e URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV 1 v LJUBLJANI, dne 7. matca 1957 Številka 6 V SEBI N A t 3«. Uredba o gasHskih skladih Sl. Odlok o priznavanju stro&kov za upravo, vzdrževanje In amortizacijo stavb. 32. Odlok o načinu ugotovitve dopolnilnih sredstev za pravice oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, In za druge potrebe posredovalnic za delo. 33. Odločba o razrešitvi In postavitvi sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za občo uprave LRS. 34. Odločba o Zavodu za duševno defektne Hrastovec—Trate. Odloki ljudskih odborov: 13. Odlok o Ustanovitvi vodnega sklada v okraju Ljubljana. 1». Odlok o spremembi odloka o prepovedi predelave odkupljenega In zbranega mleka na območju okraja Ljubljana. 20. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb okraja Ljubljana za čas januar—marec 1957. 21. Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna MLO glavnega mesta Ljubljane za leto 1955. 22. Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna bivšega okraja Ljubljana okolica za leto 1955. 23. Odlok o razveljavitvi odloka o začasnih predpisih z navodili za zasnovo gradbenih objektov iz lahkega betona, vzgrajencga na zgradbi, o začasnih predpisih za uporabo granulirane plavžne žlindre kot agregata za lahki beton In o začasnih predpisih in navodilih za izdelovanje lahkega betona Iz granulirane plavžne žlindre. 24. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Bežlgrad. 23. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Center. 26. Odlok o gradbenih okoliših v občini LJublJana-Moste. 27. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb okra- ja Trbovlje v mesecih Januar, februar In marec 1957. 3«. Na jKMilagi 45. člena temelj nega zaikoua o varstvu pred jKižarom (Uradni list FLRJ, št, 18-170/56) izdaja Izvršni svet LjudsLe skupščine LRS UREDBO o gasilskih skladih 1. Splošne določbe 1. člen V vsakem okraju se ustanovi okrajni gasilski sklad. Ustanovi ga okrajni ljudski odbor z odlokom. 2. člen Gasilski skladi se ustanovijo zato, da se dobijo sredstva za potrebe požarne varnosti im gasilske službe. Iz gasilskih skladov se samo dopolnjujejo sredstva za potrebe, za katere so po 42. členu temeljnega zakona o varstvu pred požarom dolžni skrbeti občinski in okrajni ljudski odbori. 3. člen G asi.Iški skladi so proračunski skladi in so pravne osebe. Za svoje obveznosti so gasilski skladi odgovorni s svojimi sredstvi. 4. člen Gasilski sklad upravlja upravni odbor. 5. člen Dohodki in izdatki gasilskih skladov se določijo in ugotovijo vsako leto v predračunih dohodkov in izdatkov gasilskih skladov. Predračun sklada se sestavi na podlagi potrjenega načrta o uporabi sredstev sklada. Predračun dohodkov in izdatkov gasilskega sklada je priloga okrajnega proračuna. 6. člen S pravili gasilskega sklada se natančneje določita način upravljanja gasilskega sklada in njegovo poslovanje. Pravila gasilskega sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa za notranje zadeve pristojni svet okrajnega ljudskega odbora. 7. člen Sredstva gasilskih skladov se smejo uporabljati samo na podlagi potrjenega letnega načrta o uporabi sredstev sklada in v mejah predračuna dohodkov in izdatkov sklada. Upravni odbor gasilskega sklada sestavi predlog perspektivnega načrta o uporabi sredstev sklada za dobo petih let in v skladu s tem načrtom vsako leto posebej predlog letnega načrta o uporabi sredstev sklada. Predloge načrtov o uporabi sredstev sklada izdela upravni odbor gasilskega sklada ob sodelovanju okrajne gasilske zveze in okrajne podružnice Državnega zavarovalnega zavoda. Predlog načrta predloži upravni odbor po svetu ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, v potrditev okrajnemu ljudskemu odboru II. Srodstva gasilskih skladov 8. člen Dohodki okrajnega gasilskega sklada so: 1.4% od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemu zavarovalnemu zavodu na območju okraja; 2. gasilski prispevek v višini 2 % od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini; 3. dotacije političnih teritorialnih enot in darila. Sredstva gasilskega sklada, ki ostanejo konec leta, se prenesejo kot dohodki gasilskega sklada v predračun za prihodnje leto. 9 . člen Sredstva gasillsLili sJdanlov se nalagajo pri ibaaki, pri Laiteri se nalagajo proru-öunska sre4stva okraja. 10. člen Sredstva gasdilsikiega sklada se lahko uporabijo samo za teile namene: 1. za nabavo posebnega gasilskega orodja in njegovih delov, ki dviga tehniduo sposobnost gasilske enote in pripomore k uspešnemu gašenja im reševanja ter za generalna popravila takega orodja; 2. za nabavo specialne gasilske opreme; 3. kot prispevek k stroškom za strokovno izobrazbo gasilcev; \ 4. kot prispevek k stroškom, ki jih imata občina oziroma okraj po 42. in 44. öl emu temeljnega zakona o varstvu pred požarom.' Sredstva gasilskega sklada se ne smejo uporabljati za osebne izdatke uslužbencev in delavcev v gasilska službi. 