86
Dopisi.
Iz Dunaja 11. sušca. — q Prejmite, ljube ^Novice", danes nekoliko verstic iz serca cesarevine nase. Odkar je pust minil, imamo veliko manj zabav. Kurent je pokopan in ž njim noroglave zabave; javni plesi so nehali, in akoravno je ljudi mnogotere vere tukaj, se vendar pozna, da imamo — post! Nočem Vam pisati, kako se žurnalisti kavsajo in se judje veselijo, — tudi ne, kako visoke gospode goljufe zapirajo; to Vam povejo tako dunajski časniki! Priobčiti pa Vam morem za nas Slovence veselih reči. V nedeljo 4 t. m. smo imeli prijazen dan; pomladanska sapica se je razlivala po obnebji in mikalo nas je vse zelo, iz izbic zleteti in se sprehajati pod milim nebom. Zadenem jo tudi jez z nekim prijatlom v „Prater4', in ko sem se nadihal pomladanske sape in je začelo se že mračiti, so me noge jele že boleti in v želodcu se je unela želja po neki pijači, ki jo tudi nase slovenske mamice, tetke in babice tako rade serkajo, namreč po — kavi. Gnalo me je naprej med trumami sprehajoče se gospode skoz wJagerzeile" in čez donavski kanal v mesto, in ne vem, kako, zabredel sem v „Wollzeileu v ^Bader-jevo" kavarno. Pa kako se je razveselilo moje serce, ko zagledam tukaj mnogo mojih znancov in nadepolnih naših mladih pisateljev! Vsedem se k njim; oni pa so jeli mi marsikaj o naših slovstvenih stvareh pripovedovati. Najbolj radovalo pa me je, da sem našel na mizi naše jugoslovanske časnike „Novice", ,3Slov. Glasnika", 35Danico", ^Narodne Novine", „Napredak", gospodarski list"? „Katolički list", »Glasnik Dalmatinski", „Srbs.
Dnevnik" itd. Povedal mi je prijatel, da so te liste si rodoljubi deloma sami naročili za kavarno, deloma jih tudi omišljuje kavarničar. Pričakujejo še tudi gosp. Ca k rova 55Slovensko" iz Novega Sada, ktera bode, kakor se nadjamo, prav zanimiva za vse Slovane. Res vesela in zanimiva novica za vsakega Slovenca mora to biti, kako navdušeni in uneti za narod svoj se zbirajo nadepolni mladi naši jugoslovanski sinovi okoli mize, na kteri stoji hrana duševna iz raznih krajev jugoslovanskih. Serce mi je veselja bobnela po persih, ko sem vidil tu pri eni mizici Slovence, ondi pri drugi brate Horvate, pri tretji Serblje, sopet pri drugi Istri-jane in Dalmatince, ki pa vsi se prijazno bratijo in pogovarjajo in le na eno reč mislijo: na napredek literature in izobraženje naroda svojega. — Da nismo slovenski mladenči pod krinko lepega spola prikovani, naj kaže še sledeča novost: Zbralo se je družtvice Slovencov, Horvatov in Serbljev, ki se shajajo ob pondeljkih v „Lothringar-jevia gostivnici na ??Kohlmarkt-u" in popevajo mile nam jugoslovanske. Imajo jednega „predsednika", ki za pošteno zabavljanje skerbi, in jednega »chormeistra", ki napravlja k slovenskim pesmam mične napeve. Tako se kratkočasijo pri kozarcu „Svehatskega Lager-au ali pri kupici rujnega vinca s popevanjem narodskih in drugih lepih pesem, ter spriču-jejo nemškemu svetu, da tudi pesem slovenska je — krasna! Da se to početje ne spodtakne nad kakim kamnom, si je pridobilo družtvice tudi policijsko dovoljenje. — Zadnje dni preteklega mesca smo dobili tudi od dr. Agustinovic-a izdane ^Prvince" v oni novi pisavi, ktero že menda „Novice" poznajo, v roke. Škoda, da gosp. vrednik ne odjenja od svoje misli, da le njegov list sam je s pravo pisavo pisan! Ako bi pisal, kakor se pišejo navadno horvatski listi, gotovo bi njegov lepi namen veselo in lepo cvetje rodil. Tako pa si skoro nikdo noče naročiti tega časopisa in berž ko ne mu bomo kmalo sopet peli: ?)requiescat in pace !" Naj bi učeni gosp. dr. Agustinovič premislil kritiko o njegovi pisavi, ktero je „Napredak" prinesel v 1. broji t. L, in naj bi se po nji obnašal! — Kadar bom sopet kaj zanimivega v novičarsko torbico nabral, ne bom odlašal, Vam, ljube „Novice" vse priobčiti.   Z Bogom!
