Poštnina platana v gotovini Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), zal/> leta BO din, za '/< leta 45 din, mesečno 16 din. Tedenska i _ TRGOVSKI LIST Številka 112. Uredništvo: Ljubljana,, Gregorčičeva ulica 23. TOL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-41. Rokopisov ne vračamo. — Plača ln toži se v Ljub J ant Časopis za trgovino. industriio nlcl v L^ublJan^št.*1L95& Ivhsin vsak ponedeljek, IZflcVfcB Rred0 ta petek Liubliana, sreda 12. oktobra 1938 Cena posamezni itevilU din 1*50 Premalo kontakta z mladino Na izrednem občnem zboru Zveze trg. združenj je delegat Združenja v Slov. Bistrici g. Roj-nik upravičeno zahteval, da se posveča več pozornosti trgovskemu naraščaju, zlasti pa njegovi izobrazbi. Zgodaj je treba v trgovskem naraščaju zbuditi ljubezen za poklic, ker le na ta način bo mogoče dobiti dober naraščaj, ki bo mogel zadovoljivo nadaljevati lepe tradicije slovenskega trgovstva in te tradicije še dvigniti. Zato bi bilo nujno želeti, da bi vsa trgovska združenja posvetila čim večjo pozornost trgovskemu naraščaju in da bi gledala tudi na to, da bi bil čim ožji stik med trgovskimi pomočniki in trgovci. Vse, kar je zaposleno v trgovini je ena družina in zato morajo tudi vse vezati in družiti ozke in prisrčne zveze. A ne samo za trgovski naraščaj je treba bolj skrbeti, v vseh panogah in v vseh strokah je treba gledati, da se doseže čim živahnejši kontakt z mladino. Samo na ta način jo je mogoče obvarovati pred raznimi zmotami in jo pritegniti k skupnemu delu, da bo nekoč mogla dobro pripravljena zavzeti svoje mesto v javnosti. Treba upoštevati, da še ni bilo zlepa dobe, ki bi bila idejno tako razbita ko sedanja. Vsa mogoča naziranja se ponujajo mladim ljudem, a o vsakem sliši tudi vse polno slabih strani, da ne more priti mlad človek do pravilne orientacije. Zato vidimo, da se lovi mladina med skrajnimi ekstremi, da išče resnico in trdno stališče, da pa razočarana obupa nad vsem. A ta mladina je poklicana, da nekoč prevzame vodilno vlogo v narodu. Ne more pa se za to vlogo pripravljati niti idejno niti praktično. Idejno, ker ne vidi nobenih svetlih primerov, ki ,bi dvigali njen polet, temveč mora dan na dan slišati le nelepe stvari, da njen idealizem nujno ugaša. Pri tem pa je materialno stisnjena, živi v najtežjih razmerah in se ne more prekopati naprej, ker ji nihče ne daje prostora, ker so ji vsa boljša mesta zaprta. Ne rečemo, da bi se starejši morali mladini kar umikati, toda pritegniti bi jo morali k delu, da more mladina spoznati in se naučiti, kako treba delati. Ce bo mladina vedno daleč proč od vseh poslov, potem se teh poslov tudi ne more izučiti. Toda lepega dne preide nanjo dolžnost da te posle prevzame in jih vodi. Mladino pa je treba pritegniti k delu tudi zato, ker donaša čas vedno nove in vedno večje naloge, da so potrebne vedno nove sveže sile. Vse naše javno življenje je treba osvežiti, saj vsi vidimo, kako slabo hodimo po sedanjih že čisto izhojenih potih in da nas ta pota nikamor ne privedejo. Zato tudi vidimo, da v vseh teh 20 letih nikakor nismo tako napredovali, kakor bi morali in. da je program nalog, ki bi jih morali izvesti, vedno večji, namesto da hi se manjšal. Boljši in večji kontakt je treba doseči z mladino, ne zato, da bi mladina odrinila starejšo generacijo, temveč da bi se usposobila, da zagrabi za delo tam, kjer j^ starejša generacija nehala. Potreben nam je harmoničen razvoj Socialno zav se mora decentralizirati Leta in leta že zahtevajo vse gospodarske organizacije Slovenije brez izjeme, da se socialno zavarovanje popolnoma decentralizira, ker pomeni današnje centralistično socialno zavarovanje težko zapostavljanje interesov Slovenije. To znova dokazuje petletka Su-zonja! Po tej petletki, ki jo je ravnateljstvo Suzorja že odobrilo, je določenih za investicije 67*9 milijona din. Od teh investicij bi dobila Slovenija celih l-5 milijona din ali 2^2 odstotka. Od vseh prispevkov Suzorja pa mora Slovenija plačati 16-2 odstotka. Po svojih prispevkih bi morala dobiti Slovenija 10-9 milijona, dobila pa bo le poldrug milijon. A najlepše je to, da niti tega poldrugega milijona ne dobi, ker je bil ta revni poldrugi milijon namenjen za zgradbo ekspoziture v Celju, a niti te ekspoziture ne namerava Suzor zgraditi. Tako bi Slovenija od vseh za investicije določenih 67'9 milijona din dobila — prazen nič! Celjski občinski svet je sicer začel energično akcijo, da se ekspozitura v Celju vendarle zgradi, toda tudi če bi se to doseglo, ne moremo biti s tem zadovoljni. Zahtevamo, da dobi Slovenija vseh 10-9 milijona din, kolikor ji pripada z ozirom na njene prispevke, ker ne moremo trpeti, da bi se Slovenija še nadalje tako zapostavljala. Ce mora že Slovenija drugod plačevati več, kakor bi morala z ozirom na število svojega prebivalstva, pa takšne neenakosti nikakor ne moremo trpeti pri socialnem zavarovanju. Za to zava rovanje morajo plačevati tudi naši najslabše plačani delavci, ki imajo komaj toliko dohodkov, kolikor ije potrebno za golo življe-nje‘. ^ ljudje, od katerih vsi nimajo niti eksistenčnega minima, naj plačujejo stroške socialnega zavarovanja še za druge! Nezaslišana krivica je to, ki se pač ne sme trpeti. Tem manj, ker ije Slovenija že itak silno zapostavljena. Tako so bile v 1. 