ban g. dr. Marušič ponovno čestitala društvu k demantnemu ju- bileju. DruStveni naCelnik g. Koschier je sporočil, da je društvo imenovalo gg. župana dr. Alojzija Goričana, dr. Dragotina VreCka, Mr. Andra Posav- ca in Danijela Rakuscha za častne člane. Nato so prejeli zlate spomin- ske znake ban g. dr. Marušič, novi častni člani, ge. kumice, starosta g. Turk, prvi podstarosta g. Vengust, drugi podstarosta g. Musek, župni načclnik g. Gologranc, mariborski načoinik g. Voller, ptujski naCelnik g. Steudte st., zastopnik krapinskih gasilcev g. Benc, magistratni ravna- teJj g. Öubic in načelnik celjskega gasilnega društva g. Jellenz. Gg. podstarosta Vengust in staro- sta Turk sta se zahvalila udeležen- cem proslave, nakar je bila slavnost- na seja zaključena. Ob pol 1. popol- dne se je pričel v hotelu »Evropi« banket, na katerem je bilo izrečenih več napitnic. Popoldne je deževno vreme prepre- Cilo v velikem stilu pripravljeno ve- selico na Glaziji. Veselica se je vrši- la v zmanjšanem obsegu v gornjih pros torih Narodnega ddma. Zanimiva tiskovna pravda v Celju V petek 5. in soboto 6. t m. se je vršila na celjskem okrožnem sodišču pred sodnikom poedincem s. o. s. g. dr. Bavdkom razprava o tiskovni tož- bi Kola jugoslovenskih sester v Ce- lju, zastopanega po predsednici ge. Marid iSernečevi, odvetnikovi sopro- gi v Celju, ge. M. Sornečevo v last- nein iuieim in ge. Alojzije Cilenško- ve, soproge strokovnega učitelja v Celju, proti odgovornemu uredniku ljubljanskega »Slovenca« g. Francu Kremžarju zaradi prestopka zopcr cast s kleveto in uvredo. Obtoženec je objavil 12. julija 1930. v svojem listu v rubriki »Kaj pra- vitc?« c'lanek, v katerem se napada, sicer brez točne označbe kraja, neko humanitarnd društvo in njegove funkcijonarke, češ da delovanje dru- žtva ne odgovarja njegovim ciljem in pravilom in da društvene odbor- nice porabljajo denarna sredstva, ki jih je društvo nabralo z javnimi zbir- kami, v lastno korist. Kakor je jasno razvidno iz izpovedi vseh zaslišanih prič — pri razpravi je bilo zaslišanih 33 prič, mnogo izpovedi pa je bilo le prečitanih — se podlikanja, iznešena v in'kriminiranem članku, čudovito ujemajo z okolndstnii, v katerih de- luje celjsko Kalo, seveda ne v smislu, v katerem je pisan Clanek. Z zadevo smo se že lani obširno bavili. Obtcžnica je z utemeljitvami vred obsegala 43 s strojem pisanih strani. Obtožnico je zasto'pal odvetnik g. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane, ob- toženca pa jc zagovarjal namesto obolelega dr. Brejca odvetnik g. dr. Ogrizek. Razprava je trajala v petek in soboto celih !18 ur. Sodnik gosp. dr. Bavdek je v sobo'to G. t m. ob 20.20 razglasil sodbo, s katero je bil odgo- vorni urednik »Slovenca« g. Franc Krcmž.ir spoznan krivim v smislu obtožnice in obsojen na 10 dni zapo- ra, plačilo 3.000 Din idealne o'dskod- nine, objavo sodbe v »Slovencu« in plačilo stroškov sodnega postopanja. Glcde materijelne odškodnine 50.G00 diuarjev Kolu jugosl. sester v Celju f pa. so bodo morali zasebni obtožitelji i poaJužiti civil no-pravdne poti. Zago- | vornik je vložil j>roti sodbi priziv na I vis jo instan co. DOMAČE VEITI d Nj. Vel. kralj je v petek 5. t. m. posetil Soblinec, Belovar-Moravče, Sv. Ivana Žalnega, Breznički Hum, Novi Maro'f, Varaždin, Vidovec, Iva- njec, Klenovnik in Lepoglavo. Prebi- valstvo ga je povsod sprejelo z veli- kim navdušenjcm, uprav triumfalen pa je bil sprejem v Varaždinu. V ne- dcljo 7. t. m. je Nj. Vel. kralj posetil Sisak, MoSCance, Petrinjo, Topusko. Virgin most, Vo'jnic in Karlovac. Pre- bivalstvo je spremljalo vladarja na vsej poti s prekipevajočim navduSe- njem. d Državni obračun za 1. 1929./30. odcbresi. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o odobritvi raCunov drža.vnih dohodkov in izdatkov za leto 1929./30. Cisti prcbitek oziroma saldo obratnega kapitala, ki se inia za povečanje državne gotovine pre- nesti na proracunsko leto 1930./31. in izkazati v zaključnem računu za to leto, znaša (^r)..'