Iz Dolenskega. J. — š — V nekterih krajih Do-lenskega je revšina taka, da se Bogu usmili! Lakota tare mnogo revežev tako, da se jim ne godi nič bolje kakor unim na Horvaškem in Isterskem, kterim so, kakor smo v 55Novicah" brali, presvitli cesar na pomoč prihiteli. Da bi se tudi na naše reveže na Dolenskem milostljivo ozerli! Pričakovaje take vikše milosti, ki more saj nekolika pomagati več revežem, položim danes dobrotnikom in do-brotnicam le milo prošnjo za eno družinico, ki lakote omedljuje. V neki stranski bajtici, v ktero sneg in burja piše, na spodnjem Dolenskem, že več mescov troje bolnih oseb, med njimi tudi majhen otrok, kruhka prosi; — zdi-hujejo in ječijo kakor revne duše v vicah. Ko so bili zdravi, so si le s tem življenje'ohranili, kar so si z rokami prislužili; dolga bolezen jih tako silno terpinči, da jim je že več telesnih udov pokvarila, in res! obupati bi jim bilo v tako žalostnem stanu, ako bi se z vero ne tolažili. Sosedje njih so jim ubogajme dajali, dokler so sami kaj imeli; al zavoljo lanske slabe letine so zdaj že sami v takošnem pomanjkanji, da jih z milošnjo še dalje podpirati ne morejo. Mili glas teh vpijočih betežnikov: »pomagajte! usmilite se nas!" je pisatelja teh verstic (dušnega pastirja) tako v serce ganil, da se ne more dalje zderžati, da bi miloserčnih dobrotnikov in dobrotnic, kteri so že večkrat revežem svoje dobrotljive roke odperli, ne poprosil rekoč: Usmilite se jih! usmilite! saj se bo tudi usmiljeni Jezus vas usmilil! Mili dar pa, če je tudi še tako majheu, prosim čast. vredništvu „Novic" ali pa ;,Danice" izročiti. . Ako bi pa kak duhoven ali drug dobrotnik hotel berže kaj darovati, je prošen poslati po pošti do Novega mesta poste restante z napisom J. — š —
87
Iz S— na Notranjskem. „!Vovicea, ki rade naznanjate svetu slavne dela, povejte tudi nekaj od tacih , za ktere imajo biti posebno Pivca ni hvaležni. Dobroznani gospod Janez Kali s ter, Slavničan po rojstvu, zdaj v Terstu stanujoč, se je do svojih ubogih rojakov z milini sercom in dobrotljivimi rokami obernil. Naredil je namreč 6. dan t. m. dva zavoda ali dve štiftengi: 1750 gold. je v 4y2 percentnih obligacijah v povzdigo živiuoreje, 1750 gold. v ravno takih obligacijah pa v pospeh sadjo-reje zaslavinsko faro naložil. Na dan sv. Janeza Ne-pomučana se bo vsako leto iz obrest (čiužev) podarjenih obligacij 50 svitlih tolarjev po goldinarji in pol nov. dn. v Sla vin i med najboljše živinorejce, v sv. Marjeti pa ravno toliko in ravno tacih tolarjev med najboljše sadjo-rejce tudi v Slavini tako razdelilo, da bo najboljši živino-in sadjorejec 20 tolarjev, pervi za njim 10 tolarjev dobil, čvetero druzih najboljših za temi bo pa po 5 tolarjev pri vsaki delitvi prijelo. Razdelilo se bo tako vsako leto 50 tolarjev ali 75 gold. med take gospodarje, ki so najboljše junice izredili, 50 tolarjev ali 75 gold. pa med najboljše sadjorejce slavinske fare. Na noge toraj, slavinski farani, sreča vas išče, poprimite se živino- in sadjoreje! Časi so že zdaj hudi, še hujši utegnejo priti! Zaslužka čedalje