1937.. dovršene od Su zorja investicije za 14/8 milijona din, od katerih ni dobila Slovcni-ja niti pare. Zapostavljanje Slovenije pa se kaže tudi povsod drugod. Tako je od vseh Suzonjevih posojil v višini 60‘8 milijona din dobila Slovenija le 8-6 milijona, ali 141 odstotka, a bi morala dobiti 16-2 odstotka. V denarnih zavodih ima Suzor naloženih 96-4 milij. din. V kate* rih denarnih zavodih ima Suzor ta denar naložen, o tem njegovo poročilo molči. Gotovo pa je, da so slovenski denarni zavodi tudi tu prikrajšani. Tako je Slovenija vedno in povsod zapostavljena. Zato moramo znova zahtevati popolno decentralizacijo Suzorja, ker drugače teh krivic ne bo nikdar konec. Zahtevati pa moramo decentralizacijo tudi zato, ker se bodo potem upravni stroški socialnega zavarovanja znatno znižali. Upravni stroški Suzorja so znašali v 1. 1937. ogromno vsoto 64'8 milij. din, kar je približno ena četrtina vseh izdatkov Suzorja za bolniško zavarovanje. Prepričani smo, da bi se z decentralizacijo socialnega zavarovanja ti stroški zelo znižali, hkrati pa tudi zvišale bolniške dajatve, ki so danes na vsak način mnogo prenizke. Tudi zaostanki prispevkov, ki so danes neverjetno visoki, bi bili pri decentraliziranem socialnem zavarovanju mnogo nižji, ker bi bila potem kontrola mnogo lažja, a bi tudi ljudje za socialne institucije svoje pokrajine raje plačevali, ker bi denar teh institucij ostal v pokrajini. Sicer pa bi želeli, da se tudi po pokrajinah navedejo zaostanki! Iz vseh teh tehtnih razlogov moramo zahtevati decentralizacijo socialnega zavarovanja, ki jo moremo utemeljiti tudi s tem, da se je ta decentralizacija pri pokojninskem zavarovanju dobro obnesla in se naj zato uvede še pri bolniškem, nezgodnem in starostnem zavarovanju. Narodna skupščina razpuščena Nove volitve bodo 11. decembra t. I. naroda, potrebno nam je ustvarjajoče sodelovanje vseh’ sil in zato je potreben kontakt z mladino. Ne gledati mladino od zgoraj navzdol ne ]e go l katerem avl, da Arabci nikdar popravek — Popravke v pravimi i bodo dopustili> ^ bi postali ku za opravljanje zdravniške sluz- židje gospodarji v Palestini. Ves he nri bratovski skladnici — Od- židovski narod, ki se nahaja raz-redbo o izključni pravici prodaja- toesen P«^sem 0^3. rešiti Židov v Palestini pred Arabci. , Panarabski kongres v Kairu Je Odločbo o obveznosti navodil sprejel resolucijo, v kateri zahteva Narodne banke po okrožnicah za takojšnjo oreooved nadaljnjega nja vate in obvezilnega materiala vse ustanove in osebe — Razširi- naseljevanja re^ov ▼ Palestini, imenovanje arabske vlade v Pale- tev seznama o blagu, za čigar uvoz gtinl ^ amnestijo vseh političnih je treba dobiti predhodno dovo- krivcev. Ce te zahteve ne bodo litev odbora za uvoz pri Narodni I^trefšta^bojejn^1301 ZaČeli Z na]' banki — Razne razglase sodišč in ^Pr6ti kardinalu (it*. Innitzerju uradov ter bazne druge objave. | ^ nar sociai;sti Prlredili velike demonstracije. Vdrli so v nadškofijsko palačo, razbili velik del pohištva ga pometali na ulico in sežgali. Kardinal Innitzer moTe v i* .......„ . „v.„ , , „ , cerkev sv. Štefana le pri stranskih Predlog o uvedbi konkurza o vratih močno stražo policije. premoženju trgovca Josipa Guten- .Vest, da je bil aretiran, pa ni res- beraa v Mežici je zavrnjen, ker nična. , . _ .. . nerga v ^ j Francoski proračunski deficit je ni premoženja. dosegel že velikanski znesek 50 Konhprz o premoženju Alfreda mU1Jard frankov, pri čemer pa - Am&na v Tržiču je razve^avljen. | broški za mobilizacijo niso všteti- Konknrzi - poravnave Denarstvo Poštna hranilnica v septembru Število vlagateljev se je v septembru povečalo za 3464 na 519 tisoč 304, hranilne vloge pa so se znižale za 128,1 milijona na 1.190,3 milijona din. To znižanje je P<^le-dica zaradi velike zunanjepolitične napetosti povzročenega navala na denarne zavode. Ker je med tem že nastalo popolno pomirjenje in so ljudje tudi začeli nositi denar nazaj v denarne zavode, je pričakovati, da se bodo v oktobru vloge znatno dvignile. V čekovnem računu je naraslo število računov za 70 na 25.924. Prometa je bilo za 8.200 milijonov, za 80 milijonov manj ko v avgustu. Brezgotovinskega prometa je bilo 54'96%. Tudi vloge na čekovni račun so padle, in sicer za 179,75 na 1.535,7 milijona din. Tudi te vloge so začele v oktobru zopet rasti. Angleški kredit češkoslovaški Angleško posojilo 10 milijonov funtov (skoraj 2 in pol milijarde din), ki ga bo dala Angleška banka po naročilu angleške vlade Češkoslovaški na razpolago, še ni bil nakazan Češkoslovaški. Verjetno je, da se bo vse posojilo porabilo za utrditev zlate podloge Češkoslo vaške nar. banke, ker bo ta morala povečati obtok bankovcev za kritje vseh izdatkov, nastalih zaradi novih mej. Smatra se, da bo to posojilo brezobrestno in da ga najbrže ne bo niti treba vrniti, temveč bo šlo v celoti v breme 1'onda za izgube. Dovolitev kredita Češkoslovaški je vzbudila v zadnjem času tudi mnogo kritike. Angleži se boje, da bo Češkoslovaška prišla popolnoma pod vpliv Nemčije in da bi zato posojilo 30 milijonov funtov, ki