} miljjona dinarjev. d Prometni minister v Sloveniji. Prometni minister g. inž. Lazar Ra- divojevic je v spremstvu gcneralne* ga dircktorja državnih železnic gosp. inž. Dimitrija Šroploviča posetil v Cetrtek L t. m. Slovenijo. Inspiciral je progo in postaje o'd Zagreba do Ljubljane, v petek 5. t. m. pa želez- niško direkcijo v Ljubljani, kjer je imel z vodstvom daljšo konferenco. Minister je obljubil vso pomo'C za nujne železniške poti-ebe dravske ba- novine. d Novi generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Na plenarni seji Zbornice za TO1 v Ljubljani, ki se je vršila G. t. m., je bilo ugodeno želji znanega gospodarskega delavca ge- Ai D il fi ft» D 9J 9 TERPENTINOVO M I L O varuje pes*ilo9 ^ajsravi s^ežnobeo in mu daje prijeten svež w o n j. Stran 2. »Nova Doba« 8. VI. 1931. Štev. 4G. noralnega tajnika Zbornice gosp. dr. Frana Windischerja, da stopi v po- koj. Zbornica mu jo ob tej priliki iz- rekla svojo zahvalo za njegövo po- žrtvovalno delovanjc in ga v znak priznanja imenovala za svojega do- pisujočega člana. Za novega general- nega tajnika Zbornice jo bil imeno- van dosedanji tajnik g. Ivan Moho- rič. Sprememba v vodstvu zborničnih uradov se bo izvršila s 1. julijem. d Poučni tečaj za sadjarsko zboro- vanje v Ljutomeru. Prejeli smo: Na povabilo Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino se je vršil 31. maja v Ljutomeru poučni tečaj in sadjar- sko zborovanje muropoljskih in gor- njemedjimurskih sadjarjev in sad- nib izvoznikov. Tečaja se je udelezi- lo okrog 100 udeležencev od blizu in daleč. Otvarjajoč poučni tečaj, je prcdsednik društva sadnih trgovcev g. Pevec iz Ormoža orisal in predlo- žil splošni položaj sadjarstva ter tež- nje in zahteve inozeniske sadne tr- govine, nakar je kmetijski referent g. ŽnidariC predaval o gojitvi in pri- pravi sadja za prodajo. Obenem jo priporočal sadjarjem posamezne sadne vrste iz sadnega izbora, ki so za naš okoliš s pomološkega stališča posebno priporočljive, nakar so za- devo pretresali tudi izvozniki, tako da je vsakdo dobil preglcd, katore vrste sadja najbolj uspevajo pri nas in katere vrste se najbolje vnovčijo oziroma po katerih je več povpraše- vanja. Nadaljni govorniki so raz- pravljali o vprašanju sadne trgo'vi- he. V glavncm se je povdarjala po treba po sodelovanju mccl sadjarji in sadnimi trgovci; zahtevala so je nadalje odprava nelegalne in nere- elne sadne trgovine oziroma meše- tarije. Soglasno so bile sprejetc uda- nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in resolucije. Stvarnim izvajanjem stro- kovnjakov so z razvesljivim zanima- njem sledili vsi navzoči, zavedajoč se velike važnosti sadjarstva za na- rbdno gospodarstvo. Pred zaključkom tečaja se je banski svetnik in pred* sednik kmetijskega odbora g. Jakob Rajh iz Ljutomera zabvalil društvu za prirejeni tečaj in za stvarna izva- janja posameznih govornikov tor v imenu sadjarjev apeliral na dru- štvo, da povcča izvoz sadja in od- pravi nelegalno trgovino, kar mu je društvo zagotovilo. Gosp. Rajh je iz- razil žcljo, da bi društvo priredilo v avgustu še tak tečaj v Ljutomeru, čemur se bo rade voljc ustreglo. Po skoro triurnem zborovanju se je predsednik zahvalil navzočim za ob- isk, posebno pa prcdsednikoma sad- jarske in kmetijske podružnice in navzo'cim županom za moral no po- moč pri tako važni prireditvi ter ob vsestranski zadovoljnosti zaključil zborovanje. Društvo bo tudi v dru- gih sadnih krajih prirejalo poučnc tečaje. d Slikar Fran Tratnik — petdeset- letnik. Znani slovenski slikar Fran Tratnik v Ljubljani, naš savinjski rojak, bo praznoval v četrtek 11. t. m. svojo 50-letnico. Ob tej priliki bomo objavili v prihodnji številki zanimi- vo razpravo o Tratniku. d »Cinema revija«. Prejeli smo 11. številkd (z dne 1. junija) znane za- grcbško »Cinema revije«, ki je vsa v znamenju poletja. Clanki in števil- ne slike so posvečene kopanju, polct- nim užitkom, modi in sportu. Tudi filmska rubrika je tokrat kompro- misna in tu spoznavamo, ka'ko žive polcti filmske zvezde in zakaj dajejo kopanju prednost pred poletnimi ra- dostmi. Rubriki »Naše morje« in »Naša kopališča in zdraviliSČa« sta koristni vsem, ki se pripi'avljajo na poletni oddih, ker bodo našli veliko izbiro cenenih ho'telov in penzij. Če- tudi je ta številka »Cinema revije« polctna, vsobuje vendar tudi mnogo drugega zanimivega materijala, med drugim veC zabavnih novel in članek »Kako si mož zamišlja idealno že- no?«, in mnogo slik iz družbe. Na razpolago je tudi »Duševna klinika«, v kateri more najti vsakdo nasvet in utehd. V tej številki izvemo, da bo »Cinema revija« priredila vrsto tek- movanj v vseh znanih kopališčih na- šega Jadrana in zdraviliščih za iz- volitev »Najlepšega ženskcga kopa- liškcga gosta«. Revija izhaja dva- krat na ,mesec in se naroča pri upra- vi v Zagrebu, Preradovičeva 12. d Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove« vode. Strokovnjaki - zdravniki za motnje pri prcbavi hvalijo »Franc Jožefovc« vodo, ker poživlja delova- nje želodca in črevesa, o'dpravi otek- lino jeter, zviša izločevanje želodca. stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za iorek 9. junija: Izpromenljivo, po- nekod oblačno in dež, odnošaji tem- perature se bodo izpremcnili. Celje in okolica c Prvi del velikega vokalno-instru- nientalnega koncerta, ki ga priredi GPD v soboto 20. t. m. ob pol 21. in v nedeljo' 21. t. m. ob 17., obakrat v ve- liki dvorani Celjskega doma, obsega zgolj skladbe nestorja slovenskih skladateljev, P. Hugolina Sattnerja, ki obhaja letos 80-letnico svojega rojstva. Koncert otvori cerkvena skladba za mešani zbor in orkestei' »Vstal je Gospod«, ki nam V mogoč- nih akordih predočuje vstajenje na- rave in Gospoda. »Ruškine sanje«, mešani zbor a capella, nam slika z nežnimi melodijami bajni sanjski svet nedolžnega otroka, a se h koncu šegavo ponorčuje iz njega, kajti sa- nje so se razblinile v nič. »Svetonoč- na pesem« za mešani zbor, samo- spev in klavir je polna miline in Ča- rov, tudi glasbenih. »Nazaj v planin- ski raj«, mešani zbor a capclla, je si- cor stara, a vendar vedno sveža pe- som, slavospev našim planinam. »0 nevi.hti«, velik mešan zbor z orke- strom, nam krasno, a istocasno groz- no v besedi in glasbi opisuje prošnje našega kmeta, naj mu nebo vendar prizanese, a ko mu elementi kljub temu uničijo ves njegov trud, vse njegove nade, pade v obup — sklad- ba zaključuje z groznim vzklikom »gorjo«. Za celjske razmere je to si- gurnd prvovrsten program; prikazu- je tarn našega Sattnerja na vseh področjih njegovega ustvarjanja. Naj no bo Coljana ali okolicana, ki bi za- mudil to priliko in bi no slišal teh biserov naše glasbe. c Drugi koncert donskih kozakov »Platov«, ki se je vršil v soboto 6. t. m. zvečer v Mestnem glcdališču, je bil v očigled gasilskim prircditvam razmeroma dobro obiskan. Na spore- du so bile nekatere druge pesmi, ne- go na prvom koncortu. Zbor je žel po vsaki točki živa.hon a.plavz. c Seja okoliškega občinskega sve- ta, ki bi so bila moral a vršiti v sobo- to (5. t. m. ob 20. v obCinsKi posveto- valnici na Bregu, je bila zaradi ne- sklepčnosti odpovedana. Za kvorum je potrebno1 število 22 občinskih od- bornikov, prišlo pa jib jo samo 21. c Občni zbor podružnice Jugoslo- venske Matice v Celju, ki jo bil skii- can za soboto G. it m. zvečer v Narod- ni clom, je preložen na jxi'znejsi da- tum. Kam ob nedeljah ? K »Skalni kleti« ! Tarn dobiš prešička ali pa jančka na ražnju peCenega. ßorha proti tu- bcrkulozi je lep sens nat vrt! Dnevno radio koncert ! c Zvezni kanal med inundačnim }arkom ob Ipavčevi ulici in Sušnico. Mostno načolstvo razglaša: Mestna občina celjska razpisuje napravo zveznega kanala med inundačnim jarkom in Sušnico pod Ipavčevo uli- i co. Ponudbe se vlagajo do' 12. junija na mestnem načelstvu. Točnejši po- datki so razvidni iz razglasa na urad- | ni deski. i: Gradnja kanala ob Mariborski cesti. Mestna občina celjska razpisu- je oddajo del in dobave materijala za napravo kanala ob Mariborski cesti od tako'zvanoga Dieblovoga dre- ' voreda do propusta pod državno ce- \ sto v bližini železniškega križišča in ! pogojno skozi navedeni propust do priključka na kanal pri vili gosp. Krischkc v Gaberju. Ponudbe je tre- ba .vloziti do petka 12. t. m. do 11. do- poldne v vložišču mestnega načel ; stvä v Celju. c Cveilični dan državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju je le- po uspel in je prinesel društveni bla- gajni prav izdaten dohodek 1.700 Din. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se najprej iskreno zahvaljuje ge. E. dr. Kalanovi in gdč. Sol. upravite- ljici Zupančičevi, ki sta vodili vso akcijo cvetličnega dne. Srčna zahva- la cenj. občinstvu, ki je radevolje pri- spevalo v plemenit namen. Zahvala gro tudi gg. vrtnarjem Gradišcrju, Hillingorju, Jelovšku in Zelenku, ki so poslali prav mnogo lepega cvetja. In končno zalivnla tudi Ijubkiin de- klicam, ki so s takd vnemo prodaja- le cvetlice za revne sestrice in brat- cc. c Obrtno društvo v Celju bo imelo v petek 19. t. in. ob 19. izreden obeni zbor v scjni dvorani Obrtnega doma. Na dnovnem redu je izvolitev Čast- nega člana. c Izpremembe v državni službi. G Alojzij Zapušek, žigošač pri kontroli mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Ljubljani, je premeščen k sreskemu načelstvu v Celju, pošt- na uradnica gdč. Linda Marinkova pa iz Šmartna ob Paki v Celje. c Hišni posestniki v ckoliški obči- ni naj do sobote 13. t. m. dvignejo hišne ta.blice v občinskein uradu na Bregu, ker bo po tern terminu obči- na pritrdila tablice na stroško hiš- nih posestnikov. c Z drž. realne gimnazije. Izpiti za privaüste so se pričeli danes. Viš- ji tečajni izpiti se bodo začeli v Co- trtek 11. t, m. Pismeni izpiti bodo od 11. do 13., lustni pa od 15. do 18. t, m Višji tečajni izpit bo polagalo 18 učencev in 4 učenke. c Islet na Brezje—Bled 13. junija, Mnogo Celjanov se je že prijavilo za izlot, posebni vlak je osiguran, ne- kateri pa odlaša.jo na zadnji dan Prosimo vse, ki se udeleže izleta, da do 11. junija prijavijo g. prof. Pavli- ČU v Celju, ako reflektirajo na pre- nočišče^na Brezjah in po coni kosilo Hct Blcdu. c Rešilni oddelek celjskega gasil- nega društva je imel v nedeljo 7. t. m., na dan svečane proslave društvc- ne 60-letnice, tri vožnje z rešilnim avtcmobilom. Rešilni oddelek je bil od ustanovitve 12. februarja t. 1. do 7. VI. 115-krat alarmiran in je izvršil prcvoz 103 osob. Rešilni avto' je pre- vozil doslej okrog 900 km. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: V soboto 6. t. m. 35-letna Ma- rija Cviklova, žena posestnika iz Jaz- bine pri Mozirju, ki se je na Telo'vo pri reševanju otrok in živine iz gore- Cih posloplj smrtnonevai*no opekla po vscm tolosu, 32-iletna kočarjeva žena Eliza Kokotova z Roginske gol'- ce pri Šmarju in 37-letna kočarica Helena Polandrova iz Griž, v nedeljo 7. t. m. pa 65-letni pi'oyzitkar Jožef Cvek iz Marijagradca pri Laškern. N. p. V m.! c Smrten padec s skale. 57-letna brezposelna delavka Julijana Kvar- tičeva iz Velenja je v petek 5. t. m. nabirala na nekem bregu rože. Med nabiranjem se je oprijela neke ska- le, ki pa se je odkrušila, in Kvarti- čeva je strmoglavila deset metrov globoko. Pri padcu si je zlomila des- nd golenico, desni nadlakct in pod- laket ter več reber in dobila tudi tež- ke notranje poškodbe. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. Nje- so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v soboto 6. t. m. podlegla poškod- bam. c Težka nesreča v gozdu. 33-letne- mu Avgustu Krajncu z Uo'ginske gor- ce pri Šmarju je G. t. m. pri delu v gozdu padlo drovo na križ in mu ga zlomilo. Krajnca so prepeljali v celj- I sko bolnico. c Nogo mu je zmcikalo. 24-1 etne- mu mizarskoinu pomočniku Martiim DeŽclaku iz Trojnega pri Marija- gradcu je padel 5. t. m. pri l'azkla- danju železniških pragov prag na desno nogo in jo zmeCkal. Deželalca so pi-cpeljali v celjsko bolnico'. c Ponesrečeni ctroci. Dvcletni de- lavčev sinčck Viljem Gruber z Ostrožnega pri Celju si je v petek 5. 28. in 29. j U "M Naznaniločlanom «M članicam, da je dospelo Če^ko blago 7.a svečan« kroie, katere iz • gotavlja soüdno po meri in po znanih ugodnih cemh tovarna perila in oblek Trgo*ski dom Stennecki C e I j e t. m. zadrl 3 Cm dolgo trsko v desno stogno. — G-letni posestnikov sin Ja- kob Kukovič iz Bovš pri Vojniku je 5. t. m. pri dgnjišču prevrnil nase lo- noc vrele kave in se nevarno opekel po prsih, trebuhu in desnem nad- laktu. — Na Polzoli se je 7-letni ko- vaeov sin Miroslav Širca 5. t. m, zve- čer med igro zabodel^z nožem v steg- no nad levim kolenom. — Vsi trije otroci se zdravijo' v celjski bolnici. c Ciganijo z medvedom in opicami uganja neki mlad človek s svojo za- konsko polovico po dravski banovi- ni. V Celju se že kaže ta družba ka- kih osem dni. Tu stopica utmjeni. sestradani in že življenja siti med- ved in berači za cigana dinar je, opi- ce pa se mprajo premetavati in redi- ti svojega gospodarja. Zadeva je zelo neo'kusna. Medved, ki je sicer zelo čista zver, mora na povelje polegati po blatnih ulicah, ker cigan misli, da je'lufli zveri prav, kar je zanj dobro. Opicc pa morajo delati tudi »sokol • sko vežbo« — je to neumnost ali ne- sramnost cigandva? — ter se sploh vedejo tako nedostojno, da je za vsa mlada zijala zelo neprimerno. Bi-li oblast ne mogla živali kam spraviti, cigansko boratijo pa nagnati? Saj tudi domači ljudje ne smejo kar ta- ko izkoi-iščati dobrodelnosti. c Tatvina kolesa. Uslužbencu last- nika agonture g. Mirka Fajsa v Colju je v soboto 0. t. m. dopoldne okrog 10. neznan tat ukradel izpred poslopja obCi.nsk.oga urada na Bregu kolo znamke »Besteri Rekord«, vredno okrog 1.000 Din. c Zahvala. 6. in 7. razred drž. oko- liške dcškc narodne sole v Celju sta si dne 3. t. m. o'gledala vzoi-no ureje- no domačo milarno, last g. industrij- ca I. Catra v Sp. Hudinji. G. Cater sain je ljubeznivo popeljal otroke po tovarni, jim uslužno razlagal in po- jasnjeval zanimivosti, ob koncu pa obdaril otroke s kosi mila izborne kakovosti, za kar se mu v imenu otrok najiskreneje zahvaljujeta raz- l'ednika. Kino Mestni kino Celje. V pondeljck 8. t. m. ob 20.30 se predvaja izjemoma ge krasni zvoCni volefilm »Ljubezen Renate Langen« z Mady Christrans, Francom Ledererjem in Alfredom Abelom v giavnih ulogah. — Torek 9., sreda 10. in Cetrtck 11. t. m.: »Zmaycvalci vsemirja«. Monumenta- len lctalski zvočni volefilm. V giav- nih ulogah Ramon Novarro in Anita Page. Predigra: zvočna enodejanka. Kvallicto veliko i25fc>iro, vedno nove moderne vzorcejnnizke cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšeničnik, Celje Štev. 46. »Nova Doba« 8. VI. 1931. St ran 3. Sokolstvo Celjska sokolska župa Bratskim društvom prilagamo po dva izvoda prijavnic. En izvod osta- ne pri druStvu, drugoga vrnite za- nesljivo do 20. junija župi. Pri izpolnjevanju naj drustya po- svečajo več pozornosti povorki, kajti na nekatcrih poskusnih prijavnicali je bilo napovedanih vseh udeležen- cev pri prostih vajah okoli 60, docim so za povorko izkazala komaj po 20. Vsak telovadcc se mora udeležiti po vorke, ako nima kroja, koraka v po- vorki v civilu. Deca k povorki ne bo pripuščena in bo tvorila špalir, ko- likor se ne bo vozila na okrašenih vozovih. Nadalje prilagamo posebno prijav- nico za stanovanjski odsek. V poštev pride jo vsi tekmovalci in tekmoval- ke, sodniki, sodnice in oni, ki bodo na večerni akademiji so'delovali. Ozi- rajte sc na vse, ki nameravajo priti že na Vidovo v Celje. PrenoCiSč bo pripravljenih toliko, kolikor bo pri- glašenih. Za zamudnike in neprijav- ljene bodo morala društva saraa skrbeti. Velike važnosti je vprašanje pre- hrane v zletnih dneh. Da se olajšajo odseku za prehrano priprave, smo priložili v ta namcn posebno prijav- nico. Razlikuje se od prejšnje toliko. da je skupna kuhinja določena za naraščaj in deco. Na Vidovo se bodo lahko poslužili skupnc kuhinje vsi tokmovalci (ke). Nameščena bo v di- jaSki kuhinji, rudarski soli in Zdrav- stvenem ciomu, kjer je na razpolago jcdilno orodje, da ga ne bo treba no- siti s seboj. Cena za skupno prehra- no bo znašala 5 Din. Pro'simo brat- ska društva, da bodo pri tej prijavi natančna, in se ne sme zgoditi, da bi prišlo k obedu več mladino, kakor je prijavljene. Iz tega razloga smo pri- ložili dvo prijavnici, da morejo vod • niki na dan prihoda v Celje izrociti kopijo prijavnice z morebitnimi spremembami, ki so se morale iz tehtnih razlogov izvrSiti. Odsek /.a • prehrano bo imel na telovadišču na Glaziji v Celju svoj prostor, ki bo vidnd označen in kamor se bodo lah- ko napotili vodniki posameznih od- delkov zaradi navodil za prehrano. Ysak vodnik naj ima pripravljen de- nar za prehrano, da ga more na pod- ,agi prijavp.ice oddati pooblaščencu prchranjevalnega o'dseka, nakar bo projel potrebne nakaznice, Na glavni zletni dan bo brez dvo- ma velik naval na gostilne, kjer si bodo številni izletniki iskali obede. Iladi enakomcrne razdelitve clan- stva po raznih gostilnah prosimo bratska društva, da skrbno izpolnijo rubriko, tičoče se prehrane. Odsek za prehrano bo dosegel čim nižjo ce- no za. posameznika. Gibala se bo od 10 do 12 dinarjev. Hrana bo povsod c-naka, dobra in izdatna, za kar bo skrbcl prehranjevalni odsek. Nakaz- nice za članstvo' se bodo istotako iz- ročile na Glaziji posameznim vodni- kom in sicor za število, ki bo do 20 junija župi prijavljeno. Obede za na- raščaj in deco plača župna uprava. Glede razmestitve za prehrano Članstva, naraščaja in doce si pri- drži prehranjevalni odsek pravico, i da po lastnem preudarku odkaže po- samoznim vo'dnikom prostore. Po možnosti se bo oziralo le na one po- sobne želje, ki bodo do 20. junija iz- ražene na prijavnicah. Tiskano prijavnico naj izpolnijo druStva v celoti. Pri tern naj pazijo, da so bodo ujemale z ostalimi tremi prijavnicami. Končno ponovno in nujuo prosimo vsa bratska društva, naj bodo pri prijavah točna in vestna. S to'cnost- jo nam bodo olajšala veliko delo, ki ga imajo posamezni odseki. Ako na- vedemo, da je prijavljenih za proste vaje tclovadcev 617, telovadk 339. moškega naraščaja 413, ženskega na- raščaja 21G, moške dece 382, ženske dece 373, skupaj 2.340" pripadnikov, bodo bratska društva prav lahko uganila, zakaj so v taki meri pripo- ročamo njihovi točnosti. In kje je še velik del onega članstva in občin- stva, ki pri javnem nastopu ne bo so- dcloval, a bo vendar v Celju! Razpečavanje razglednic ltd. Opozarjamo vsa bratska društva, da je brez izjem prepovedana o pri- liki župnega zleta prodaja kakršnih- koli predmetov v korist posameznim društvom, ki se zleta udeležijo (po- sebno sotografij, razglednic itd.). Stroški za naš župni zlet so tako voliki, da je treba združiti vse silo, da bo ginotni uspeh zleta ugoden. Z d r a v o ! ; Sokolska župa Celje, Sokoiski mlatiinski dan v Zagorju V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Za- gorju sokolski mladinski dan, ki je žal nckoliko trpel na skladnosti vsled slabega vremena, ker se je morala prireditev vršiti v sokolski dvorani. Razen par izjem so bili posamezni oddelki kolikor toliko pripravljeni in želimo, da bi se razne hibe prihod- njič popravile. Mladinske igre so vsem zelo ugajale in se je tu videl plod župnega prednjaškega tečaja, ki ga je poseCal vaditelj mladinc. NajlepSa točka so bile »perice« v svo- jih posebnih oblekcah in s škafi. Vse vaje so se izvajale na godbo', ki se pa ni povsod ujemala, vsled Cesar je tr- pela tudi skladnost. Tudi program jo bil nekoliko preobširen s 13 točkami. Kot zadnja točka se je vršila prija- tcljska tckma v odbojki med celj- skim naraačajem in Clani Zagorja, ki je bila igrana zaradi boljšega vreme- na na prostem. Tej tekmi je priso- sostvovalo zclo lepo število obcin- stva in mladine. Vidi se, da je ta le- pa igra pri tamošnji publiki bolj zna- na nego v Celju. Igra se trikrat po 15 golov ter je rezultat sledec: I. 15 : 2, II. 15 : 1, III. 15 : 2 za Celje. Dru- ga igra pro'ti Trbovljam: 15 : 3, 15 : 0, 15 : 0. Zagorjani so igrali bolje, vendor niso niti ti niti oni bili kos teliniki Celjanov, ki so nudili zelo le- po igro. Treba bo še temeljite pri- prave za končno tekmo na župnem zletu v Celju za mestd župnega prva- ka. V sploSnem jo prireditev lepo uspela. Sport t Atletik SK Celje : SK Trbovlje 5 : 3 (3 : 1). Prvenstvona nogometna tekma med prvakoma čeljskega in Irboveljskega okrožja, ki se je vršila v nedeljo 7. t, m. dopoldne na sport- nem igriSCu pri »Skalni kleti«, je končala z zmago Atletikov. t Odbojka Celje—Zagorje 15 : 2, 15 : 1, 15 : 2; Celje Trbovlje: 15 : 3, 15 :0, 15 : 0. Tekmi sta se vršili 7. t. m. v Zagorju. Igra zelo zanimiva in živah- na. Tehnika samo pri Ccljanih, tlru- gi brez kombinacije. Celjska sestava: JeSinovič, Krajnc, MeStrov, Orožen, Pilih, Stegu. Sodnik Cernigoj objek- tiven. Publike precej. t 10. kolesarska zvezdna dirka v Celje se bo vršila v nedeljo 14. t. m. Točcn program bomo objavili v pri- hodnji štcvilki. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žeL Obrtno-nada- ljevalna sola je nameravala prirediti s svojimi učenci izlet na Gorenjsko, da bi si učenci ogledali razne tovar- ne v Kranju in na Jesenicah, pa tudi ha Bled so nameravali. Ker železniš- ka uprava po novih predpisih tern šolam ne priznava voč 75% popusta, je izlet izoistal. Škodo pri tern imajo sovoda uCenci, pa tudi železniški bla- Knjni je izpadlo pribliZno 1.000 Din. Dobro bi bilo, če bi so merodajni ei- nitolji zavzeli za zadevo in primogli obrtno-nadaljevalnim šolam zopet do 75% popusta na železnicah. — Sokol- sko društvo je priredilo v nedeljo 31 maja veliko tombolo, ki je prav. lepo uspela. V telovadnici se dan za dnem marljivo vežba in upamo, da bo naže društvo na župnem zletu častno za- stopano. Šmarjeta pri Celju. Brv čez Hudi- njo v Smai'jeti je_.v skrajno zanemar- \ iw* m m L James Oliver Cur wood: Podarjeni obraz 25 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Za reševanje takih težkih vprašanj je imel Keith svoj poseben način. Sedel je, prižgal pipo in zbral vse sile svojega razuma na Šan-Tunga in rcsno razčle- njenje moža, tasko da je na samega sebe in svoj tre- nutni položaj mislil kar najmanj je mogel. Štirje docela različni čuvstveni Cinitelji, ki jih je prav na- tanko ločil, so prišli v ,obzir pri tej razčlenitvi, strah, nezaupanje, sovraštvo, osebno nasprotstvo'. Na svoje veliko začudenje se je znašel Keith pred nepriCako- vano ugotovitvijo. Od trenutka, ko je prvič videl Šan-Tunga v nadzornikovi delovni sobi, je videl v njem najvcčjega sovražnika svoje svobode, najnevar- nejšo grožnjo. Vendar ni čutil niti osebnega so- vraštva proti njemu. Strah in nezaupanje sta oktala, toda strah ni bil oseben in zaupanje nič" drugega kakor na skok pripravljena čuječnost, ki odlikuje J pametne ipralce in borilce. Keithova prvotna groza nad Šan-Tungovim sporočilom se je izpremenila. Do'gnal je, da gre njegov zapadnjaški način mišljenja ponekod vštric s tern vzhodnim, in tarn jc lahko po- stavil most in se vživel v nasprotnika, od katerega so ga loCili svetovi. Naposled je našel ključ. Da, to ' bo in niC dimgega! V prvem strahu je vse napak ! videl.'Šan-Tung ni priCakoval o'd njoga, da bo iskal | rešitve v begu. Pripisoval je belemu možu več razuma. Pred vsem mu je hotel Šan-Tung povedati, da on, Keith, ni edini, ki igra za visok vložek, da mora vzeti v račun še bolj vratolomnega igralca, San • Tunga samega, in da v tej igri tpredstavlja lažni Der« went Conniston adut. Hoteč Keithu o'dpreti oči, ga je najprej obvestil, da je spregledal njegovo prevai-o, da je on John Keith in ne Derwent Conniston. Brez ovinkov je spo- ročil svoje prepričanje, da je Keitli Angleža usmrtil, kar bi bil v takih okolščinah prav verjeten sklep. To razodetje, ki ga je odkril Keithu, bi bil glas strašeče grožnje, v vsem tern je bilo nekaj, kar je bilo blizn vljudnomu opravičilu, v vsem, tudi v načinu sporo- čila, ki mu ga je San-Tung poslal. S svinčnikom na vratih n apis ana ura je bil vljuden in zgovoren mig- ljaj, ki naj bi Keithu povcdal, da Kitajcc Cisto' na- tanko pozna njegov čudni položaj in da je imel do- volj časa slišati vse, kar se je zgodilo med Keithom in Mary Josephino, morda celo videti. Okno', ki je ostalo odprto, umazanost in mokrota na zastorih in na tleh, cigaretni ogorek, vse to1 je bilo samo zato, da obrne Keithovo pozornost na omarico. Keith je za-- Cutil, kako ga prevzema do Kitajca neko občudova- nje. Vprašanji, ki ,«i ju je moral zdaj zadati, sta bili: kakäno igro igra Šan-Tung, kaj pričakiije Šan-Tung od njega? Takoj je šinila Keithu misel na Mirjamo Kirk- stonovo1, ki naj bi bila vzrok Šan-Tungovega obiska; spomnil se je nepričakovanega vprašanja, ki ga je spravilo' v tako zadrego. Mirjam Kirkstonova je dvo- mila v smi-t Johna Keitha. Ob osmih je bil šel k Mir- jami Kirkstonovi. Kmalu nato1, najbrž takrat, ko se je Mirjam Kirkstonova prestraSila obraza na oknu, je moral Šan-Tung pohiteti h kladari. Počasi, zanes- ljivo so se pred Keithom odvijale niti dogodko'v te noči. Glavna dejstva so stala trdno pred njim in nič ga ni mučila zmcšnjava neprodorno zavitih groženj in nevarnosti. Ce ne bi bilo v ko'ci na griču Mirjame Kirkstonovc, bi bil Šan-Tung že davno stopil k McDowellu in v tern trenutku jbi sedel Keith že v ce- lici za one, ki so obsojeni na smrt. Po vsem tern pa se je zdelo, da je [imel ,McDowell vendarle prav. Mir- jam Kirkstonova se je za nekaj borila in to je bilo vec kakor njeno življenje. Če je Keith pomislil, kaj bi to moglo biti, je zaškripal z zobmi in pesti so se mu stisnile. San-Tung je siccr slavil zmago, toda sadov tega zmagoslavja še ni požel; še zmirom ni cistd dosegel svojega namena. Cudovita Mirjam Kirkstonova in odvratni Šan-Tung sta stala pred končnim bojem. Po ineki zagonetni zvezi naj on, John Keith, dožene ta boj in odloči, kdo dobi in kdo' izgubi. Zakaj mu je pripadla ta naloga, kdaj in kje naj jo odigra, tega Keith ni mogel izprevideti. Samo o tern je bil trdno prepričan, da mu San-Tung za adut — | kakršenkoli že —, ki ga naj zanj izigra, ponuja živ- ljenje. Drugi dan bd čakal njegovega odgovora. In ta dan je že vstajal. Ena je bilo, ko je Keith spet poglcdal na uro. Dvajset ur poprej je kuhal svoj zadnji zajtrk v taboru. Osemnajst ur je šele preteklo, kar se je opajal ob duhu slanine Andyja Duggana, in le malo nato je sodel v kotu brivnice in se izpra- ševal, kakšna bo njegova vldga, ko stopi pred McDo- well a. Cisto nemogoče sc mu je zdelo, da bi bilo pre- teklo samo petmijst ur po vsem tern, toda pred seboj jo videl posteljo, ki mu je morala razpršiti vse te dvo'me. „Resnična prava postclja, in on žo leta in leta ni spal v resniöni postelji. Wallie mu jo je bil pri- pravil. Rjuha 'je bila bela ko snog. Čcz njo pa je bila l>regrnjena s čipkami okrašena odoja in blazine so bile vabeče napete kakor valujoča draž, ki utcgne vsak trenutek odplavati. Ce bi se bile pred Keitho- vimi ocmi dvignile v zrak, bi se mu to zdelo nekaj Cisto navadnega, nekaj samo1 po sebi umevnega Sprico prcCudnih dogodkov zadnjih petnajstih ur, ki jih je naglo preletel, so se mu zdele leteče blazine nekaj samo po sebi umevnega. Toda blazine niso od- lotclo. Ostale so tarn, kjer so bile in se mu odkrito ponujale. To je sililo zdravi človeški raziiin k nagli oclloCitvi. Ne bo vstal in šel. Vso noč ni mogel ostati l)okdnci. Zakaj se ne bi zaupal tern blazinam in za- spal? Nekaj neposredno človežkega je bilo v vabljenju blazin in postelje. To ni bija katerakoli postelja, to je ibila njegova postelja; čakala ga je. In Keith so ni hotel več upirati. Še enkrat je pogledal na uro, ko' so jo pol ure na. to obrnil. Štiri ure spanja si jc name- nil. S solncem je hotel biti buden. Stran 4. »Nova Doha« 8. VI. 1931. Štev. 46. jenem stanju. Leseni trami so stroh- neli in se polomili, varnostne ograje pa po večini ni več. Da se do sodaj še ni zgodila kakšna nesreča, jo pac" sreeen slučaj. Brv uporabljajo prebi- valci iz šmarjete, pa tudi oni iz Tr- novelj, razni nedeljski izloiaiki iz Celja in drugi, posebno šc ::ato, ker mostu malo nižje od brvi že skoraj leto dni ni. Pozivamo varnostno ob- last, da si to nevarnd brv ogleda in Ukrene vse potrebno, da se brv čim- prej popravi. Vojnik. (S o k o 1 s k. i nastop.i Sokolsko društvo v Vojniku bo pri- redilo v nedeljo 14. t. m. ob 16. telo- vadni nastop na Vrečcrjcvem dvori- Šeu v Vojniku. Cisti dobiček je na- menjen za gradnjo Sokolskega doma v Vojniku. Vabljeni so vsi prijatelji Sokolstva iz Vojnika in vsega vojniš- keg1?, okoliša. Po svetu s Klub jecljavcev. V Londonu ima- jo tudi klub jecljavcev, ki ga je usta- novil odvetnik Stanley. Na banketih, ki jih prireja klub od časa do časa, morajo imeti govoro vsi člani kluba. Ni se jiin trcba bati, da bi se jim po- slušalci smejali ali jih zasramovali, ker imajo jecljavci za pomanjkanje zgovornosti svojih sotrpinov popo'lno razumevanje. Odvetnik Stanley pri- poveduje, da je jecljal celih 30 let, vendar pa je končno to trpljenje pre- rnagal z odločno voljo'. Kdor v klubu jecljavcev posluša njegova izvajanja, bo komaj verjel, da je ta sprctni go- vornik kedaj jecljal. Stanley meni. da je jecljanje v vseh primerih ozdravljivo, ker je skoro izključno poslcdica močnc plašljivosti in izvi- ra le redkokdaj iz kake organične na.pa.ke. s Dunajski s'aazniki z doktoratom. Na dunajski univerzi je bil nedavno promoviran za doktorja prava straž- nik redarstva Alfred Trnka. On pa baje ni edini dunajski strazni'k, ki je tudi doktor prava, ampak sta dok- torja tudi še Emsinger in Kober. Vsi trije vrše stalno redarsko službo na dunajskih ulicali. Nadzornik dunaj- skega redarstva je v razgovoru z no- vinarji izjavil, da imajo ti trije dok- torji malo upanja, da bi prišli v uradniško skupino. Poveljstvo' du- najskega redarstva pa rado podpira vse stražnike, ki hočejo študirati. Med dunajskimi stražniki je 1700 takih, ki imajo srednješolsko matu- ro. Smešnice »Cemu ste pravzaprav v ječi?« »Konkurcnca me je spravila sem.« »Konkurenca?« »Da, izdeloval sem enake bankov- ce kakor dižavna bank a.« Gospa Pollakova je posetila umot- niško razstavo. »Moj Bog, slike niso slabe,« je pripomnila svoji prijatelji- ci, »a pod iijimi ni nikjer smešnice.« J 3 4 do 5 sob s pritiklitiami išče za tnkoj all za 15. avgiist boljša stranka. Ccnj. ponudbe pod značko «Večjc stsno- vanjc« na upravo »Nove Dobc«. Pri želodčnih crevesnih boleznih slabi prebavi in hemoroid/h vzemite tudi FIGOL. flGOL osv(-2ujo in čisii kri. Dobi se v vsaki lekorni, po pcšti ga pa razpoSiija proizvajalec- : apoteka dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poätnino 105'—, 3 stekl. 245'—, 1 stekl. 40— Din. Celjska posojilnica d. d. v Celiu V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupu}e Im pro- diaija cLe vlase in. vailute. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račmi ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. !*odriižiiicls ^arlbor, Sošfanj stalno po n a j v i š j i c e n i : Cvetje bele akacije. Bezgovo cvetje. Vse posušeno v senci. Poleg tega tudi druga zdravilna zeliSča. Vprašati je v Drogeriji ,Sanitas' Celjc in Trbovlje. Več dobro ohranicnih postelj in nočnih omaric z marmornatim plo^čarni se proda v hotelu »Evropa« v Cehju.. 2-2 Bor^v gozd star 50 let, je takoj na prodaj v Arclinu pri Vojniku. Naslov v upravi. Kina vino i železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Sfara lekarna fPi*i Ot^Iua | Mr» Ph. Ivo Tončič ; CELJE, Glavni —trg Aleksandrova u'. \t " I " 3 I I svetovno znano nedosegljivo sredstvo za izolacijo vlažnih sten, kleti in vodnih naprav. I CilöScin prcizkuScna prvovrstna barva za ohrarrtev železa proti rji, na prostem kakor v vlažnih prostorih. Drži enako dobro na želczn, lesu, zidu i. t. r»tix©gra doma. DNEVNI RED: Izvolitcv časfnega člana. Občni zbor je sldcpčen, ako je navzoča polovica članov. Äko bi občni zbor rie bil sklepčcn ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje z isiim dnevnitn rcdom in v istem prostoru ne glcde na število navzcčih članov. Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že ob3toja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KBEKOV TRG C« iasini palaci pri kolodvoru) Prihrankom rojakov i/ Ameriki, densrju neda- letnih, ki ga ulagajo sotiišča ter naložbam cerkvenega in obüin- skega denarja posueča posebno pažnio. Kronlinici daje poso- jila na zemljišča po nsjnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezpiačno. Za hranilne vloge jsmči poleg premožeuja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjcm in vso davčno močjo. . Urejuje Rado Peönfk. — Odgovoren za konzorcij »Nove 7)obe« in Zvezno t;.skarno Milan öetina. - Oba v Celju.