11. člen Iz sredstev gasilskega sklada je treba uporabiti 10 % sredstev za republiško gasilsko šolo, 5 % za seminarje in tečaje okrajne gasilske zveze in občinskih gasilskih zvez, 2 % pa za tisk, radio in druga propagandna sredstva republiške gasilske zveze. Za kritje nepredvidenih izdatkov v zvezi z večjimi požari in drugimi večjimi elementarnimi nezgodami je treba iž sredstev skladu določiti 5 % kot rezervo sklada, 12. ölen Za potrebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe se dajo sredstva iz gasilskega sklada za take poklicne gasilske enote in gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev, ki morajo opravljati gasilsko službo na območju, kjer so pomembnejši objekti in naprave ali kjer so objekti ali naprave, zaradi katerih obstoji povečana nevarnost požara, ali pa na območju, na katerem je večje število strnjenih naselij. III. Upravljanje gasilskih skladov 13. ölen Upravni odbor gasilskega »klada sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani. Predsednika voli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, člane pa izmed gasilskih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji poiža me varnosti Upravni odbor se voli za dobo'dveh let. 14. ölen Upravni odbor gasilskega sklada ima zlasti tele nuiloge: 1. sprejme pravila sklada, 2. izdeluje predloge perspektivnih in letnih načrtov o uporabi sredstev sklada; 3. sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov sklada in predlog trimesečnih planov; sestavlja zaključni račun sklada; 4. odloča o dodeljevanju sredstev sklada in lahko določa pogoje za uporabo dodeljenih sredstev; 5. nadzoruje (uporabo sredstev sklada; 6. nadzoruje finančno in materialno poslovanje sklada; 7. upravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem sklada, ki so mn dane s pravili sklada; 8. določa računodajalca za izvrševanje predračuna sJdL&xiä. 15. člen Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje upravnega odbora in skrbi, da se izvršujejo sklepi upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora sklada zastopa gasilski sklad kot pravno osebo pred državnimi organi in nasproti fizičnim in pravnim osebam. Predsednik upravnega odbora sklada ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev vsakega sklepa upravnega odbora, ki je nezakonit in mora o tem brez odlašanja poročati za notranje zadeve pristojnemu upravnemu origanu okrajnega ljudskega odbora, da o tem odloči Ta upravni organ mora odločiti o tem najpozneje v 30 dneh. ih. člen Upravni odbor gasilskega sklada je za svoje delo odgovoren okrajnemu ljudskemu odboru. • Upravni odbor dela na sejah; seje ima po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece. Predsednik mora sklicati sejo upravnega odbora, če to zahteva za notranje zadeve pristojni .organ ali svet okrajnega ljudskega odbora ali pa polovico članov upravnega odbora. 17. člen Predračun dohodkov im izdaitkov gasilskega sklada izvršujeta odredbodajalec za izvrševanje predračuna in računodajalec. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna gasilskega sklada je predsednik upravnega odbora gasilskega sklada. 18. člen Upravni odbor ne sme razpolagati s sredstvi gasilskega sklada, dokler ni potrjen predračun gasilskega sklada. 19. ölen Upravni odbor ima pravico zahtevati, da koristnik vrne sredstva, ki jih je uporabil za drug namen, kot so bila dodeljena. 20. člen Ljudski odbor oziroma gasilska organizacija mora za sredstva, ki jih dobi iz gasilskega sklada, voditi evidenco na posebnem računu in mora o uporabi navedenih sredstev do konca leta dati upravnemu odboru gasilskega sklada obračun. 21. člen Okrajni ljudski odbor lahko ustavi izvrševanje predračuna gasilskega sklada, če ugotovi, da upravni odbor gasilskega sklada ne uporablja sredstev v namene, ki so določeni s to uredbo in s pravili sklada. 22. član Strokovno in pisarniško •tlelo opravlja za gasilski sklad za notranje zadeve pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. Stroški za upravljanje gasilskega sklada, izvzeanši stroške za službe iz-prednjega odstavka, gredo v breme predračuna gasilskega sklada. IV. Prehodne in končne določbe 215. člen Okrajni ljudski odbori morajo najpozneje v dveh mesecih potem, ko začne veljati ta uredba, ustanoviti okrajne gasilske sklade in izvoliti npravne odbore gasilskih skladov. 