ga naj dobi Češkoslovaška, bilo v resnici posojilo Nemčiji. Stvar Nemčije pa mora biti, da skrbi za finančno rehabilitacijo svoje žrtve. Verjetno je, da bo londonska vlada počakala še nadaljnji razvoj dogodkov, preden bo dala posojilo. v barva, plesira in Ze v 24 urah 5£\ss: itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Seienburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Pomirjenje na denarnem trgu kaže zadnji izkaz Švicarske narodne banke z dne 7. oktobra. Zlata podloga je ostala z 2,850,7 milijona frankov skoraj nespremenjena, devizna se je povečala za 4,6, obtok bankovcev se je znižal za 129,5 na 1.803,4, obveze na pokaz pa so se zvišale za 100,1 na 1.565,2. Zlato kritje znaša 84‘62%. Nemčija je določila tečaj češke krone na sudetskem ozemlju na 0‘12 nemške marke. Po izkazu nemške Reichsbanke z dne 30. 9. se je povečal obtok bankovcev za 1.277 na 8.023 milijonov RM. Skupni obtok obvez na pokaz je narasel na 10.154 milijonov. Pred enim letom je znašal samo 7.265 milijonov RM. Zasedanie delegacije borz Dopolnitev starih uzanc Delegacija borz kr. Jugoslavije je imela 7. in 8. oktobra svoje redno zasedanje v Novem Sadu, kot sedežu letošnjega predsedni-štva delegacije. Zasedanja so se udeležili: za beograjsko borzo Vaja Petkovič, član uprave, dr. Gla-šič, gen. tajnik, Gustav Krklec, tajnik in Dimitrije Novakovič, pravni svetovalec borze, za zagrebško borzo: dr. Miroslav Matica, upravnik, za ljubljansko tajnik Jože Kovač, za skopijansko Vlada Milisavljcvič in dr. Pavle Protič, glavni tajnik, za novosadsko pa dr. Gedeon Djundjerski, predsednik ter več drugih članov uprave borze. Zasedanje je otvoril predsednik dr. Djundjerski s pozdravom vseh delegatov ter nato opozoril na plodno delo delegacije v zadnjih 11 letih. Zlasti je naglasil, da so številne koristne pobude za naše gospodarstvo potekle ravno z zasedanj delegacije borz. Sporočil je dalje, da je prometni minister dovolil merjenje žitaric na decimalnih tehtnicah, finančni minister pa je ponovno dovolil pogodbe o pavšalnem plačevanju davka na poslovni promet. Nato je prešel na dnevni red ter se je delegacija predvsem ba-vila z vprašanjem izdelave novih in dopolnitve starih uzanc. Sprejete so bile posebne uzance za zelje. Predebatiran je bil načrt o posebnih uzancah za trgovino s semeni mandeljnov ko tudi načrt izenačenja posebnih uzanc za trgovino s fižolom. Na podstavi raznih pripomb bo izdelan končni tekst teh uzanc na prihodnjem zasedanju. Glede dopolnitve posebnih uzanc za trgovino z žitaricami je sprejela delegacija sklep, da se predpisi o kakovosti pšenice dopolnijo z določilom, po katerem se bo smatrala kot zajamčena količina plevela, kolikor je označena z višjo številko v primerih, kadar je dogovorjeno, |da se mora količina plevela gibati med dvema mejama (najnižjo in najvišjo). Dopolnjujoč posebne uzance za trgovino s koruzo je delegacija določila količino vlage, ki jo sme imeti koruza »sposobna za mletje« ko tudi »kmečka na soncu posušena koruza«, in sicer na 16%, vendar pa se mora z bonifikacijo prevzeti blago, ki ima do 19 % vlage. Delegacija je tudi razpravljala o določitvi občnih uzanc. Razpravljalo se je vprašanje odškodnine v primeru kršitve pogodbe, nadalje se je govorilo o vprašanju določitve bonifikacij za manjšo vrednost dobavljenega blaga, razpravljala se še vprašanja stroškov tovornega lista ter določitve roka za zahtevanje posebnih strokovnih mnenj. O vseh teh vprašanjih so povedali delegati svoja mnenja, ki se bodo upoštevala pri izdelavi izenačenih občnih uzanc za vse borze v državi. Delegacija je nadalje sklenila, da še odpošljejo na pristojna mesta predstavke o ureditvi plačevanja državnih taks za razsodbe borznih sodišč ko tudi glede ustavitve pobiranja davka na rente za obresti, ki se prisojajo z razsodbami borznih razsodišč. Delegacija je tudi sklenila, da se pošlje pravosodnemu ministru predstavka zaradi ureditve pravne pomoči med borznimi razsodišči ter rednimi državnimi sodišči. Določeni so bili nadalje generalni tipi moke za vse borze v državi. Funkcijo predsedništva delegacije za prihodnje leto 1939. bo opravljala zagrebška borza za blago in vrednote. Boi za romunski trg "•nir V zadnjem času je zelo oživel boj za romunski trg. Zlasti se borita za ta trg Anglija in Nemčija. Anglija je poslala v Romunijo posebno komisijo, ki naj bi predvsem proučila možnosti za večje investicije angleškega kapitala v Romuniji. Nadalje naj bi ta komisija tudi ugotovila, kakšne bi bile možnosti in izgledi za angleške kredite romunski izvozni trgovini. Anglija se je nadalje pogajala z Romunijo zaradi nakupa 400.000 ton romunske pšenice v vrednosti 2 milijonov funtov (skoraj pol milijarde din). Od te vsote bi se uporabilo 40 % za nakup britanskih proizvodov, 40 % bi se plačalo po angleško-romunskem kliringu, 20 % pa bi bilo romunski vladi na prosto razpolago. Končno je neki britanski konzorcij ponudil romunski vladi, da ji napravi 13 velikih tankov za petrolej, od katerih bi vsak imel prostora za 300.000 ton petroleja. Ti tanki bi bili v dveh in pol letih gotovi. Na drugi strani pa se je posrečilo neki nemški družbi iz Magdeburga, da je dobila naročilo