bolj pomanjkuje. S živino- in sadjorejo zamorete sebi in svojim otrokom k časni sreči pripomoči ali vsaj se tudi v hudih letinah pošteno ohraniti. Poglejte, koliko lepih krajcarjev si pridni sadjorejci košanske doline za samo sadje vsako leto pridobijo, v tem ko vi le tožite, da ni nobenega zaslužka ali da so slabe letine, zraven pa svoje gmajne puste pušate. Kdaj nek se bote že zdramili in bote jeli gmajne deliti, iz svojih lastnih delov pa potem senožeti si naprav-Ijati, ali jih saj z sadunosnim drevjem nasajati? Ce vas pa sadje, ki ga bodo še le vaši otroci ali unuki oživali, dosti ne mika, ali vas ne bodo svetli sreberni tolarji mikali, ki jih morete za premije dobiti? O pač se ne morete dosti svojemu verlemu rojaku zahvaliti, da vas k pridni živino-in sadjoreji tako močno spodbada. Ravno ta dobri gospod je tudi lani in predlanskim za olepšanje svoje rojstne farne cerkve po 50 gold. pripomogel, in kakor on je tudi usmiljena gospa leta 1858 zavod ali štiftengo naredila, po kteri ubogi koške in slavinske vasi po 26 gold. 25 kr. n. d. vsako leto dobivajo; zdaj pa je namenila v čast Božjo in ljudem v zaslužek v Kočah namesto dozdanje premajhine poddružinske cerkve novo večjo zgolj na svoje stroške postaviti. „Bog plati gospodu in gospe tolike dobrote!" — doni iz sere slavinskih fatanov, s kterimi sta si pri njih najdražji spominek postavila.                                     A. P.
Iz Ljubljane. Gosp. Fr. Cegnar nam je pisal, da se njegove pesmi že tiskajo in sicer v Celjovcu pri Leonu; v kakih 6 tednih bodo gotove. Naročnikov se je nabralo okoli 700. — V posvečenje Radeckovega spominka, ki se bo v Ljubljani odkril na sv. Jožefa dan, so nemške bukvice ravno na svetlo prišle in se vezane v vseh tukajšnih buk-varnicah kakor tudi v bukvoveznici Gerber-jevi po 20 kr. nov. dn. dobivajo pod naslovom: „Krain und Radetzkv", spisal dr. H. Costa. Donesek teh bukvic, ki popisuje razmere slavnega maršala do krajnske dežele od leta 1797 do njegove smerti, bo gosp. pisatelj podaril zakladu krajnskih invalidov.
Iz Ljubljane. Tukajšna cukrarnica, nekdaj zlo sloveča, ki je predlanskim pa na kant prišla, se pod poprejšnim gospodarstvom menda ne bo več začela, čeravno je na novo spet sozidaua in z mašinami oskerbljeua; uradnikom in drugim je bila unidan služba s trimesično plačo odpovedana. Ako se ne bo cukrarnica kak drugač začela, je to največja nesreča za delavce, ki imajo veliko otrok, kruha pa malo. — Od več krajev slišimo, da z o z i m i n o na polji žalostno stoji, zlasti reži se tu in tam celo nič ne vidi. Da bi se le stari prigovor ^Božični dež pride po rež" letos povsod ne spolnil!    Začetek letošnje zime, pa tudi ves nje pretek
je bil res tako slab za polje, da ni čuda, ako bi se ozimina mogla zdaj nadomestiti z j ari no; al kakošna nesreča bo to spet za kmetijstvo, ktero si že več let ne more na bolje pomagati. Sv. Gregor — pervi pomladanski dan po kmečki pratiki — nam je prinesel 9 etopinj mraza! Za zgodnjo sadje je sicer to vreme dobro, da zaderžuje v drevesih prehitro poganjanje.