24. člen Upravni odbori okrajnih gasilskih skladov morajo v 15 dneh po svoji izvolitvi sestaviti pravila gasilskega sklada in poskrbeti, da se vsa sredstva gasilskega sklada, ki' so bila nabrana do uveljavitve te uredbe, naložijo na račun sklada pri p ris K>j ni banki. Upravni odbori gasilskih skladov morajo v enem mesecu po izvolitvi napravili obračun o vseh sredstvih, ki so bila zbrana do uveljavitve te uredbe, in obračun o morebitni uporabi teh sredstev ter ta obračun predložiti okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev. 26. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRSc. Št. U 44/57 Ljubljana, dne 5. marca 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 31. Na podlagi 57. Člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18-171/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ODLOK o priznavanju stroškov za upravo, vzdrževanje in amortizacijo stavb 1 Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero dohodnine od stavb, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, se od kosmatega dohodka odbija za stroške uprave, vzdrževanje in amortizacije 50 %. 2 Odbitek iz prejšnje točke se ne priznava od tistega dela najemnine, ki ga prejme zasebni lastnik v stanovanjsko skupnost vključene hiše. 3 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, • uporablja pa se za odmero dohodnine od stavb za leto 195*6. Določbe tega odloka se uporabljajo tudi pri izdajanju potrdil o dohodkih od stavb za leto 1955, kolikor se za potrdila uporabljajo za uveljavljanje pravic do prejemanja otroških dodatkov. Št. U 45/57 Ljubljana, dne 5. marca 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Predsednik: Milko Goršič 1. r. Boris Kraigher *1, r. 32. Na podlagi 41. člena uredbe o financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12-92i/55) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. ODLOK o načinu zagotovitve .dopolnilnih sredstev za pravice oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, in za druge potrebe posredovalnic za delo 1 Da se zagotovijo dopolnilna sredstva tistim okrajnim posredovalnicam za delo, ki jim prispevki okrajnih zavodov za socialno zavarovanje iz 3. točke prvega odstavka 3. člena oziroma iz 39. člena uredbe o financiranju socialnega zavarovanja ne zadostujejo za kritje obveznosti do oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju (pasivne posredovalnice za delo), morajo tiste okrajne posredovalnice za delo, katerih izdatki za zakonite obveznosti do oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, so manjši kot prispevki, ki jih'dobijo od okrajnih zavodov za socialno zavarovanje (aktivne posredovalnice za delo), del presežka vplačati na poseben račun Republiške uprave za posredovanje dela pri Narodni banki FLRJ. 2 Višina dela presežkov, ki' ga morajo vplačati aktivne iposiredovalnlce za delo po 1. točki tega pdlaka, se določi v razmerju med skupnim primanjkljajem pasivnih posredovalnic z.a delo in med skupnim presežkom aktivnih posredovalnic za delo in se na posamezne aktivne posredovalnice za delo porazdeli v sorazmerju s presežkom, ki so ga dosegle. Med letom morajo aktivne posredovalnice za delo plačevati trimesečne akontacije v višini, ki jo določi upravni odbor Republiške uprave za posredovanje dela. Na koncu leta določi upravni odbor Republiške uprave za posredovanje dela dokončen znesek, ki ga morajo posamezne aktivne - posredovalnice za delo plačati za kritje primanjkljaja pasivnih posredovalnic za delo. Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka imajo okrajne posredovalnice za delo pravico do pritožbe na Sekretariat Izvršnega sveta za delo. 3 Iz sredstev, vplačanih .po 1. in 2. točki tega odloka, dodeljuje upravni odbor Republiške uprave za posredovanje dela posameznim pasivnim posredovalnicam za delo dopolnilna sredstva za kritje obveznosti do oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju. Pasivne okrajne posredovalnice za delo morajo mesečno predlagati Republiški upravi za posredovanje dela oibraöun o uporabi dodeljenih sredstev. 4 Da se zagotovijo dopolnilna sredstva za kritje primanjkljaja, ki so ga imele v letu 1956 pasivne okrajne posredovalnice za delo, določi upravni odbor Republiške uprave za posredovanje dela v skladu z določbami 2. in 3. točke tega odloka znesek, ki ga morajo vplačati na njen račun pri banki tiste okrajne posredovalnice za delo, ki so bile v letu 1956 aktivne, in porazdeli ta sredstva na pasivne posredovalnice za delo, 5 Sekretariat Izvršnega sveta za delo LRS je pooblaščen, da po potrebi predpiše navodilo za izvrševanje tega odloka. 6 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 46/57 Ljubljana, dne 5. marca 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Predsednik: Milko Goršič 1. r. Boris Kraigher 1. r. . 