za postavitev silosov za žitarice in druge deželne pridelke. Ti silosi so bili preračunani na 2 milijardi lejev. Od te vsote bi se 80 % plačalo v blokiranih markah. Znan pa je tudi boj, ki se je vodil za romunske vojaške dobave in v katerem so po velikem trudu zmagali Škodovi zavodi. da more nekaj nuditi. Čeprav ni v Romuniji kmetijstvo na višku, pridela Romunija vendar mnogo več, kakor pa more sama potrošiti. Romunija meri 294.967 km2 in je torej približno tako velika ko Italija, ima pa samo 18 milijonov prebivalcev. Letos je znašala njena pšenična žetev okoli 50 milijonov stotov, dočim je znašala lanska samo 36, povprečno v letih 1932. do 1936. pa samo 27 milijonov stotov. A že leta 1937. je mogla Romunija izvoziti skoraj 10 milijonov stotov pšenice. Ni sicer izvoz romunske pšenice iz Romunije tako velik kakor iz Kanade ali Argentine, toda večji je ko iz Madžarske ali Jugoslavije, Britanske Indije ali U. S. A. Koruze pa je izvozila Romunija okoli 7 milijonov stotov ter s tem prekosila tudi Jugoslavijo, ki je lani dosegla izredno velik izvoz koruze. Glavno bogastvo Romunije pa je njen petrolej. Romunija je v Evropi glavni izvoznik petroleja. Proizvodnja petroleja je sicer nazadovala od 8,7 milijona ton v letu 1936. na 7,1 milijona v letu 1937., ker so nekateri vrelci že izčrpani, nova vrtanja pa še niso dala pravega uspeha oziroma se zaradi pomanjkanja sredstev še niso izvršila, vendar preostaja Romuniji še vedno veliko petroleja za izvoz, ker znaša njena lastna poraba samo 1 do 2 milijona ton. Vrednost petroleja je večja ko vsega drugega romunskega izvoza, kar dovolj jasno govori o velikem pomenu petroleja za romunsko narodno gospodarstvo. L. 1937. je dobila Romunija za izvoženi petrolej 13 milijard lejev, za izvoz žitaric pa samo 10 milijard lejev. Poleg tega pa izvaža Romunija tudi velike količine lesa, živine ter živalskih proizvodov. Izvoz prinaša Romuniji vsako leto milijarde lejev v državo in zato je Romunija tudi sposobna, da mnogo kupi v tujini. Seveda pa je res, da je skoraj ves denar le v enih rokah in da je povprečna življenjska ravan romunskega naroda zelo nizka in zato tudi njegove potrebe majhne. Vendar pa gospodarska moč romunskega naroda stalno raste in zato tudi zanimanje tujine za romunski trg. Ta boj za romunski trg jasno dokazuje, da je ta trg bogat in Naročajte »Trgovski list«! J.: Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem XIX. V šestdesetih letih se je tudi PoLitično življenje razdelilo na dva tabora in proti nemškutarski stranki se je začeta oblikovati narodna. Nasprotje med njima je bilo vedno večje in ob deželnozborskih volitvah 27. marca 1867 se je izostrilo naravnost v prostaški napad nemškutarjev na volivne može, ki so glasovali za narodnega kandidata, novomeškega uradnika Ludvika Ravnikarja. Volivni možje dolenjskih mest so takrat volili v Novem mestu, med njimi pa so bili posebej Črnomaljci in Metličani znani kot trdni narodnjaki, medtem ko so n. pr. Višnjegorci radi potegnili z nemškutarji. Zato so jih pa novomeški dijaki nekoč tudi nagnali s kamenjem. Poraz Francije v vojni 1870/71 je pri Slovanih zbudil strah pred germanskim valom. Jugoslovanski politiki, ostrašeni že po duali-stični ustavi 1867, ki je Slovane v Avstriji podredila nemški in madžarski nadvladi, in preplašeni po hrvatsko-ogrski nagodbi 1868, so leta 1870. v Ljubljani izdelali znani jugoslovanski program«. Novomeški občinski svet pa je 1871 pokazal svoje simpatije do federativne ureditve Avstrije s tem, da je odstopivšemu ministrskemu predsedniku grofu Hohen- wartu, ki je zagovarjal takšno ureditev države, podelil častno meščanstvo. Takratni župan Lehmann je zato odstopil, mesto njega pa so občinski odborniki izvolili za župana narodnjaka Dominika Riz-zolija, ki je ob navzočnosti številnih gostov 1873. leta položil temeljni kamen za zgradbo novomeškega Narodnega doma, prve take stavbe na slovenskih tleh, ki je bil dozidan 1875, popolnoma do-gotovljen pa leta 1885. Čeprav so pri občinskih volitvah običajno odločevali gospodarski oziri in priljubljenost posameznih kandidatov, pomenja vendar ponovna Lehmannova izvolitev za župana upadek narodne zavesti Novomeščanov in šele ob izvolitvi Mihaela Kmetiča 1882 je slovenščina zmagala tudi na novomeškem rotovžu. Kljub čitalnici in njenim »besedam« pa je bilo Novo mesto v sedemdesetih letih »vprav tip nem-škutarskega gnezda«, kot pravi Šuklje v svojih Spominih. Po drugih dolenjskih mestih seveda ni bilo mnogo bolje, kar so pokazale državnozborske volitve 1873. Le polagoma in z muko se je uveljavljala zavest meščanov, kar je dobilo izraza v vedno večjem številu slovenskih narodnih društev, ki so v tem času po naših mestih tako bohotno poganjala in se razraščala. Poleg čitalnice in Sokola so bila na glasu tudi razna pevska društva, od katerih je novomeško imelo svojega vodjo v sijajni muzikalni osebnosti Naceta Hladnika. V vrsti novomeških tiskarjev je daleč najpomembnejši Ivan Krajec, ki je v letih 1877.