225ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
Mednarodni znanstveni posvet Bolgarija na poti v EU.
Uspehi in neuspehi.
Dunaj, 10. – 11. maj 2001
Bolgarski znanstveni in{titut v Avstriji, Dru{tvo prijateljev hi{e Wittgenstein in dunajski Ost- und
Südosteuropa Institut s svojimi izpostavami v Budimpe{ti, Ljubljani in Sofiji so v prvi polovici maja 2001
pripravili mednarodni posvet o uspehih in te‘avah Bolgarije na poti v Evropsko unijo. Simpozij sta podprli
tudi bolgarska  ambasada in dunajski magistrat, referenti pa so bili ve~inoma iz Bolgarije, nekaj je bilo tudi
Avstrijcev ter po en predstavnik Mad‘arske in Slovenije. Posvet se je odvijal v bolgarskem trgovinskem
predstavni{tvu, ne pa v Wittgensteinovi hi{i, ki je sicer sede‘ bolgarskega znanstvenega in{tituta in tudi
Dru{tva prijateljev hi{e Wittgenstein. Gre za hi{o znanega avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina
(1889–1951), ki je to hi{o zgradil po na~rtih arhitekta Paula Engelmanna v letih 1926–1929. Hi{o je
filozof sicer dal zgraditi za svojo sestro Margarethe Stounborough in je pri na~rtovanju tudi sam dejavno
sodeloval. Hi{a je kmalu postala eno sredi{~ kulturnega ‘ivljenja na Dunaju in tudi zbirali{~e pripadnikov
Wittgensteinove filozofske smeri Wiener Kreis. Vila je zgrajena v kubisti~nem stilu, leta 1971 je bila
prodana, kmalu nato pa progla{ena za kulturni spomenik in 1975 jo je kupila bolgarska dr‘ava in jo do
zadnjih detajlov restavrirala v stilu, kot je bila zgrajena, danes pa je spet potrebna precej{nje obnove. V hi{i
je poleg in{tituta tudi kulturni oddelek bolgarske ambasade, v koncertni dvorani prirejajo koncerte, vrstijo
se okrogle mize, prirejajo razstave likovnikov, predvsem bolgarskih.
Bolgarski znanstveni in{titut na Dunaju se soo~a s kar hudimi finan~nimi te‘avami, kljub temu pa {e
kar pogosto prireja mednarodna znanstvena sre~anja, katerih rezultati so vedno objavljeni v posebni
publikaciji. Mimogrede naj omenim, da je prav v dneh simpozija iz{la tudi za slovenske slaviste zanimiva
knjiga Vladka Murdarova  Die Wiener Slawistik und die bulgarische Sprachwissenschaft 1822–1849–
1918, v kateri so ob{irno obravnavani tudi Jernej Kopitar, Fran Miklo{i~, Karel [trekelj in Vatroslav
Oblak in njihovi odnosi z bolgarskimi slavisti.
Predstojnica bolgarskega znanstvenega in{tituta Antoaneta ̂ olakova, ki je moja dolgoletna znanka,
me je tudi pregovorila, da sem na tem simpoziju sodeloval, saj se je ukvarjal z obdobjem, ki je dale~ od
mojega znanstvenega zanimanja. V za~etku je bilo sicer dogovorjeno, da naj bi govoril o bolgarsko-
slovenskih odnosih od srede devetnajstega stoletja naprej, nazadnje pa je bila ‘elja organizatorjev, da naj
bo to le kratek uvod, sicer pa naj bi se osredoto~il na desetletje od nastanka slovenske dr‘ave, in sicer je
bolgarska stran to utemeljevala tako, da jih {e posebej zanima, kak{ni so bili odnosi Bolgarije z majhno in
v pribli‘evanju Evropi uspe{no Slovenijo, s katero Bolgarija nima spornih to~k. Ljubezniva pomo~ gospe
Martulaki z na{ega zunanjega ministrstva mi je omogo~ila, da sem lahko predstavil odnose med Bolgarijo
in Slovenijo od nastanka samostojne Slovenije, in sicer na politi~ni, gospodarski in kulturni ravni.
Simpozij se je za~el s pozdravnimi besedami bolgarskega veleposlanika v Avstriji Kirila Kaleva,
pozdravila nas je zdaj ‘e biv{a direktorica dunajskega Ost-und Südost Instituta Waltraud Heindl, pa
predsednik dru{tva Prijateljev hi{e Wittgenstein Andreas Schwarcz in nazadnje {e direktorica bolgarskega
znanstvenega in{tituta na Dunaju Antoaneta ^olakova. Prvi sklop referatov je bil namenjen predstavitvi
bolgarskega strankarskega ‘ivljenja, in sicer je Georgi Markov  z in{tituta za zgodovino bolgarske akade-
mije znanosti govoril o »evropeizaciji« bolgarskih politi~nih strank, Mihail Gruev s sofijske univerze
Klimenta Ohridskega o strankarskem sistemu v Bolgariji od 1944 do 1948, kar je ozna~il za ~as od krize
k transformaciji, Dobrin Kanev z nove bolgarske univerze v Sofiji pa je govoril o politi~nih strankah in
strankarskem sistemu po letu 1989.
226 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Popoldanski del prvega dne je bil posve~en polo‘aju narodnih manj{in, pri ~emer je Valerij Stojanov
z zgodovinskega in{tituta bolgarske akademije znanosti govoril o narodnih manj{inah v Bolgariji v lu~i
zgodovine in se ozrl na dana{nje stanje. Irena Ilieva s pravnega in{tituta bolgarske akademije znanosti je
poro~ala o aktualnem polo‘aju pravne za{~ite tistih bolgarskih dr‘avljanov, katerih materin{~ina ni bolgar-
ski jezik, Peter Krasztev s centralne evropske univerze v Budimpe{ti je svoj referat namenil razpravljanju,
~e je na Balkanu mo‘na splo{na re{itev vpra{anja narodnih manj{in. Omenim naj, da je Ilieva opozorila,
da ji rezultati zadnjega bolgarskega {tetja prebivalstva iz leta 2001 {e niso bili docela dostopni, pa~ pa bodo
upo{tevani v tiskani razli~ici referata. Za nas je zanimiv podatek, da je bilo po {tetju prebivalstva 1991 v
Bolgariji 66 Slovencev.
Dopoldanski del drugega dne simpozija je bil namenjen polo‘aju {olstva in znanosti. Le moj referat se
ni dotikal tega vpra{anja. Karin Liebhart (OSI-Ost-und Südost Institut Dunaj) je pripravila referat o
‘enskih {tudijah po letu 1989, Peter Bachmaier (OSI) je razpravljal o {olski politiki in {olskem sistemu po
letu 1989 in opozoril na te‘ave velikih in{titutov (bolgarska akademija znanosti je imela do leta 1989 n.pr.
kar 14.000 sodelavcev), manj{a se tudi {tevilo univerz in visokih {ol, ki jih je bilo do 1989 kar neverjetnih
42. Gert Dressel z dunajskega Institut für interdisziplinäre Forschung und Fortbildung je imel referat o
sodelovanju med avstrijskimi in bolgarskimi znanstveniki v zadnjih desetih letih.
Zadnji del simpozija je bil namenjen temam o gospodarskih, voja{kih in politi~nih vidikih prizadevanj
Bolgarije, da se vklju~i v NATO in EU. Tako je Emil Cenkov (Center for the Study of Democracy iz Sofije)
govoril o varnostnih prioritetah Bolgarije po letu 1989, Todor Balabanov (Institut für Höhere Studien,
Dunaj) je opozoril na te‘ave pri gospodarskem prestrukturiranju, Michael Geistlinger (Institut für Völker-
recht und internationale Organisationen, ki spada pod univerzo v Salzburgu) pa je ocenjeval poro~ilo o
izpolnjevanju politi~nih kriterijev za vstop v EU, ki je bilo narejeno leta 2000.
Simpozij je dal kar soliden pregled razvoja Bolgarije od leta 1989, organizatorji so obljubili, da naj bi
zbornik referatov iz{el jeseni 2002 in ~e bo res tako, bo to prav zanimiv in aktualen pregled dobr{nega dela
najnovej{e bolgarske zgodovine.
Franc Rozman
Mednarodna znanstvena konferenca »Vojska in voja{ki
faktor v dr‘avah in dru‘bi jugovzhodne Evrope
od 18. do 20. stoletja«
Zadar, 13. – 15. september 2001
Sredi septembra 2001 je bila v Zadru mednarodna konferenca, ki po {tevilu sodelujo~ih sicer ni bila
velika, vendar je dala zanimive znanstvene rezultate in obeta, da ji bodo sledile {e prihodnje. Projekt je namre~
na~rtovan {ir{e in izhaja iz ugotovitve, da se je zgodovinopisje jugovzhodne Evrope po letu 1989 bolj malo
ukvarjalo z vlogo vojske v socialnem, politi~nem in kulturnem razvoju tega podro~ja. To zanemarjanje toliko
bolj vzbuja za~udenje, ker je bilo delovanje voja{kega faktorja od 18. stol. pa vse do danes zelo odlo~ilen
dejavnik pri razli~nih procesih zgodovinskega razvoja tega podro~ja. Voja{ka vpra{anja pa tudi danes niso
izgubila veljave. Izoblikoval se je poseben projekt, ki sta ga vodila Catherine Horel z zgodovinskega in{tituta
Pierra Renouvina univerze v Parizu ter Drago Roksandi, profesor za novej{o zgodovino na filozofski
fakulteti v Zagrebu. Pri organizaciji konference so sodelovali tudi francoska ambasada v Zagrebu, hrva{ka
ambasada v Parizu, raziskovalna skupina Integracija in kooperacija v Evropi s pari{ke univerze, dunajski
In{titut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, francoski nacionalni center za znanstveno raziskovanje, franco-
sko zunanje ministrstvo, francosko zastopstvo pri NATO in hrva{ko ministrstvo za znanost in kulturo. Re~i
je treba, da kljub sodelovanju tako eminentnih institucij organizacija konference ni bila lahka in nazadnje tudi
vseh prijavljenih referentov v Zadru ni bilo. Tudi sam potek konference ni minil brez spodrsljajev, med
katerimi je bil ve~ji ta, da skoraj ni bilo ~asa za diskusijo, kar pa sicer ni ni~ novega, in da ni bilo obljubljenega