33. Na podlagi 9 točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in v zvezi z 39. členom zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-137/56) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: V Sekretariatu Izvršnega sveta za občo upravo LRS se: 1. Adolf Ari gier razreši dolžnosti sekretarja za občo upravo, ker je prevzel drugo dolžnost; 2. Mirko Tušek, sedaj pomočnik sekretarja, postavi za sekretarja za občo upravo. St. S 1655/1-57 Ljubljana, dne 5. marca 195.. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Predsednik: Milko Goršič I. r. Boris Kraigher 1. r. 34. Na podlagi 2. in 6. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2 in 11. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-436/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS odločbo o spremembah in dopolnitvah odločbe o razglasitvi doma za duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru za socialno-zdravstveni zavod Odločba o razglasitvi doma za duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru za socialno-zdravstveni zavod (Uradni list LRS, št. 21-75/54) se spremeni in .dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi: ODLOČBA o Zavodu za duševno defektne Hrastovec-Trate 1 Dom za duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru, ki je bil ustanovljen z odločbo vlade I-RS (Uradni list LRS, št. 45-244/48), se preimenuje v Zavod za duševno defektne Hrastovec-Trate. Zavod je finančno samostojen socialno-zdravstveni zavod. Sedež zavoda je v Zgornji 'Voličini (občina Lenart). 2 Naloga zavoda je, da daje duševno defektnim odraslim osebam z območja Ljudske republike Slovenije zdravstveno nego in zdravstveno pomoč poleg splošne oskrbe. 3 Zavod gospodari s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej. 4 Zavod ima sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika zavoda. Upravnik zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju. Druge člane upravnega odbora imenuje Svet za socialno varstvo LRS v skladu z določbami 12. člena zakona o socialnih zavodih. 6 Upravnika zavoda postavlja in razrešuje Svet za socialno varstvo LRS. 7 Za zadeve im naloge zavoda je pristojen Svet za socialno varstvo LRS. ‘ 8 Svet za socialno varstvo LRS izvrši to odločbo. 9 Ta odločba velja od 1, oktobra 1956. St. 653/3-56 Ljubljana, dne 5. marca 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Predsednik: Milko Goršič L r. Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 18. Na podlagi 3., 5., 4„ 20. im 38. člena uredbe o upravljanju vodnih skladov (Uradni list FLRJ, štev. 43/56), ob uporabi 4. in 8. člena zaikoma o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34755) in 3., 8. in 9. člena splošnega zakona o 'ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26/55) je okrajni ljudski odibor Ljubljana na 13. redni skupni seji dne 18. decembra 1956 izdal ODLOK o ustanovitvi okrajnega vodnega sklada 1. člen Ustanovi se okrajni vodni sklad. 2. člen Vodni sklad je proračunski sklad, vanj se stekajo: 1. dotacija iz okrajnega proračuna: 3. prispevek v vodni sklad,, ki je določen v zveznim družbenim planom oziroma z zveznim zakonom; 3. drugi dohodki po posebnih zveznih predpisih; 4. obresti od sredstev skladov, ki so naložena pri banki na posebnem računu; 5. darila in podobni dohodki. 3. člen Sredstva vodnega sklada se uporabljajo: 1. za varstvo zemljišč in ureditev vodnih tokov, rek im hudournikov v okraju; 2. za obrambna dela pred poplavami; 3. za vzdrževanje objektov na vodnih tokovih; 4. za pomoč pripravljalnim odborom za ustanovitev novih vodnih skupnosti pri izdelavi študij in projektov za melioracijo novih območij; 5. za študijska, raziskovalna in projektivna dela na območju okraja za reguliranje in ureditev vodnih tokov, ki tečejo skozi okraj. I 4. člen Vodni sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 5. člen Okrajni vodni sklad upravlja upravni odbor, imenuje ga okrajni ljudski odbor. Način poslovanja upravnega odbora se določi s pravili, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa OLO. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. št. 3446/5-57 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Nadomešča predsednika OLO pod p redsednik: Ing. Ivo Klemenčič I. r. 19. Na podlagi 1. odstavka 15. in IdS. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/50) v zvezi s 1. in 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58/55) izdaja okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 15. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. decembra 1956 ODLOK o spremembi odloka o prepovedi predelave odkupljenega in zbranega mleka na območju okraja Ljubljana objavljenega v »Glasniku« št. 31 dne 20. IV. 1956 tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: 1. člen Prepoveduje še vsem gospodarskim organizacijam, ki odkupujejo in zbirajo mleko, ne glede na njihovo sedanjo dejavnost kakršnakoli predelava mleka v mlečne proizvode, če .n? dobijo dovoljenja za predelavo mleku od pristojnega organa, določenega s tem odlokom. 2.. člen Dovoljenje za predelavo mleka iz 1. člena tega odloka izdaja Tajništvo za gospodarstvo OLO Ljubljana po poprejšnjem zaslišanju Okrajne zadružne zveze. » 3. člen V primeru kršitve določb tega odloka se kaznujeta odgovorna oseba v gospodarski organizaciji in gospodarska organizacija z denarno kaznijo 5000 din. Kazni po tem odloku izreka sodnik za prekrške pristojnega občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, službenem glasilu OLO Ljubljana. Št. 01/6-2313/57 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Nadomestuje predsednika podpredsednik: Ing. Ivo Klemenčič 1. r. . 20. Na podlagi 11. im 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št.. 13/1956), 12. im 64. člena zakona o okrajnih ljudsikih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora im na seji z;bora proizvajalcev dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za čas januar—marec 1957 1. člen Potrebe okrajnih organov im proračunskih zavodov v času januar—marec 1957 se financirajo tako: 1. da «c sredstva za osebne izdatike zagotovi jo za štev.iilo usužbencev po stanju v decembru 1996; 2. da se za materialne izdatke zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki v času januar—marec 1996; 3. da se za zabode, ki so bili ustanovljeni med' letom, /.ugotovijo materialni izdatki v višini povprečne porabe treh mesecev v letu 1996; 4. izjeme od določb v točki 1 do 3 dovoljuje svet za družbeni plan in finance. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna okrajnega ljudskega odbora za leto 1997. 3. člen Ta odlok velja takoj od 1. januarja 1'997. St. 01 ,/3446/3-97 Ljnbijana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OIX3: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 21. Na podlagi 103. in 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/1956), 12. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradna list LRS, št. 19-89/92) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1996 sp če j el ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna bivšega MLO glavnega mesta Ljubljane za leto O?"» 1» člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna MILO glavnega mesta Ljubljana za leto 1999, sestavljen po predpisih 105. člena temeljnega zakona o proračunih in 161., 162, in 164. člena uredbe o izvajanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državnih organov itn zavodov. 2. člen Sklepni račun mestnega ljudskega odbora za leto 1955 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1995 in sklepnimi računi posebnih skladov za leto 1999 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohoditi in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu mestnega ljudskega odbora za leto 1955: I. po sklepnem računu MLO: dohodki 2.270,063.758 din izdatki 2j269,779.982 din presežek dohodkov 287.776 din II. po sklepnih računih finančno samostojnih za- vodov MLO: dohodki 2.411,212.243 din izdatki 2.316,459.955 din presežek dohodkov 112,487.641 din presežek izdatkov 17,370.953 din III. po sklepnih računih posebnih skladov: dohodki 52,939.853 din izdatki 39,030.849 din presežek dohodkov 13,889.004 din 4. člen Presežek dohodkov mestnih finačno samostojnih zavodov se razdeli: okrajnemu proračunu namenskim skladom finančno samostojnih za vodov za prenos na rodno poslovanje v 1. 1956 5. člen Presežek dohodkov posebnih skladov se prenese kot dohodek v naslenje leto. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. St. 04/1-346/1-57 Ljubljana, dne 28. decembra 1996. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 22. Na podlagi 103. in 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/1956), 12. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/92) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. decembfa 1996 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna bivšega okraja Ljubljana okolica zp loto 1955 1- člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica za leto 1993. sestavljen po predpisih 105. člena temeljnega zakona o proračunih in 161., 162. in 165, člena uredbe o izvrševanju proračunov, in o računovodstve-nem poslovanju državnih organov in zavodov. 