—82. ponatisnil Valvazorjevo »Slavo vojvodine Kranjske« in »Koroško vojvodstvo« in dolga leta izdajal »Narodno biblioteko«, vredno naslednico Janežičevega »Cvetja«. L. 1885. je ustanovil »Dolenjske novice«, ki so za vso dobo svojega izhajanja verno zrcalo ne samo novomeškega, ampak dolenjskega gospodarskega, kulturnega in deloma političnega življenja sploh. Gospodarsko šibko Dolenjsko je račja kuga 1882. hudo prizadela, saj z raki ni izginila samo najbolj sloveča dolenjska poslastica, temveč je Dolenjcem splavalo po Krki tudi letnih 15.000 gold., ki jih je prinašala trgovina z raki. In kmalu za tem sledeče uničenje vinogradov po trtni uši je tudi meščane naših mest močno udarilo. Ko so se ob sklonu preteklega stoletja dolenjska mesta dramila v politično življenje, so njih patriarhalno zatišje in mirno idilo dostikrat kalili in razgibali taki živahni in impulzivni politiki, kot sta bila dr. K. Slane in gospod s Kamna, Fran Šuklje. Politična in svetovnonazorska ločitev duhov na Slovenskem je v Novem mestu kot drugod izvedla politično združitev meščanov na programe narodno-napredne in kat.-narodne, kasneje Slov. ljudske stranke. Tudi social-no-demokratska stranka je poskusila organizacijo svojih pristašev. Narodna zavest se je bila v osemdesetih letih že toliko okre- pila, da je dal novomeški občinski odbor 1892 napraviti samoslo-venske ulične napise in 1897 na predlog dr. Karla Slamca soglasno obsodil divjanje nemško-nacio-nalne levice v dunajskem parlamentu in pozdravil »solidarno postopanje državnozborskih poslancev slovanskih narodov«, poslal pismen protest predsedništvu parlamenta in o tem obvestil župana v Pragi in Lvovu. L. 1901. sta občinski odbor in meščanstvo manifestirala za »južnoslovansko univerzo v Ljubljani« z utemeljitvijo, »da im^ijo številnejši slovenski, hrvatski in srbski narod večje pravice do univerze kot italijanski narod«, kateremu je bilo obljubljeno vseučilišče na »slovenskih tleh v Trstu«. Leta 1903. je občinski odbor prosil gimnazijsko ravnateljstvo naj občini in šolskemu odboru obrtne šole dopisuje samo slovenski in 1905 ma predlog K. Rosman-na izrekel zahvalo in priznanje ljubljanskemu županu I. Hribarju in dr. K. Trillerju, da sta v ljubljanskem občinskem svetu ožigosala početje nemčurjev v Domžalah. Ob septembrskih dogodkih 1908 je izrekel občinski odbor svoje skrajno ogorčenje nad »prav kanibalskim, kulturnega naroda nevrednim postopanjem« onega dela ptujskega prebivalstva, ki je napadel 13. septembra zborovalce »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Po temu sledečih ljubljanskih dogodkih je bila v kapiteljski cerkvi 20. septembra svečana zadušnica za ustreljenima Lundrom in Ada mičem, 22. in 23. pa protinemške demonstracije, pri katerih so izginili še zadnji, nemški napisi. Novo mesto je dobilo končno popolnoma slovensko lice. V tej dobi se je poživilo tudi novomeško društveno in družabno življenje. Kazina je bila potisnjena skoraj čisto v ozadje, v »Narodnem domu« pa je bila prireditev za prireditvijo. Profesor Ivan Vrhovec je režiral in deloma pisal igre, Nace Hladnik prirejal koncerte »Dolenjskega pevskega društva«, Sokol je prirejal svoje letne javne nastope, vsakoletne »muzikalno-deklamatorske« akademije dijakov so žele obilo priznanja, novomeški akademiki pa so ob koncu počitnic imeli redno svoje prireditve. Kot v Novem mestu so tudi po ostalih dolenjskih večjih in manjših krajih razna bralna in izobraževalna društva s svojimi prireditvami budila in utrjevala narodno zavest. Ob koncu devetnajstega stoletja je Novemu mestu in tik pred svetovno vojno tudi Črnomlju in Metliki nova železniška proga odprla nove možnosti razvoja in jih zdramila iz njih stoletne negibnosti. Pametna gospodarska, kulturna in tujskoprometna politika pa naj bi v bodoče ob sodelovanju svojih nalog dn dolžnosti zavedajočeag se meščanstva ustvarila dolenjskim mestom novo obdohje vsestranskega napredka. (Konec.) Razglas Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/111. o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar Obirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (»Uradni list« z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. julija 1938 do 30. septembra 1938 naslednje nove legitimacije: 258. Braun Josip, Zagreb, Keglevi-čev trg 4 — Ing. čižek Josip, mehanična tkalnica, Košaki pri Mariboru. 259. Novak Jurij, Ljubljana — Ivan Bernik, izdelovanje žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana. 260. Vogrinčič Kolman, Zagreb — Franc Swaty, tvomica umetnih kamnov za brušenje, Maribor. 261. Prelog Albin, Celje — Prodajno društvo proizvodov tvomice »Zlatorog« družba z o. z., trgovina z milom, glicerinom, kristalno sodo, in toaletnimi predmeti, Maribor. 262. Janbih Nikola, Dubrovnik — Clotar Bouvier, tvomica sekta in šampanjske kleti, Gornja Radgona. 263. Šubic Ivan, Dobračeva 1, p. Žiri — Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri. 264. Pavlovič Jožef, Ljubljana-Mo-ste — Ing. Lavrič Franc, trgovina s pisalnimi stroji, Ljubljana. 265. Inzinger Matija, Kočevje 97 — Friderik Schauer, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 266. Potokar Mirko, Ljubljana — Učiteljska tiskarna r. z. z o. z., tiskarna, knjigoveznica, trgovina s knjigami, učili in pisar, potrebščinami, Ljubljana. 267. Oražem Ivan, Mali Mengeš — Slamnikarska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., ovomica ~ ' slamnikov in klobukov, Mengeš. 268. Podboršek Franc, Loka pri Mengšu — Slamnikarska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tvomica slamnikov in klobukov, Mengeš. 269. Krecenbaher Jakob, Celje — Strašek Milan, trgovska agentura, Celje. 270. Požek Ferdo, Ljubljana — Ivan Dolžan, trgovina s knjigami, pisar, in šolskimi potrebščinami, Ljubljana. 271. Christof Emil, Ljubljana — P. Magdič, trgovina z modnim, parfumerijskim in športnim blagom, Ljubljana. 272. Regovski Janko, Zagreb — Josip Vidmar, prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana. 273. Alkalay S. M., Sarajevo — »Totra«, tovarna trakov d. z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. 274. Žakelj Anton, Stara vas, obč. Žiri — čevljarsko gospodarska zadruga r. z. z o. z., izdelovanje čevljev, Dobračeva pri ži-reh. 275. Griinberger Leopold, Celje — Knez & Pachiaffo, tovarna zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje. 276. Rauch Josip, Kavrani 2, obč. Brod-Moravice — Ivan Figar, pilama, Ljubljana. 277. Kahne Stane, Ljubljana — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 278. Zor Miroslav, Ljubljana — Ježek Milena, izdelovanje umetnih cvetlic, Ljubljana. 279. Kolenc Alojz, Selo 5, obč. Žiri — Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri. 280. Horvat Franjo, Središče ob Dravi 38 — Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri. 281. Kunc Rajnhold, Grosuplje M. Ogorevc, Izdelovanje čepic, Grosuplje pri Ljubljani. 282. Horvat Stefan, Zagreb — Jožef Maček, čevljarstvo, Žiri. 283. Ulčnik Anton, Raka pri Krškem — Simon Fischer, izde lovanje slik, Gradišče pri Slovenjem Gradcu. 284. Lavrič Josip, Ljubljana Bratje Thuma, izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana Moste. 285. Turjak Nikola, Zagreb — Me-dič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z., tekstilna tovarna, Ljubljana. 286. Kopač Albin, Dobračeva 25 — čevljarska gospodarska zadruga Žiri, r. z. z o. z. izdelovanje čevljev, Dobračeva pri žireh. 287. Roscher Ervin, Maribor — Jugoslovanska tovarna .za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška d. z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor. -v- 288. Abraham David, Vinkove! — Ing. čižek Josip, mehanična tkalnica, Košaki pri Mariboru. 289. Korošec Anton, Ljubljana — Jos. Vodnika dediči, tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana. 290. Leopold Ede, Petrovgrad — Schimmel & Co. d. z o. z., trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eter. esencami, ekstrakti, barvami in farmac. izdelki, Celje. 291. Šober Anton, Maribor — Manufaktura »Sava«, trgovina z manufakturo, Maribor. 292. Šemrl Julij, Ljubljana — še-šanim blagom, Ljubljana, mrl Ljudmila, trgovina z me- 293. Hobermann Franc, Subotica — Friderik Schauer krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 294. Kurth Elemar, Zagreb — Savnik Anton, tovarna pletenin, Škofja Loka. 295. Dražič Dragutin G., Beograd — Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 296. Jamšek Franjo, Maribor — Kristal d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor. 297. Ernst Bela, Zagreb — Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konserv d. z o. z., mlekarna in tovarna sadnih konserv, Maribor. 298. Demšar Franc, Zabrežnik 6 — »Sora«, družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri. 299. Bergler Josip, Domžale — »Universale«, tovarna klobukov in slamnikov, d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale. 300. Kurille Mihael, Zagreb — Jugoslovanska tiskarna, knjigoveznica, r. z. z o. z., knjigo-veški in tiskarski obrt, izdelovanje usnjenega galanterijskega blaga in kartonažnega blaga, Ljubljana. 301. Bačnar Franc, Žiri — Ivan Zajc, izdelovanje čevljev, Žiri. 302. Petričič Dragotin A., Sarajevo — Produktivna čižmarska zadruga, r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri. 303. Weinfeld Isa, Novi Sad — »Ju-gotekstil«, družba z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor. 304. Nikolič Radomir, Beograd — Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 305. Tatalovič Hija, Split — D. Ra-kusch, veletrgovina z železnino, Celje. 306. Cof Franc, Bitnje, obČ. Stražišče — Jenkole Jožef, trgovina z dvokolesi in šivalnimi stroji, Mavršice. 307. Polanc Franc, Ljubljana — »Slavin«, čeme Marija, prepariranje peska za čistilne in podobne svrhe, Ljubljana. 308. Lenarčič Vinko, Zagreb Pražama »Zika«, d. z o. z., tovarna hranil, Ljubljana. 309. Pavlič Stanko, Ljubljana — Dolničar & Richter, tovarna voščenih in kemičnih izdelkov, Ljubljana. 310. Rein Žiga, Sombor — Tvomica za dušik d. d., tvomiško izdelovanje elektrotehničnih in kemičnih produktov, Ruše. 311. Kravcar Ratko Ljubljana »Depa« Josip Črnigoj, pekarna, Ljubljana. on 312. Matko Vinko, Gotna vas 30 Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje. 313. Schroll Jurij, Ptuj — F. C Schwab, veletrgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in kemikalijami, Ptuj. 314. Hodbot Josip, Maribor — Ke mindustrija, družba z o. z. trgovina z bencinom, olji in kemikalijami, Maribor. 315. Senitza Maks, Celje — Knez & Pachiaffo, tvomica zlate srebrne in draguljarske robe Celje. 