2. člen Sklep,ni račun okrajnega ljudskega odbora za leto 1995 s sklepnimi računi posebnih skladov za leto 1995 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora za leto 1995: I. po sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora: dodhodki 934,831.792 din izdatki 907,235.394 din presežek dohodkov 27,596.398 din 13,563.000 dan 81,397.993 din 17,526688 din II. po sLlepniih računih finačno samoatojmih zavodov okrajmega ljudskoga odbora: dohodki izdai tki presežek dohodkov presežek izdatkov 4311,214.280 dim 403,294.5(55 dim 8,710.575 dim 790.830 dim III. po sklepnih računih posebnih skladov: dohodki 454,57X217 dim radrrtiki 295,951.181 dim presežek dohodkov 158,640.056 din 4. člem Presežek dohodkov otkrajmdh fimamčmo samostojnih zavodov se ra zdeli: namenskim skladom finamčmo samostojnih zavodov 7,077.300 dim za prenos na redno 'poslovamje v 1. 1956 . 1,433.275 dim 5. člen Presežek dohodkov posebnih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto. 6. člen Ta odlok veflja od dneva objave v »Glasniku« okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Št. 04/1-5446/4-97 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 23. Na .podlagi 15. im 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uredni list LRS, št. 19-89/52) je okrajna ljudski odbor Ljubljana na 14. skupni seja okrajnega zbore in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 195(6 sprejel 2. člem Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Št. 3446L/2-57 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjam Deraaatia 24. Na podlagi 2. odstavka 15. člana im 4. točke 64. člena zakotna o okrajnih ljudskih odborih (Uraduj list LRS, št. 19-89/50) im 2, člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namena (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljama-Bežigrad ma seji obeh zborov dne 08. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubijana-Bežigrad 1. člem V občimi Ljubljama-Bežigrad se smejo uporabiti za gradbene namerne samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kaikor jih določa v 3, členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč ma način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, im to ob upoštevanju 3. im 9. do 15. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem plamu (Uradni last FLRJ, št. 78-625/49) im priloge l/b-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uredni list FLRJ, št. 54-571/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: ODLOK o razveljavitvi odloka o začasnih predpisih z navodili za zasnovo gradbenih objektov iz lahkega betona, vzgrajencgu na zgradbi, o začasnih predpisih zn n pore ho granulirane plavžne žlindre kot agregata za lahki beton in o začasnih predpisih in navodilih za izdelovanje lahkega betona iz granulirane plavžne žlindre 1. člem Odlok okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o začasnih predpisih z navodili za osnovo gradbenih objektov iz lahkega betona, vzgrajenega n« zgradbi, o začasnih predpisih za uporabo granulirane plavžne žlindre kot agregata za lahki beton in o začasnih predpisih in navodilih za izdelovanje lahkega betona iz gramullranc plavžne žlindre (»Glasnik« OLO Ljub-• ljama z dne 14. IX. 1956 št. 71) se razveljavi. 1. Ožji mestni predel: Zemljišča leže v mejah: Vilharjeva cesta z izhodiščne točko na križišču Titova cesta, Vilharjeva cesta, Smartinska cesta. Savska cesta, do križišča pred Žalami, kjer se seka z bodočo industrijsko obodno cesto, industrijska obodna cesta (Dimičeva im Posavskega cesta so del industrijske obodne ceste), podaljšek industrijsko obodne ceste v smeri proti Litostroju (Posavskega cesta) do kamniške proge, kamniška proga oziroma meja občine Ljubljama-Bežigrad im občine Ljubljana-Siška proti jugu vse ob državnih železnicah do Titove ceste, to je do prelaza Titove ceste, Titova cesta proti severu do izhodiščne točke na križišču Vilharjeve in Titove ceste. Zemljišča leže v k. o. Šentpeter I. del, de,l v k. o. Kapucinsko predmestje, k. o. Brinje in k. o. Sp. šiška. Zemljišča se smejo praviloma uporabiti za zidanje stanovanjskih in javnih objektov povprečne gostote nad 200 prebivalcev na 1 ha ter za individualno zazidavo s pripaidajoijinm dragimi pomožnimi objekti im napravama javmega in zasebnega pomena. V grafičnem prikazu so zemljišča označena po namenu zidave. 2. Stožice-Brinje: Zemljišča leže v tehle mejah: Izhodiščna točka je križišče Titove ceste s Kocbekovo ulico v k. o. Brinje, meja poteka po Kocbekovi ulici do Mdliborske utice, po Mariborski uilici proti severu in preide po njej v k. o. Stožice s fern, da se vključijo v gradbeni okoliš vzhodno ležeče parcele Mariborske ulice v širnimi enega stavbašča (.zazidava obeh strani ceste), .počenši v višini Kocbekove ulice k. o. Brimje im z zaključkom pare. št. 407/6 k. o. Stožice imkl. Meja poteka nadalje talko, ot 1884 k. o. Stožice proti vzhodu do križi,šča s potjo 1986 k. o. Stožice. Od tod poteka meja proti severu po poti pare. št. 1986 k. o. Stožice do katastrske meje k. o. Stožice — k. o. Ježica. Meja okoliša poteka dalje v k. o. Ježica z vključeno .potjo pare. št. 1259 do Titove ceste in preko nje do pare. št. 110/1, po njeni meji (vključno pare. št. 110/1), v premem podaljšku preko poti pare. št. 1261/2 do pare. št. 50 imkl., po poti mimo cerkve izključno pare. št. 64/3 in 64/2, pare. št. 6 in 7 inkl., po poti pare. št. 1'265 do poti pare. št. 1253 do pare. št. 1345/4 inkl., pare. št. 345/3 im 346/1 do vključno pare. št. 350, po njeni severni meji do poti pare. št. 1266, ob mejah pare. št. 11/4, 15/1, 18 im vključno 21/2 do poti pare. št. 1274/1 do izhodiščne točke pare. št. 1886 k. o. Stožice. Zemljišča leže v k. o. Ježica im k.,o. Stožice. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje stanovanjskih in javnih objektov ter za individualno zazidavo s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zasebnega pomena. V grafičnem prikazu so zemljišča prikazana po namenu zidave. 5. Zeleni varovalni pas: Zemljišča leže v mejah: Izhodišča točka je križišče pred Zalami. Meja poteka: od križišča po Tomačevski cesti do Koželjeve ulice (pare. št. 830 k. o. Brinje), in po Koželjevi ulici proti zahodu do Dečkove ulice ter nadalje proti zahodu tako, da dela 300 m široki pas med industrijsko obodno cesto i.n poljedelskim predelom vse do Titove ceste, od tu preide mejo na Glavarjevo ulico, k,j je obenem meja okoliša v k. o. Kapucinsko predmestje, nato je meja podaljšek Glavarjeve ulice do severovzhodne meje pare. št. 287 k. o. Kapucinsko predmestje (slepe proge), in je meja okoliša do kamniške proge, severovzhodna meja pare. št. 287 k. o. Kapucinsko predmestje. Nato preide meja na kamniško progp, ki je obenem meja med obema občinama Ljmjdjaoa-Bežigrad in Ljubljana-Šišk a, proti jugu do ol>odnc industrijske ceste, ki je obenem južna meja okoliša zelenega varovalnega pasu do izhodiščne točke na križišču pred Zalami. Zemljišča leže v k, o. Sp. Šiška, k. o. Kapucinsko predmestje in k. o. Brinje. Zemljišča v lem gradbenem okolišu so zeleni varovalni pas ožjega mestnega predela, v katere se smejo pozida vati objekti lahke industrije, obrii in podobni objekti javnega in zasebnega pomena s pogojem, da se ohrani strnjeni zeleni pas. V grafičnem prikazu so zemljišča prikazana po namenu zidave. 6. 1‘oLojMiiišča: Zeimljišča ileže y mejah: Izliodiišoua točka je križišee pred Žalam1!. Od tu poteka meja po Zakkii cesti proti severovzliodiu, to je po občimsiki meji med občinama Ljuihljana-Bežiigrad in Ljubi j an a-Moste vse do podaljšku |x>b pare. št. 1940 k. o. Stožice in poteka po njej proti vzhodu od omenjene občinske meje do Tomačevske ceste. Nadalje je meja Tomačevska cesta od križišča poljake poti 1940 k. o. Stožiee s Tomačevsko cesto do izhodiščne točke križišča pred Žalami. Zemljišča leže v k. o. Stožice, k. o. Brinje in k. o. Sentpeter I. del. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti samo za zidanje pokopaliških objektov z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami s pogojem, da je upoštevan pokopališki red. 4. člen Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno dn zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil ■za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbe ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi z.emljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po pre-t"'"u enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13573/31-96 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 25. Na podlagi 3. odstavka 15. člena dn 4 točke 64. člena zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št, 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LllS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljuhljatna-Center na seji obeh zborov dne 38. decembra 1956 «prejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Center 1. člen V občini Ljubljana-Center se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu, kakor ga določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenem okolišu je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem pilanu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge 1/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih im okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Pni pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen • Za gradbeni okoliš se določi celotno območje upravne občine Ljubljana-Center. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški organ. 5. _ člen Ožje lokacije v gradbenem okolišu določi gracL beni organ ObLO Ljubljana-Center ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne ,po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 8. ölen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljimbljana. Srt. 07/1-13(575/30-56 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia I. r. 26. Na podlag:! 2. odstavika 15, člena din 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/521) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste na seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Moste 1. člen V občini Ljubljana-Moste se sinejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v -3., 4. in 5. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št, 78-625/49) ter priloge 1/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Ožji mestni predel občine Ljubljana-Moste: Zemljišča o/.jega mestnega predela obkroža tale meja: izhodiščna točka na Smartinski cesti pri železniškem viaduktu, Sina r tinska cesta do odcepa Savske ceste, Savska cesta, Žalska cesta do spoja s Smartin-sko cesto, Šmartinska cesta do vzhodne meje okoliša, določenega za individualno zidavo ob Kajuhovi ulica, vzhodna in južna stranica individualne zidave do Kajuhove ulice. Kajuhova ulica do železniške proge Ljubljana-Zalog, železniški viadukt, projektirana industrijska obodna cesta, desni breg Ljubljanice do izliva Gruberjevega prekopa, levi breg Gruberjevega prekopa do tromeje ObLO L ju bi jam a -Mos te-C e nt e r-Rudnik meja med ObLO Ljubljana-Moste in Ljub-Ijana-Center do izhodiščne točke na Smartinski cesti. Zemljišča leže v k. o. Moste, Udmat in Brinje. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih, industrijskih dn javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega, industrijskega pomena. 2. Asanacij.ska in bločna zazidava Moste: Zemljišča v tem gradbenem okolišu obkroža tale meja: sečišoe vzhodnega robu industrijske obodne ceste v projektu's severnim (levim) bregom Ljubljanice, po bregu do hišne številke 169 na Zaloški cesti, severni cestni rob Zaloške ceste do Folijske poti, Fdlj-ska pot, odcep poti na letališče v smeri železniškega prelaza do oddaljenosti 60 metrov od južne meje železniške proge Ljubljana-Zalog, v oddaljenosti 60 metrov od železniške proge do vzhodnega roba industrijske obodne ceste v projektu, obodna cesta do izhodiščno točke ob severnem bregu Ljubljanice. Zemljišča leže v k. o. Moste. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih, industrijskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega, industrijskega in zasebnega pomena. 3. »Nove Jarše«: Meja obkroža tale predel: izhodiščna točka Severini rob Sm ar tinske ceste v spoju z Žalsko ulico, zahodna stranica pare. št. 798, Križna ulica, južna stranica pare, št. 780/1, preko Jarške 'ceste, zajema v zazidalni okoliš pare. št. 669, 670, 666, 668, 665, 664, se usmeri preko pare. št. 663, 661, 660, preide v k. o. Sto-žice, od tu po vzhodnih stranicah pare. št. 144(5/7, 144/5/11 in 1445/1 do severne stranice pare. št. 1522/3, po tej stranici preko jarške ceste do vzhodne stranice pare. št. 1524, južna stranica te parcele, južnovzhodna točka pare. št. 1540/8, preko Križne ulice do južnih stranic pare. št. 1551/1, 155G/1 in 1555/1 proti katastrski meji k. o. Moste do severovzhodne točke pare. št. 716 dn ob vzhodnih stranicah pure. št. 716, 717, 715/1 dn 713 do Smartinske ceste in od tod po Smartinski cesti do izhodiščne točke, do spoja z Žalsko ulico. Zemljišča ležijo v k. o. Brinje, Stožice dn Moste. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 4. »Na Gmajni«: Meja obkroža tale predel: izhodiščna točka pri odcepu ceste na Gmajni in od Hruševske ceste, Uruše vska cesta do vzhodne stranice pare. št. 1303. 1304 in 234 do cestne parcele št. 1351 in po tej cestni parceli do severne stranice pare. št. 1130/2, po vzhodni stranici pare. št. 1139/2. 1126 in 1125, južne stranice pare. št, 1125, 112)8/2, 1128/1, po zahodnih stranicah pare. št. 1128/1 in 374/3, do južnih stranic pare. št. 339/26 im 339/25, po vzhodni stranici te paircele do južne stranice pare. št. 341/2, po vzhodni in severni stranici te parcele do vzhodnih stranic pare. št. 279/2 in 279/1, do izhodiščne točke v spoju ceste na Gmajni in s Hruševsko cesto. Zemljišča leže v k o. Stepanja vas in Hrušica. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se sinejo uporabiti za individualno zazidavo. 5. Naselje Bizovik: Meja obkroža tale predel: izhodiščna točka, cestna pare. št. 1053. zahodna iu južna stranica pare. št. 473/1. zahodna dn južna stranica pare. št. 436, zahodna točka pare. št. 438/1, zajame pare. št. 633/2, 638/1, 642/2, 643/4. 64V1, 64^'3, 64fci/Hi, 64^:13, Wö/ll, 648/14, 648/2, 648/10, 648/17, 648/6, 648/4, 626/'!, 606/7, 636/9, 606/11, 606/12, 636/13, 606/14, 626/15, 606/16 iin 606/17, do s^x>ja s cestno pare. št. 10(52, zajame nadalje pare. št. 602/3,