316. Mirgorodsky Aleksander, Ljubljana — Radioval, družba z o. z., trg. z radioaparati, njih sestavnimi deli, šport, potrebščinami in tehničnimi predmeti, gramofoni, kolesi in kolesarskimi potrebščinami, Ljubljana. 317. Foršek Slavko, Kamnik — »Eta«, družba z o. z., tovarna gorčice in konserv, Kamnik. 318. Pitamič Stanko, Ljubljana Moste — Franc VorŠič, trgovina s »Phoxal« hranilom Maribor. 319. Kolšek Zoran, Šmartno pri Litiji — »Domovina« Hubert Maksimilijan, knjigama in papirnica, Celje. 320. Češnovar Franc, Ljubljana — Oprešnik Ivan, izdelovanje testenin, Ljubljana. 321. Škerget Hinko, Maribor — »Balkan« špedicija, agentura in komisija, d. z o. z., špedicija, agentura in komisija, Maribor. 322. Miljevič Bogdan, Split — Prodajno društvo proizvodov tvor-nice »Zlatorog«, d. z. o. z., trgovina z milom, glicerinom, kristalno sodo in toaletnimi predmeti, Maribor. 323. Stefanovič Andelko, Ljubljana — Teodor Rabič, izdelovanje štampiljk in grafičnih izdelkov, Ljubljana. 324. Lukec Ivan, Maribor — Jos. Reich, tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 325. Mlakar Drago, Celje — Ign. Vok, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 326. Kinkel Friderik, Ljubljana — »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana. 327. Lahajner Stane, Ljubljana — Julij Dragoner, trgovina s kolonialnim blagom, južnim in domačim sadjem ter zelenjavo v malem obsegu, Ljubljana. 328. Ritošek Viktor, Celje — Rudolf Cotič, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 329. Farkaš Mihajlo, Sušine — Anton Bačnar, čevljarstvo, žiri-Nova vas. 330. Tory Rihard, Ljubljana — »Jugočeška« jugoslov. - češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 331. Fišer Vilim, Petrovgrad — Tvornica za dušik d. d., tvor- Uradni (lan zbornice za TOI v Ljubljani bo za Ptuj, ptujsko oko-lico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 20. oktobra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. niško izdelovanje elektrotehničnih in kemičnih produktov, Ruše. 332. Petkovič Vasa B., Beograd — »Universale«, tvornica klobukov in slamnikov, družba z o. z.; tovarna klobukov in slamnikov, Domžale. 333. Tavčar Leon, Ljubljana — Franc Slamič, družba z o. z., tovarna mesnih izdelkov, sadnih in sočivnih konserv ter pločevinaste ambalaže, Ljubljana. 334. Šerban Pavel, Ljubljana — Demeter šerban, komisijska trgovina z manufakturo na debelo, Ljubljana. 335. Patemost Metod, Ljubljana — Pekatete, družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana. 336. Lowy šandor, Koprivnica — Zdravilišče Slatina - Radenci, pridobivanje in razpečavanje miner, vode, Slatina-Radenci. 337. Griinbaum Adolf, Osijek I. — »Jugosvila«, družba z o. z., tvomica svile, Maribor. 338. Griinbaum Franjo, Osijek I. — »Jugosvila« družba, z o. z., tvornica svile, Maribor. 339. Kapon Jak, Beograd — »Jub«, družba z o. z., tovarna barv, Dol pri Ljubljani. 340. Govekar Vinko, Žiri 47 — Po-stolarska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri. 341. Lenardič Hinko, Ježica 19 _______ E. Jeras in drug, izdelovanje alkoholnih pijač in sadnih sokov, Ljubljana. Ljubljana dne 7. oktobra 1938. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin s. r. Ivan Mohorič s. r. Naše organizacije B Trgatev se je pričela V soboto se je v severni Sloveniji skoraj povsod pričela trgatev. Gorice odmevajo prepevanja in povsod opažaš živahno vrvenje. Do zidanic hite možje s težkimi brentami na hrbtu, v vinogradih pa pridno trgajo sladko grozdje. Pridelek je letos precej dober. Sladkobe je povprečno 18 stopinj, deloma tudi več. Sortno grozdje bodo pustili še en teden na trsu, da dobi še nekaj sladkorja, ki ga utegne biti letos pri sortnem moštu do 20 stopinj. Kisline je tokrat izredno malo, da bodo vina razmeroma sladka. Strokovnjaki pravijo, da bo letošnji letnik bolj lahek, zato pa sladek in kar je glavno, harmoničen. Sladkorja večinoma ne bo treba primešavati, kar bo stroške precej zmanjšalo. Kupci se že oglašajo, vendar ni še prave cene za mošt. Zunanja trgovina Romunska vlada je znižala izvozne premije za izvoz jelovine v Anglijo od 15 na 12%. Madžarska bo izvozila v Nemčijo 3500 vagonov moke. Vsak mesec bo izvozila 300 vagonov. Nizozemska vlada je razveljavila vse izvozne prepovedi, ki jih je izdala zaradi zadnje zunanje-po-litične napetosti. Švedski komitet za staro železo je povišal ceno staremu železju od 45 na 50 kron. - Na ameriškem trgu je narasla cena bakra za eno osmino centa. Med zastopniki Japonske, Man- džurske in Italije je bila podpisana trgovinska pogodba. Izvoz petroleja iz Mehike se je podvojil v primeri z izvozom pred razlastitvijo tujih lastnikov petrolejskih vrelcev. Največ gre mehiškega petroleja v Nemčijo in v skandinavske države. Doma in po svetu Razpis volitev Je zelo poživil politično življenje v državi. Voditelji združene opozicije imajo številne konference, tudi z vladne strani se opaža velika živahnost. Posl. Banič, ki je svoje dni povzročil padec Jevtičeve vlade, je prestopil v JRZ. Notranji minister je dovolil ponovno izhajanje beograjskega dnevnika »Pravda«. Za izrednega poslanika in opol-nomočenega ministra v Santiagu je bil imenovan gen. konzul dr. Filip Dobrečič. Za nove člane mariborskega obč. sveta so bili imenovani: ravnatelj Jugoslovansko-italijanski stalni odbor se sestane koncem tega meseca v Rimu. Kakor se poroča, sta tako beograjska ko rimska vlada naročile svojima delegacijama, da se mora najti podlaga za povečanje zunanje trgovine med obema državama. Ni izključeno, da se bo zaradi tega pogodba o plačevanju blaga bistveno spremenila. Narodna banka je izplačala v italijanskem kliringu nakaznice do št. 17.200 z dne 4. julija 1938. V drugih kllringih ni sprememb. Parnik »Ivo Matkovič« je v Šibeniku naložil 7000 ton bavksita, ki je namenjen za Rotterdam. Bivši guverner Csl. narodne banke Pospišil je prišel v tremi člani čsl. finančne misije v Dondon, da se dogovori o raznih gospodarskih problemih, ki so nastali zbog spremembe češkoslovaške državne meje. Češkoslovaška je povečala svoj izvoz čevljev v Anglijo od 304.210 funtov v prvih sedmih mesecih 1937. na 449.279 funtov v istem času letos. Istočasno Je nazadoval kanadski izvoz čevljev v Anglijo za 107.376 na 351.790 funtov, če škoslovaški izvoz čevljev torej krepko izpodriva kanadskega. Pred 300Jeti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. P^udiz^njrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! Putnika Josip Loos, restavrator Alojzij Senica in ravnatelj podružnice »Karitas« Anton Kovačič. Za novega župana Splita je imenovan odvetnik dr. Vlada Matošič. Ravnatelj Sev. nemškega Lloyda je prišel v Dubrovnik, da se z dubrovniškimi turističnimi organizacijami dogovori glede turističnih izletov v naše Primorje. Naše vojno ministrstvo je naročilo v Belgiji štiri pomožne ladje za našo vojno mornarico. Naročena tank-ladja, ki bo imela 3000 reg. ton in bo dolga 95 metrov, ter dve manjši tank-ladji s po 500 reg. tonami. Nadalje je naročen remorker s 150 reg. tonami. Opera hrvaškega komponista Gotova c a »Ero z drugega sveta« se bo letos uprizorila na sedmih gledališčih v Nemčiji. Za 1. državno obrtniško razstavo v Beogradu vlada zelo veliko zanimanje ter je obisk razstave zadovoljiv. Tudi mnogo razstavljenih predmetov Je že bilo prodanih. Posebno cenzurno komisijo je dobilo po zgledu ljubljanskega cenzurnega sveta mariborsko gledališče. Dvomimo, da bi se zaradi tega gledališče dvignilo. Letošnjo produkcijo naših sladkornih tovarn cenijo na 8500 vagonov. Pri povečani potrošnji sladkorja bi ta količina komaj zadostovala. Belgijski kralj odpotuje v Pariz, da se udeleži odkritja spomenika pokojnemu belgijskemu kralju Albertu. Načelnik bolgarskega generalnega štaba general Pjejev je bil ubit v hipu, ko je v spremstvu svojega adjutanta hotel vstopiti v ministrstvo za vojsko. Atentator je oddal nanj več strelov ter ustrelil tudi adjutanta, ko je ta hotel streljati na atentatorja. Atentator se 'e nato ustrelil. Atentator je rezervni major Josifov. Nekateri listi poročajo, da je atentat delo makedonstvujuščih, druga poročila pa pravijo, da je atentatu vzrok osebno maščevanje. Češkoslovaška vlada demantira vesti, kakor da bi se v Berlinu vodila pogajanja za sklenitev carinske unije med češkoslovaško in Nemčijo. Češkoslovaška se je obrnila na Romunijo, da ji dovoli svobodno pristanišče v svoji luki v Konstanci. Angleška nabiralna akcija za češkoslovaške begunce je dosegla že nad 50 tisoč funtov ter se Se nadaljuje. Londonski župan je prišel v Prago, da osebno razdeli ta denar. Radio Moravska Ostrava je V nedeljo zadnjič oddajal v češkem eziku, ker je postaja v mestu Svi-novu, ki je prišlo pod Nemčijo. Velike slovaške patriotične manifestacije so bile v Košicah, ker so zahtevali Madžari to slovaško mesto za sebe. V vseh ljudskih šolah Romunije, kjer so učenci narodnih manjšin v večini, se uvede obvezen pouk v ezikih teh nar. manjšin. Mednarodni kongres za umetna gnojila se je začel v Rimu Na kongresu je zastopanih 43 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Ameriški proračun izkazuje za prvo proračunsko tromesečje deficit v višini 701 milijona dolarjev, dočim je lani znašal samo 287 milijonov dolarjev. Zaradi povečane teroristične akcije Arabcev je ustavljen skoraj ves promet v Palestini. Zaradi eksplozije v japonskem premogovniku v Jubari je bilo ubitih 150 delavcev. Radio Ljobljana četrtek 13. oktobra. 12.00: Slavne koračnice (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Savez Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50: 10 minut zabave: Dovtipov zmes in godba vmes 20.00: Akademski pevski kvintet: Koncert češkoslovaških pesmi — 20.45: Koncert češke operne glasbe (radijski orkester) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: šornov Šramel kvartet. Petek 14. oktobra. 11.00: Pokrajinska oddaja šole Braslovče, vodi g. Šnuderl Ljubo — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Kuhinja v jeseni (ga. Iv. Velikonja) — 18.20: Josephina Baker (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Politični in verski odnosi Hrvatov v IX. stoletju — 19.50: Izseljenške zanimivosti — 20.00: Ura Čajkovskega (radijski orkester) — 21.10: Chopinov klavirski večer, izvaja prof. Marjan Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani