Etnzelrwlikaf&pMb RM 0Л ИагдшпкпБо^с / Verlaj und Sdiriftleitiing: Iflagenfurt, BUmarckrlng 13, Postfach 115 / BeiEugeprela (im voraua s&hlbar) monatUch RM. 1— frel H*ue (elnechUefiUch RM 0 30 ZujtellgebUhr Abbeat^uagen der Zeitung Лг den nachfolgenden Monat werden nur echriftUeh und nur bl* 36. dee latifenden Monate angenoBuneo Nr. 58. Krainbnrg, den 17. Juli 194S. S. Jahrgang. Materialna bitka na liltodn se nadaljnje ... 22 letal sestreljenih pri napadih sovražnih bombnikov na ozemlje Pariza In sevemofrancoske kraje Oberkonimando der Wehrmacht je dne 15. julija objavilo: Dasi so se vremeiuke prilike poslabšale, trajajo še težki boji na vzhodni fronti. V prostoru pri Bjelgorodu smo razbili s koncentričnim napadom neko nadaljnjo skupino sovražnih sil in ponovne, toda s slabe jšimi silami ko prejšnje dneve izvedene nasprotne napade zavrnili z visokimi zgu-bami sovražnika. Vzhodno in severno od Orla je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje, po oklopnja-kih in bombnildh podprte napade. Poskusi Sovjetov, predreti nemške položaje, so krvavo spodleteli. Takoj uvedeni nasprotni napadi uspešno napredujejo. V celotnem odseku velike bitke je bilo včeraj znova uničenih 336 sovjetskih oklop-njakov in zračno orožje je sestrelilo 70 sovražnih letal. Boji v fužmi Siciliji trajajo z nezmanjšano srditostjo. Na več mestih smo odbili sovražne, po oklopnjakih podprte napade in uničili sovražne enote lovcev padalcev, ki so se spustili za nemško-italijansko fronto. Nemško-italijanske zračne bojne sile so prizadele sovražniku nadaljnje občutne zgu-be ladijskega prostora. Večje število vojnih in prevoznih ladij je bilo potopljeno ali poškodovano. Močne skupine sovražnih bombnikov so včeraj predpoldne napadle ozemlje okrog Pariza in nekatere kraje v Sevemozapadni Franciji. Prebivalstvo je imelo zgube. Med sihiimi zračnimi I>oji in po obrambi protiletalskega topništva smo sestrelili 23 letal. med njimi 14 težkih severnoameriških bombnikov. Pet nemških lovskih letal smo zgubili. V pretekli noči so prileteli posamezni vznemirjevalni bombniki v severno ozemlje Reicha in brez izbire odvrgli nekaj bomb. Bojne manifestacije po vsej Italiji Rim, 16. julija. Iz vseh delov Italije prihajajo v italijansko glavno mesto poročila o spontanih manifestacijah naroda, na ka- terih znova potrjuje prebivalstvo svojo povezanost z na Siciliji borečimi se vojaki. Italijanski narod je izrazil tudi svojo odločnost, da se bori do zadnje kaplje krvi, da brani svojo domovino pred sovražnikom. O posebno vtisa polnih manifestacijah, pri katerih so govorili stari bojevniki iz prve svetovne vojne in oni iz sedanje vojne, prefekti in federali, poročajo iz Neaplja, Milana, Turina, Bologne in Florence. Angleške kronske priCe Pomembno agrarnopolilitno zasedanje Izvajanja Reidisbauernfiilirerja o prehranjevalnih vprašanjih ■ Berlin, 16. julija. Pri nekem razgovo-ru so razpravljali o v sedanjem trenutku vojne nujnih prehranjevalnogospođarskih in agrarnopolitičnili vprašanjih. V ospredju razpravljanja so bile oskrbovalne bilance za najvažnejša ozemlja prehrane, ki jih je obravnaval predsednik glavnih zvez in ki so jih dopolnjevali Landesbauemfiihrerji za svojA Gaue po tem, kako kaže letina in kakšne so sedanje prehranjevalne prilike. V kolikor niso v posameznih delih Reicha vplivale dolgo trajajoča suša in pozne pozebe na stanje polj, se povprečno lahko računa v Reichu z dobro srednjo letino. Nadalje je bil podčrtan pomen, ki ga ima za bodoči uspeh pri^ delovanja oskrba kmetijstva s potrebnimi delovnimi močmi in neizogibno potrebnimi obratnimi sredstvi. Iz poročil o prehranjevalnogospodarskem MemškI nasprotni napad se nadalluje Na vzhodu. Julija meseca. (Posebno poročilo PK.) Se smo popolnoma pod vplivom današnjega dne. 8e so z debelo kašo iz potu, olja in smodnikovega dima zamazani obrazi moštva naših oklopnjakov. Se nam brne v ušesih bobnenje motorjev, poki bomb str-moglavcev in mogočno šumenje nemških metalcev. Gnili duh smodnikovega dima, težki, osladni smrad bencina in motornega olja nam je še v nosu in če le za trenutek zapremo oči, se vrstijo pred nami gosto zapovrstjo slike, ki so med današnjim bojem pronicale do nas skozi kinski орЦк našega oklopnjaka; prodirajoči oklopnjaki, strmoglave!, ko strmoglavijo, goreča letala, do neba segajoči oblaki dima metalcev, težki topovi z avtomobilsko lafeto, ki hrume takoj za klinom oklopnjakov, ugonobljeni Sovjeti, prepadeni obrazi ujetnikov in vedno znova črni oblaki neštetih treskov. Nemška b»jna sila je triumfirala. 2e 36 ur nismo nič spali. Ves dan smo se vozili z našim »tigrom« pri nasprotnem ■unku na čelu oklopnjaškega klina. Potili smo se in žejalo nas je. Tako bi imeli vse vzroke, biti trudni, na smrt utrujeni. Namesto tega so naši živci še napeti in srca ie vedno razgibana; kajti to, kar smo danes videli in doživeli, nas je okrepilo v gotovosti, da je nemška oborožena sila nezlomljena in nepremagljiva zavednoinzavsečase. Prebili smo dve težki zimi. Videli smo na primer to divizijo ki je danes zjutraj nastopila k napadu tukaj severno od Bjelgoroda, ko so jo po devetih mesecih najtežjega obrambnega boja v trdnjavi Demiansku potegnili ven kot majhno krdelce, da jo zopet obnovijo. Videli smo tovariše divizij vojske, kako so M vračali od zimskega boja med Doncem lir Donom, nezlomljeni in nepremagani, z globoko udrtimi očmi, z zmrznjenimi udi in postreljenimi vozili. Pretekle mesece smo biU na dopustu т Zahodni Nemčiji, v Dort-jnundu, Essenu in Diiseldorfu, da via divi- zija oklopnjakov, ki je bila tukaj davi poslana za nasprotni napad, je sestavljena iz Rheinlandovcev in Westfalcev. Slišali smo 0 mnoštvenih napadih sovražnih terorističnih napadov na nemška mesta, slišali o mnoštvenih napadih Sovjetov na kubansko mostišče in slišali o desetkratni premoči sovražnih bojnih sil v Tuneziji. Tako smo se čisto na tihem včasi vprašali, ni li navsezadnje sovražnikova premoč vendar ogromna. Nevzdržno drvi »tiger« preko min Vsak, ki si je stavil kedaj tako vprašanje, bi moral biti enkrat navzoč pri teh bojih med Bjelgorodom in Kurskom, p a b i gamoralazajetisilainmočnem-ških bojnih sil. Da, ves svet bi moral tukaj enkrat biti neposredni gledalec, bi moral na lastne oči videti, kaj se tukaj godi. In spoznal bi, da mora ostati brezuspešen napad proti taki oboroženi sili in proti takim orožjem. Morali bi biti navzoči, ko so davi prodirali naši topovi in naši metalci, da se je tresla zemlja in da je jutranjo zarjo na severovzhodu zopet zasenčila mogočna stena dima. Morali bi videti naše zračno orožje, kako si naši lovci poiščejo in uničijo na nebu zapovrstjo sovjetska leta- 1 a, kako prileti oddelek za oddelkom nemških bombnikov, tako da je nek oberhau-senski mož na oklopnjaku glasno vzkliknil: »Fantje, fantje, ko bodo ti enkrat poleteli na Angleško!« Ali pa bi se morali na primer enkrat peljati s seboj v »tigru«, če eksplodira mina za mino, »tiger« se pa mirno pelje naprej. In morali bi se muditi enkrat pri postojanki polka, da bi spoznali, kako nadmočno je vedno znova naše taktično vodstvo. Ko so bile pisane te vrste, so naše čete že globoko vdrl* v sovražne položaje, nasprotni napad drvL položaju zasedenih ozemelj in v evropskih državah, pa je spoznala skupna volja, za-sigurati evropejako oskrbo z živili in tako odločilno prispevati za nadaljevanje vojne do zmagoslavnega konca. ReichsjugendfUhrer Axmann je poročal o raznovrstnih vojnih nalogah nemške mladine, ki jih vojna sama ocenjuje. V središču izvajanj ReichsjugendfUh-rerja so bili ukrepi HJ za usposobljanje mladine na kmetih in s službo na kmetih zopet-na privedba visokovredne mestne mladine k kmetstvu. Dokaz za povečano vzgojno pkr-bo mladine so potovalna taborišča, delovne skupnosti za izoblikovanje kmečkega življa, ki jih prireja BDM-Werk »Qlaube und Schonheit«, po potovalnih športnih učiteljih omogočeno aktiviziranje telesne vzgoje in posebnosti kmetov prilagodena ureditev službe HJ. Artur Axmann je podredil vse te ukrepe pod vodilno misel, da mora biti kmečka mladina, ki ravnotako bistveno prispeva za vojno službo mladine, deležna vseh pridobitev mladinskega usposobljeva-nja in narodnega življenja na enak način kot mladina mesta. Generalforstmeister Staatssekretar A1-p e r s je govoril o sodelovanju med Reichs-nahrstandom in Reichsforstamtom. Zadnji vidi v prvem poklicno organizacijo kmečkega ljudstva vštevši posestnike gozdov. Vsaka zemljiškopravna obveznost gozdnega posestnika se mora izvršiti na podlagi Reichs-erbhofgesetza (državnega zakona o dednih kmetijah). Vse obratntfgospodarske in ob-ratnotehnične naloge kmečkega gozda upravlja Reichsforstamt. Generalforstmeister Alpers je podčrtal pomen gozda v njegovi skupnosti za vojnogospodarske svrhe. V svojem posnetku je ReichsbauemfUh-rer na koncu razprave poudaril, da je bila pravilna pot, po kateri je nemško kmetijstvo hodilo v letu 1933. Poziv kmetom, da so možje na svojem mestu, je imel več uspeha ko prisilna sredstva. Ta poziv bo tudi v bodoče uspešen, četudi nastanejo težkoče pri kmečkem pridelovanju, ker ga ni vedno v polni meri mogoče oskrbovati z obratnimi sredstvi in delovnimi močmi. Kdor je zasledoval razvoj dogodkov, ki je povzročil to svetovno vojno, se je moral prepričati, da noben drugi ko gospod Roosevelt in nekateri angleški državniki niso imeli nobenega drugega cilja pred očmi, ko nakopati svojim narodom to vojno na glavo. Slo jim je za to, da so dobili »svojo« vojno, in to je bilo tudi vzrok, da je po angleških in amerikan-skih vojnih zločincih nahujskana in k odporu spodbujena Poljska osorno odklonila vsa pogajanja o vrnitvi nemškega mesta Danziga k nemški očetnjavi. Da bi po Poljski dosegli to vojno, po kateri so v Was-hingtonu in Londonu tako hrepeneli, so dali Poljakom cel6 dalekosežne garancije in zagotovitve. Nasprotna agitacija pa se je vedno obupno trudila, da bi zastrla vojno krivdo in je predvsem ne naprtila angleškim vojnim hujskačem. Zdaj pa je zopet vstal kronska priča v osebi glasnika angleške poročevalske službe, ki je te dni napravil nedvoumno ugotovitev: »Anglija je vstopila v to vojno iz proste volje, ne da bi bila napadena«. To priznanje si bo treba zapomniti, kadar bodo na angleški strani zopet cepili zgodovino. Danes k# takrat . Na]boI| uspešni odredi lovskih letal Berlin, 16. julija. V ogorčenih zračnih bojih pri Bjelgorodu in Orlu je dosegel pod vodstvom imetnika Ritterkreuza Oberleut-nanta H r a b k a boreči se odred lovskih letal die 7. julija svojo 6000. zračno zmago. V decembru 1942. je bil premagan 4000. in komaj štiri mesece kasneje 5000. nasprotnik v zračnih bojih. Dne 10. julija je sporočil po Oberstleut-nantu Normannu vodeni odred lovekih letal >Molderfl< 5500. sestrel, potem ko lo člani tega odreda 2. junija sestrelili 5000. sovražno letalo. Oba ta dva odreda lovskih letal ita najbolj uspešna od začetka vojm dalje. Kdor se mora danes poklicno« baviti B pregledovanjem in čitanjem angleških in ameriških časnikov in časopisov —■ po večini je to zelo dvomljiva zabava — ee mora neizbežno večkrat prijeti za glavo, ker ima občutek, da se mu ježe lasje, ko Čitfl. gorostasne nesmiselnosti, ki jih mora prenašati potrpežljivi papir. Pred nami leži knjiga: »Spreading Germs of hate* — »Klice sovraštva«, ki jo je spisal amerikanski novinar George Sylvester Viereck in ki je izšla leta 1931. v založbi Duckworth-London. Ta knjiga nam daje zelo odkritosrčno vpogled tudi za kulise sovražnih pripovedovalcev pravljic in fabrikantov grozodejstev. Tam beremo med drugim: »Ameri-kanci nemškega porekla, ki so poznali disciplino nemške armade; so čutili, da se njihovi sorodniki niso mogli od danes na jutri spremeniti iz poštenih rodbinskih očetov, stricev in bratov v načloveške pošasti. Oni smatrajo pripovedke o nemških grozodejstvih za proste izmišljotine zlohotnih sovražnikov. Ni jim dosti tega, da označujejo vse Nemce brez razlike za barbare, propagandist! zaveznikov so kar uničili cele polke na mah... s peresom! Vsaka »posebna izdaja« je uničila po eno nemško armado. Danes spoznamo te »coock-and-bull-stories (lažnive zgodbe) kot proizvode propagande. Ob začetku vojne pa so milijoni Ame-rikancev verjeli vsako besedo«. Nekritičen, sprejem takih lažnivih zgodb pa se nikakor ni omejeval na široko maso. V risbi nekega velikega časopisa v glavnem mestu sta pri-t kazana Wilhelm II. in Franz Joseph, ki se( podita v nekem tolmunu in kličeta; »Le notri, kri je fina!« Nek drug časopis v New: Yorku. ki je bil nekoč na visokem pivoju, »The Sun«, je izrekel v uvodnem članku, da Nemcev ni mogoče še nadalje smatrati za človeška bitja«. In kako je danes? Milijoni verjamejo zopet starim pravljicam o grozodejstvih. _ Senator USA zahteva, vojni kabinet Lizbona, 16. julija. Republikanski severnoameriški senator Vandenberg zahteva, kakor pravi neko poročilo iz Washingtona, da se ustanovi vojni kabinet, ki bi na strani Roonevclta vodil delovanje na fronti domovine. S to zahtevo se izraža dvoje: prvič da samoveličje predsednika Zedinjenih držav britanskega gledalca ne more pustiti T negotovosti, kako mu stvari polagoma rastejo čez glavo, in drugič je videti, da potrebuje domovina močnega vodstva, ker vojni kurz Rooseveltov z njegovimi poma-gači očitno ni sprejemljiv. stran 2. — 8tev. 56. KARAWANKEN BOTlŠ Sobota, 17. Julija 1943. Шо1/е welike ignbe oklopnjahov 212 lelal sestreljenih - Težki boji na Siciliji - Bombe na Hull In britanske cilje Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. julija objavilo: Močni naeprotni napadi Sovjetov v prostoru pri BJelgorodu so se zrušili vJeraj ob najtežjih sovražnikovih zgubah. Samo v enem odseku smo popolnoma razbili dv» polka in pripeljali številne ujetnike. Sovražnik je zgubil v tem bojnem odseku tudi včeraj zopet več ko 200 oklopnjakov. V prostoru vzhodno in severno od Orla 80 izvršili Sovjeti zopet z ojaCenimi silami silne napade. Boji, v katerih si nasprotnik kljub najtežjim krvnim žrtvam ni mogel priboriti nobenega uspeha, tačas še trajajo z veliko silo, ker so nemške rezerve prešle v nasprotni napad. V obeh zadnjih dnevih smo tudi tukaj uničili nad 200 sovražnih oklopnjakov. Nemško zračno orožje je z močnimi ji-lami poseglo v boje na vzhodni fronti, uničilo Številne oklopnjake in sestrelilo 220 sovražnih letal. V Južni Siciliji stoje nemške in italijanske čete še dalje v težkih bojih z izkrcani-mi četami sovražnika, ki so iz črte Augusta — Licata poskušali napasti naš položaj v gorovju in južno od Catanije. Odredi nemških in italijanskih letal so neprestano nadaljevali svoje uspešne napade na britansko- severnoameriške pomor- Torško-slrska meja zaprta Ankara. 16. Julija. Šele pred nekaj tedni je prišla vest, da so zaprli Angleži baje radi hujših nemirov v severni Siriji mejo proti Turčiji. Več dni Je bila ta odredba v veljavi. V nedeljo se Je zvedelo za ponovno zaporo turško-sirske meje, katero so odredila anglo-omeriške zasedbene čete. Utemeljitev za to zaporo še ni znana. Bke bojne sile in prevozne ladje. 34 sovražnih letal Jc bilo lestreljenih nad Sredozemljem. Skupine britanskih bombnikov so Izvrši-le v pretekli noči hud terorističen napad na mesto Aachen. V stanovanjskih četrtih notranjega in starega mesta so nastala velika razdejanja. Stolna cerkev v Aachnu je bila zadeta. Prebivalstvo je utrpelo težke zgube. Ko so letala priletela in odletela ter nad mestom je bilo sestreljenih 21-bombnikov. Kakor je bilo naknadno javljeno, je bilo iz ekupln bombnikov, ki bo y noči na 13. julij udarili na Turin, ko bo prileteli In se vračali, po lilah nemške zračne obrambe »estreljenih 11 štirimotornih letal. Nemška bojna letala so v minuli noči z bombami veeh kalibrov napadla pristanišče in mesto Hull ter vojnovažne cilje na južni obali Anglije. IVeizpremenjeno hndi boji v Jnžni Siciliji Trajni trdovratni sunki sovražnika - osne čete v boju Berlin, 16. julija. V Južni Siciliji ae z nezmanjšano silo nadaljuje boj z izkrcani-mi Britanci in Severnoamerikanci. Naiprot* nik poskuša z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago razširiti evoja mostišča. Severnoameriške sile, ki so ee ustalile na južni obali in pognale varujoče prednje čete proti severu v gorovje, bo dne 12. julija neprestano s pehoto ih oklopnjaki napadale nemško-italijanske zaporne položaje. Po brezuspešnih dopoldanskih sunkih je sovražnik v popoldanskih urah z novimi močmi ojačil svoj pritisk. Napadi pa bo bili zavrnjeni i visokimi zgubami Severnoameri-kancev. Odredi osnega zračnega orožja bo učinkovito posegli v boje na tleh. Po bombnih zadetkih so imeli sovražni oklopnjaki znatne zgube. Nadaljnji hudi boji so se razvijali v gorovju proti nekaj ur pred Izkrcanjem spuščenim padalcem in po zraku izkrcanim četam. Sovražnik je poskušal od obale sem priti v stil; s temi naprej potisnjenimi silami. Nekaj udarnih oddelkov je začelo boj z našimi varovalnimi odredi. Med bojem so napadeni Britanci zažgali nek oljčni gaj, llnitenih |e znova nad 400 sovielskih oklopnfakev Pridobitev sveta severno od Bjelgoroda - Zelo težke zgube sovražnika Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. julija objavilo: Severno od Bjelgoroda je nemški, po zračnem orožju podprti napad z razbitjem dveh skupin sovražnih oklopnjakov pridobil dalje prostora. Nasprotni napadi močnih skupin pehote in oklopnjakov, ki so jih Sovjeti privedli iz drugih frontnih odsekov in iz globine, proti prednjim oddelkom in bokom nemških napadnih klinov in silni razbremenilni napadi vzhodno In severno od Orla so se zrušili ob zelo težkih sovražni-!kovih zgubah. Včeraj so odredi vojske, Waffen-ff in zračnega orožja znova uničili nad 400 oklopnjakov. Sestreljena so bila 103 sovražna letala v zračnih bojih In po protiletalskem topništvu zračnega orožja. Na Siciliji se v srditih bitkah nadaljujejo hudi boji proti Izkrcanemu sovražniku. Odredi nemških in italijanskih letal so zapovrstjo posega li v boje na kopnem in neprestano bombardirali brodovje za izkrcanje pred obalo otoka ter mu prizadeli zelo težke zgube. 25 sovražnih letal je bilo sestreljenih nad Sicilijo in Sardinijo. Na Zapadu je odred težkih nemških bojnih letal v pretekli noči z dobrim uspehom napadel naprave pristanišča in dokov v mestu Grimsby. Nadaljnji zračni napadi so bili namerjeni proti posameznim ciljem v londonskem prostoru in na jugovzhodni obali Anglije. Eno nemško letalo se od t« službe nI vrnilo. Letala za boj na daljavo so bila znova poslana za napad na veliki sovražni ladji, ki sta bili 11. julija zažgani v Atlantiku. Ena izmed obeh prevoznih ladij se je že bila pogreznila, druga je bila potopljena z bombnim zadetkom. S tem je sovražnik znova zgubil dve ladji s skupno 30.000 brt. upajoč, da bodo, kriti s puhom dima, lahko napredovali proti nemško-italijanskim linijam in našli ugodne položaje za nadaljnjo obrambo. Italijanski pionirji pa so vdrli v goreči log, izdrli drevesa, ki so ravno začela goreti, izkopali zaščitne rove in zajezili požar. S tem so osvobodili pot za obrambo. Osne čete so ugonobile nekaj britanskih udarnih čet in potisnile druge nazaj. V teku 12. julija je dobil sovražnik nova ojačenja in nove čete spravil na kopno. Poskušal je znova, ustaliti se na takih mestih, na katerih so se ponesrečila prva izkrcanja dne 10. julija. Deli izkrcanih čet so bili na primer zavrnjeni na eni izmed obal jugovzhodnega obrežja, dasi so podjetje podpirali težak topniški ogenj iz ladijskih topov in neprestani bombni napadi. Dotični kraj se je bil zdel sovražniku ugoden, ker obrežna obramba ni odgovarjala na streljanje. Obrežna obramba pa jff bila opustila obrežni pas, ki ne nudi nobenega kritja, da se Izogne nepotrebnim zgubam pri težkem bombardiranju, ki se ga j« bilo nadejati. Iz položajev, ki leže nekoliko bolj v notranjosti, so opazovali sovražnikove ukrepe. Ko se je bil sovražnik približal kopnemu, so vsa orožja udarila. Besen ogenj je razbil čolne za izkrcanje. Ko je bil nasprotnik občutil moč obrežne obrambe, je začel položaje znova obstreljevati s težkim ognjem svojih ladijskih topov. Hkrati 80 napadle močne .skupine bombnikov obrežni pas in s tem Ščitile izkrcanje. Na drugem mestu je bil sovražnik izkrcal oklopnjake. Ohrabreni po majhnem odporu na obrežju, so ti poskušali doseči neko cesto v bližini morja. Vznemirjeni po nepričakovanem miru, so oklopnjaiki previdno tipali naprej. Znenada pa jih je zadel iz neposredne bližini močan ogenj is dobro prikritih položajev. Ves dan so brza nemška bojna letala, lovci in bombniki z bombami in krovnimi , orožji napadali sovražnikove skupine čet, ki so prišle na kopno in ki so se formirale za nadaljnji sunek v cestnih, po strmih pobočjih obdanih globelih. Z bombnimi zadetki so zažgali kolone avtomobilov in uničili številne oklopnjake. imuw ШЖ) Nemški Jn ivcdski vladni odbor eta zasedala od 5. do 14. julija 1943 v Stockholtnu. Pri tej priliki preakuSenl uepehl prvega polletja 1943 M ugotovili, da ee >e nemlko-Sved-ekl blagovni promet v tem razdobju razvijal zelo zadovoljivo In Je bistveno prekoračil Številke enakega razdobja lanekega leta. Dosedanji italijanski guverner črne gore, general Pied Blroli, je razreden in nadome-Men po generalu grofu Barbasetti di Prun. Miniatreld predsednik FUoff je dal zastopniku &taopi«a »Zora« v Skoplju na evojem potovanju po, Macedonlji izjavo, v kateri je iarazU evoje zadovoljstvo nad tem, kar je videl- Ministrsld predsednik To jo je po povratku iz pregledovanja obširno poročal Tenoju o •tanju ustanovitve novega velikovzhodnoazlj-Aega reda. Siciliji ne smemo pričakovati nobenih čudežev, temveč samo težke zgube«, je izjavil glasnik severnoameriške armade polkovnik de Puy. V notranjosti otoka, kjer podpirajo pokrajinske razmere nasprotnika, bo prišlo po mislih polkovnika do hudih bitk- Uradna preisluwa o letalski nesreči, katere žrtev so postali general Slkorski In 16 drugih potnikov, ee je zabela po »poročilu, W je bilo dano v Spodnjem domu- Poročati o tem se pa ne sme. Letala USA bodo dobila nove znake, da ee jih ne zamenja, koj; zve »Daily Express« Iz Washlmgtona- Novi znak obstoji Iz beJe zvezde na okroglem modrem polju, ki ima na obeh straneh vodoravno bele pravokotnike če ne bodo mogli odpraviti pomanjkanja premoga v Kalkuti, bodo morale vse telutUne tovarne ustaviti delo- Na tisoče delavcev bo s tem brez dela in pomanjkanje tekstilnega blaga bo še večje Teketilni tovarnarji so zahtevali od vlade dobavo brliketa. Vojaška cenzura, katera je bila ustanovljena za trikot Portugaiaka celina — Azori — Madeira in odtod v inozemstvo z zakonom, j(t začela poslovati v četrtek. Zedlnjene đr2a\-e bodo otKJržaJe po vojni zračna letalska oporišča v prekozemlju, je izjavil senator Mead od »Trumanovega odbora« prod zastopniki časopisja. Na podlagi prvotno z dotlCnlmf vladami sklenjenih pogodb naj M prešle te naprave pet mesecev po koncu vojne v posest posameznih drtav, toda medtem so ei zadevo drugače premislili v Washing-tonu, kar je bilo tudi pričakovati- Kot poroča ETE iz Buenos Alresa, si ja ogledal predsednik Ramirez argentinski kri-žarki »Sa Argentina« in Almirante Brotro« ter še druge edinlce- iPo poročilu Iz ftonana prihajajo tja neprestano proetovoljoi iz vseh delov vzhodne Azije, ki se hočejo priključiti .ipdijeki narodni vojaki. Tudi So že apreJeU veliko Število Indijcev iz Malaje v indijsko narodno vojsko, katero vrhovni poveljnik je Subhae Chandra Bos«. Občutno primanjkuje vode v Alžlru, Oratwi in ostalih severnoafriških mestih radi prevelike porabe vode po četah nasprotnikov oeL Prebivalstvo se mora ravnati strogo po navodilih uporabe. Dnevni obrok je znižan na eno petino dosedanje povprečne porabe- Predsednik komisije za načrte, generalni poročnik Suzuki Je govoril na otvoritveni seji korporatlvnega odbora za podpiranje ' cesarskega prestola In je izjavil, da je dosegla vojna oboroževalna proizvodnja v drugem polletju 1942 in v prvem četrtletju doeedaj Se nedoseženo najvišje stanje. Br. Ml 1ак ond Druckf N8. Uauv«rlae uinj Druckarel rnlen. GmbH., Klae#nfurt — verlamleiter •r. Emil Hejtlan (Im Wehrdlenat) — Haunt. Jhriftleiter: Frledrlch Honitmann. - Zuraeit imt AnzeieenlTstf Nr 1 itUlH«. Zadnji car umorjen pred 2S leti „Povelje Je Izvršeno** - K 17. lullju - Spisal flr. 1. F. Oengler Nikol«j H las vlEulareke hiie Romanov, ki je kot zadnji maki car vladal od 1S04. do 1917 l«ta, Bi bil prijatelj ildov In prostozidarjev. Ker so bili v notranji politiki v dobi njegovega vladanja iedand nekateri obrambni ukrepi proti Židom (pod vplivom ljubljenca Židov Rasputlna so ae židje pozneje v Moskvi in Petrogradu zopet uveljavili), je ponovno izbruhnilo židovsko sovraštvo proti carju. Nekaj mesecev pred izbruhom prve »vetovne voj-JM, v katero so alaibotnega Nikolaja П. na-hujekal« zapadne ille, je prišla na Poljskem, v Litvi in židovskih knjigarnah Nemčije v promet razglednica, ki je kazala sliko rabi-nerja a tako zvanim petelinom »kapores«. Ta je imel glavo carja Nikolaja П- s krono. Hebrejski podpis se je glasil v prestavi: »To naj bo moja daritev , s katero se odkupim ■ • . To naj bo moja spravna daritev!« To upodabljanje temelji na židovskem obredu, opraviti n&večer pred »dnevom sprave« (Jom klpur) molitev »Kaporah« in po teoriji etarega testamenta kot nekega vsegakriva zaklat! en komad p^nitnlne. Molitev, ki so jo h temu Izgovarjali, ae je končala: »...ta petelin naj pogine, jaz pa naj vstopim v dolgo srečno življenje in mir.« židovsko sovraštvo proti Nikolaju H. je bilo cinično izrečeno tudi v broSurl, ki sta jo 1-1D14. v Barllnu izdala Žida Hugo Frledlfinder In Erlch Sello in v kateri sta predlagala: »Gre za popolno uničenje dinaatij« Romanov . . . prepodlt«v moda (Nikolaja П.) iz detel« tn da ae mu, d« ne bo umrl od lakote, da prilika, da otvori v Whiteahaplu trfoviao s elaniki . . .< (Str. MS.) Ko so se Sidje po boljSeviSkl revoluciji 1917. 1. polavtili oblaetl v n^danjl carski dr-gaivl, ao amsitralii da je prIM баа ка iivvšltev ф мшммжм#* шпот SM #№ kaj jim je bila predhodno delo opravila ta demokratska vlada Kerenakega, ki je bil židovskega pokolenja, ko je že mairca 1917. 1. zaprla carsko obltelj In preprečila vse poskuse, da bi odpotovala na Angleško. Ровбеје so poslali potem vso carrico rodbino nsiprej v Tobolsk in nato v Jekatednemburg v Sibdtlji. Ta transport je povzročil Žid Janke 1 Sverdlov, predsednik sovjetskega centralnega izvršilnega odbora, ki je bil hkrati posle-vodeči politični tajnik boljševlške stranke, v času, ko so se na različnih frontah še borile protlboljfieviSke čete proti »Rdeči armadi« Žida Trockega (Bronstelna). Neposredni nadzor nad državnimi uradniki v Jekaterinenburgu sta imela tudi dva žida, namreč H- Gološčekln, ki je bil vojni komisar in član predsedstva sovjetov iz ural-skega ozemlja, in J. M. Ju rove ki, vodja čeke v Jekaterinenburgu- Predsednik sovjetov uralskega ozemlja, ki si je nadel Ime Bjelo-borodov, je bil tudi Žid, njegovo pravo Ime Je bilo Moses WelBbart. Židovski komisar Jurovski je bil juvelir in je meril na juvele carske dvojice- Zvedel je bil, da je car prav bogat z dragulji. Njegov soplem«njak GoloSčekln je tudi vedel o tem-Oba Žida sta se dogovorila, naglo delati In se tako polastiti carjevega zaklada Slišala sta, da namerava moskovska židovska klika, zlasti Janke! Sverdlov, prepeljs/t! carja iz M-birlje v Moskvo in tam prirediti prizor z javno sodlbo ter nato sledečo usmrtitvijo- Ju-rovskl je pa pozneje trdil, da mu Je Sverd lov dal pooblastilo, da usmrti ujetnika v Jekaterinenburgu, ker Je bila nevarnost, da bi zasedla Jekaterinenburg In rešila carja protU holjšaviška armada generala Kolčaka, ki je 42wizftl« X Sibil# Dne 12- julija 1918 1- je odredilo načelstvo uralskih Sovjetov pod predsedstvom Žida Bje-loborodova, da mora biti rodbina carja irnior-Jena v noč! od 16- na 17. julija ter poverilo židovskega komisarja Jurovskega, da to pripravi in izvrši. Sklep Sovjetov Je nadalje odredil, da se morajo s carsko rodbino vred ustreliti tudi vsi ujetniki v Ipatjefovem domu (carjevem zaporu), telesni zdravnik, komorni strežaj, kuhar in peetunja- Poznejše preiskave židovskega zločina umora, ki jih je izvedla Kolčakova armada, ko je dne 20 Julija 1918- 1- zavzela Jekaterinenburg, Je dognala popolno sliko umora ujetnikov brez brambe, ki se Je porajal Iz židovskega sadizma Za ustalitev je določil Jurovski 11 rdečih gardistov, ki so dobili navečer eno stek-klenico konjaka. Proti polnoči je Jurovski zbudil presenečenega carja in ga nalagal trdeč: »Bell gardisti se približujejo mestu ter Je računati s tem, da ga bodo obstreljevali. Zato Je krajevni sovjet odredil, da se morajo Izprazniti gornja nadstropja in ujetniki spraviti v kletne prostore « V svoji razburjenosti car niti nI zapazil porogljivega smehljaja žlda, k! so mu vsi ujetniki sledili v klet, kjer so Jih že čakali rabljd-Cair ja nesel v naročju sina, ki Je bolehal za krvno boleznijo. Pridružile so se carica s svojimi hčerkami in malo spremstvo, ki je bilo ujeto. Židovski komisar Je izvlekel samokres — tako Je poročalo soglasno več očividcev — In sledeče izjavil: »Državljan Romanov! Vaši prijatelji in sovražnim si prizadevajo, da vas osvobodijo in iztrgajo iz naših rok. Toda to se jim nikoli ne bo posrečilo- Vas, vaSo rodbino in vaše epremetvo Je sovjet uralskega ozemlja obsodil na smrt z ustreljOTjem-Je bil dan nalog da to sodbo tukaj taikoj iz-'rSim « Nato je Iz razdalje treh korakov oddal na carja dva strela, ki sta ga smrtno zadela. Ta strela sta bila signal za pričetek morije, pri kateri 80 po tem židu opijanjenl krvniki pla-BlU M netile Itttvj Ш ttevniimjh bajoneti to noži. Tudi Se mrtve so od krvoločnosti obsedeni zločinci ubadali tako dolgo, dokler ni Jurovski izjavil, da Je »eksekucija« končana. V kletnem prostoru, polnem smodnikovega dima, so ležala po strelih in zbodljajlh skoraj nepoznetna trupla carjeve dvojice, prestolonaslednika, štirih velikih kneginj, telesnega zdravnika Botkina, komornega strežaja Trupa, kuharja Harltovnova in hiSne Demldove. Trupla so za silo pokrili s prti in jih na dveh pripravljenih tovornih avtomobilih odpeljali v 20 km od mesta oddaljeno vas Kop tlaki. Tam se je nahajal star opuščen rudnik, т čegar jašek so zmetali ostanke enajst trupel. Poprej so bili boljševiki razkosali trupla s sekirami In noži. Jih vrgli na kup in polili z bencinom ter žvepleno kislino- V Moskvo Je Žid Jurovski dne 17. julija sledeče brzoja-vil: Moskva, KremelJ, tajniku ljudskega sveta Gorbunofu. Obvestite Sverdlova, da je zadela vso rodbino leta usoda kot njenega poglavarja« Zelo poučno In židovsko ozadje tega umora dokazujoče Je dejstvo, ki ga je na podlagi svojega obiska moriSča opisal angleški novinar Robert Wilton, ki je vse prej kot nasprotnik Židov, v svoji knjigi: »Zadnji dnevi dinastije Romanov« (Pariz 1921.). Na eni izmed pobeljenih sten kleti Je našel tajlnstvenl. napis, ki ga je pozneje v Londonu razrešil poznavalec kabbale kot hebrejski znak a sledečo vsebino: »Tukaj je bil usmrčen poglavar države, cerkve in naroda Povelje je izvršeno « Glavo carjevega trupla so odsekali in konzervirano poslali v Moskvo Trooklju iu Sverdlovu kot dokazilo, da je bilo izvršeno židovsko povelje umora. V številki 7, amerikan-skega čaaoplaa »Liberty« z dne l$. februarja 1933. 1. Je zapUano, da Jo Je v Moakvl vidrt na laetne ofil bivši menih Iliodor (SeiigeJ Tni« fanov). Tako Je prepričevalno doprineSen dokaz za dolgo nameravan, sistematičen zločin umor* ilđovetv«. Bamstag, 17. Jul! 1943. KABAWAKKEK BOTE Seite 8. — Уу. 56, Wieder336 Sowjetpanzer Weiler schwere Kiimpfe im Oslen und Siidsizilieii - Empfindliche SchiffBrnamverluBie des Feindes - Angriff oof Paris Ла« dem FQhrerhauptquartier, 15. Juti. Das Ober-kommando der Wehrmadit gibt bekannt: Troll Versdilechterung der Wettcrlage halten die (chweren КапфГе an der Ostfront an, Im Raum топ Bjelgorod wurde eine welter* felnd-llche Kraftegruppe im konzentrischen Angriff zer-(chlagen und erneute, jedoch mit schwiichcren Kraf-ten ajs an den Vortagen gefiihrte Gegenangriffe unter hohen Verlusten abgewiesen. Ostlidi und ndrdlich Orel setzte der Feind seine Ton Panzern und Schlachtfliegem unterstiitzten An-griffe audi geste m fort. Der Versuche der Sowjets, die deutschen Stellungen zu duichstoRen, scheiterten blutlg. Sofort eingeleitćte Gegenangriffe sind im erfolgreichen FortsArciten. ^ Im Gesamtabschnitt der groBcn Sd\1acht wurden gestern emeut 336 Sowjetpanzer vernichtct und ton der Luftwaffe 70 feindlidie Flugzeuge abgeschossen. Die Kampfe in Siid-Sizilien halten mit onvermin-derter Heftigkeit an. An mehreren Stellen wurden feindlidie, von Panzern unterstiitzte Angriffe zurQdc-gesdilagen und hinter der deutsch-ltalienlsdien Front gelandete feindlidie Fallsdiirmjagerelnheiten тег-niditet. Deutsdi-italicnisdie Luftstreitkrafte fugten dem Feinde welter empfindliche Vcrluste an Sdiiffsraum zu. Eine groBere Anzahl Krlegs- imd Transportsdilffe wurde Tersenkt oder besdiadlgt. Starke feindlidie Bomberverbande griffen gestem Tormittag das Geblet am Paris und einige Orte in Nordwestfrankreidi an. Die Bevolkerung hatte Ver-luste. Im Verlaufe heftiger Luftkampfe und dunh Flakabwehr wurden 22 feindliche Flugzeuge, darunter 14 sdiwere nordamerikanlsdi! Bomber, abgesdiossen. FQnf deutsdie Jagdflngzeage gingen rerloren. In der Tergangenen Nadi t flogcn einzelne feindlidie Storflugzeuge Ins nordlldie Reldisgebiet ein und warfen wahllos einlge Bomben. Biilenbomben aaf die Schweiz osdi, Bern, 16. JuH. (Eigeuberldit.) In der Nadit zum Dienstag wurde sdiwdzerisdies Hoheltsgeblet ton der englischen Luftwaffe sdiwerstens terletzt, wobel audi zablreldie Bomben auf sAwelzeMsdies Geblet abgeworfen wurden, die grSGeren Sdiaden an-riditeten. aber blsber kelne Opfer unter der Bev6l-kerung forderten. Zwel Tiermotorige britlsdie Bomber zersdiellten an den Felswanden der WalHser Alpen. davon eine englisdie Masdiine an der Siidost-cdie dea Genfer Sees bel der Ortediaft Booveret, der tnderc britische Bomber eQdIidi SitteM fiber М*уеп» de Sion. Bia fetzt konntea 11 verkohlt* Leichen der Bcsatzungen geborgen werden. In der amtlichen Mittellung dan helfit ei. die noch Im Gang befindlicbe Untersuchung babe noch nicht geklart, ob die beideo engllschcn Maschinen ..infolge des hcftigco Abwpbrleuer* der Scbweizer Flak" oder Infolge des schlednen Wetter« abstDrz-ten, Der bel Bouveret abgestiirzu Bomber zersdiellte In elner Hobe von 900 Mctera gcgen eine Felswand dee Grammont. Die Verletznr« dee ecbweizeriscbeD Luftraumes erfoigte in der Zelt von 0.04 bis 0.51, wobel die britiscben Masdiinen zwlscben Fruntrut und Le Brassne einflogen and die Schweit in der Ge-gend dee Genfer Sees and dee Ka-tons Tesaln ver lieBen. Zablreldie Spreng- and Brandbomben wnrden Im Geblet sildlldi der Stadt Bern, besonders Im nord-lichen Tell des Kantona Freiburg, abgeworfen. wo-durch mehrere Hao%er, Sdieunen and StSlle ver-nlditet wurden. Blsher konnten sleben Abwnrfstellen ermlttek verden. GriSerer Srfitden ratetind тог milem in dem jrofien Banerndorf Rlggiaberj. dai xwlschen Bern and der Stadt Ihnn llcgt Dort wnrden drel HSaser Temichtet sowie die Fensterschelben fast aller Hauser zertrfltnmert. Dazu eriitten die Dacher des Dorfes groBen Schaden. Bel Obersdorf und Flamatt zwlschen Bern und Freiburg wurden mebrere Bomben abgeworfen. dit groBeren Sadi-adiaden tn Hansern trad Kulturen anriditeten. In dem Weiler Bergli eriitten 10 HSnser gdiweren Sdiaden, deren Dadier teliwelse zerstSri wurden. In der Nabe diesee Weiler« eotstand tudi ein Waldbrand. Bhrung des Reldisarbeltsflihrers HierI Berlin, 16. JulI, Zum 50. Gedenktag des Dienst-eintrittes In die alte Armee wurden Rcidisarbeits-fiibrer Hierl am 14. JulI Im Auftrjge des Chef« des Oberkommandos der Wcbrmadit eIn Olgemalde und als Geedienk des Heeret eIn Ehrendolch Uberreldit. Rine vom Heer gestellt« Ehrenwadie stand wShrend de« Tages vor der Dienstwobnung nnd zeltwellig vor dem Dienstgebiiude dee Reldis rbeitsfOhrers. Fliegertod eines Gruppenkommandeurs Berlin, 16. JulI. Den Fllegertod etarb Hauptmann Albredit Kuntze, Gruppenkommandeur In einem Kampfgesdiwader. der eldi Im Kampf gegen Nor-wegen das Rltterkreuz des Elsemen Kreuzes erwarb und zn den altesten Rlttern dleser Auszeldiniing In der Luftwaffe gehort. Italiens Dank fur die Waffenbruderschait Das Italienlsdie Urtell 1st am filnften Landungstage nnverHndert slegesgewifi Dr. v. L. Rom, 16. Juli. Fur die Operationen auf Sizilicn gilt In Rom welter jar ffir die milltiirisdie Entwicklung an den Vortagcn abgegcbene Urteil. dem-xufolge man In den erstcn Anfiingen der SchJacht eteht. Berichte, die Einzelheiteri von den Kampf-handiungen enthaltcn oder bedcutsame Operationen bekanntgeben. werden nach Anslcht der hiesigen Kreise nicht vor Abiauf der niidisten Tage zu er-warten scin. Auch die Fests'ellung. daB die gegen-wirtigen Anstrengungcn des Gegners am besten mlt der Phase ..Penetrazione". des Vermuth* dee Vordrin-gcns vom Kii-stenstrich rum Hinterland, gekenn-zcichnet werden konnen, behalt ihte GUItlgkelt. Die Bezeichnung Invasion fiit die gegenwartlge militii-risch« Lage wird als nich* richtig abgelehnt. Ein neues Element zur Beurteilung der Kampfe am fiinf-ten Tage nach der Landung enthalt der italieniadie Wehmiachtbericht, der den Aosdruck Front gebraucht, wahrend in den Vortagen nadi hiesigen AuBerun-gen von einer eigentlidien zusammenha.igenden Kampfllnie noch nicht die Rede sein konnte. Die gleichfalls Im Italienlschen Wehrmachtbericht ver« zeichnete Heranfilhrung neoer Krafte dutch den Wie Moskau die Weltrevolution betieibt Die Mopr als Internationale llmsturzorganisation - Verstarkte WUWarbeit fk, Stockholm, 16. JulI. (Eigenbcricht.) Die Icb-hafte Agitation, die der B lischewismus In alien ihm errelchbaren Landern betreibt, itt ein unum-•toSlicher Bewcis dafiir. daB die Auflofung der Ko-mintem nar ein Schcinmanover war, wahrend die kommunistisdien Organisationen im Aualand tat-eichllch weiterbcatehen nnd ihre Wlihlarbslt sojar wcltmoglich noch Intensiver betreiben. Es etellte gich dabei heraus, daS die angcbllche Liquldiemng sdion deahalb bedentungslos war, well der Krcml in-zwischen eine Reihe anderer Organisationen vervoll-kommnet hatte, die den gleichen Zwecken dienen. Die schwedische Zeitung „Socialdemokraten", die das sowjetische Tamungssystem einer eingehcnden Untersnchung unterwarf, gelangte dabel zu recht eensatlonellen Feststellungen. Unter den Deckorga-Disationen. die die Komintem ablosten, sind vor •Ilem zwel von Wichtigkelt; 1. die sogeoannte Voks, die als eogenannte ..WeltorginiMtion fUr kulturelle Zusammenarbeit" aufgczogen wurde und die Aufgabe hat, das Kulturleben der Volker zn zersetzen, und 2, die Mopr, die sich offlziell „Internationale Hilfs-crganlsation fUr Revolutionskampfer in kapitalisti-schen Landern" nennt, im Ausland jedoch unter der Bezeichnung „Die Internationale rote Hilfe" bekannt. Um iibcr ihre Funktionen authentische Auskiinfte zu erhalten ,bcdiente sich ..Socialdemokraten" des amtlichen Konversationslexi'^ons, In dem als Zwedc der Mopr angegeben wird; „die Volksmassen In Intcmationaler, d. h. bolschewistisdier Solidaritat zu vereinen, ihnen gegen Reaktlon und weifien Terror zu helfen und etwaige Opfer iraterlell und moralisch zu unterstiitzen". Von besonderem Interesse i«t dabel folgender Satz der erwahnten Enzyklopadie: „Die Bedeutung der Aufgaben. vor welche die Mopr gertellt 1st. bewelst die steigende Anzahl von Opfem, die die Folge des zunehmenden antifaschistischen Befreiongskampfes «ind." Hierin wird also cffen zugegeben. daB die Mopr auf illegalem, Wege eine Anderung der Zu-•itande in den anderen Staaten betreibt. SclilicBlidi ist die Aufgabc dieser Organisation, die Bildung so-genannter ..demokratischer Volksfronten" anzustre-bcn, um — wie es zum Bcispiel In Frankreich ge-lungen war — die sozialdcmokratlschcn und zum Tell sogar biirgerlifhen Parteiea flir ihre Zwecke ein-zuspannen. Die Mopr ist also nach Feststellung des schwedischen Blattes, dem wir diese Angaben ent-nehmen. ein Instrument, das „unter falsAem S child darauf ausging, iiberall den rc'nen bolsdiewistiscfaen Einflufi vor allem unter der Arbeiterklasse zu itarken". Die Mopr wurde am 30. November 1922 auf dem 4. Weltkongrefi der Komintem in Moskau gegrundct. Sle umfafite im Friihjahr 1927 schon 44 Sektionen mit uber 8 Millionen Mitglicdern, deren Zahl bis 1933 auf 14 Millionen gestiegcn sein soli. 1938 verfiigte die Mopr nach Angabc des sowjetischcn I,exikons angeblich schon uber 72 Sektionen. Dieses Ergebnls sel durch eine „brelt angelegte Agitation fiir Internationale Erziehang der Massen" worden. Um zn beweisen wie stark die Tatigkeit dieser Kominternofganlsation war, wird von den Sowjets behauptet, daB alldn 1925—1934 fast vier Millionen ihrer Mitgliedei verhaftet. 2.5 Millionen bel Aufstiioden imđ anderen ,Zwi«dicnfWen" yer- Icm, 2,6 Millionen getotet und «chlicBlid 242.000 zum Tode vernrtcilt worden scien „Socialdemokraten" weist darauf bin, daB, falls die«: Zahlen zu-treffen, diese Kommunisten In den versdiiedcnen Landern gemaB geltendem Recht und Sffcntlich be-straft worden scien. Jedenfalls zieht das Blatt hier-aus den SchluB, daB die Mopr eine machtige und uber die ganze Welt stark verzweigte kommuni-etische Organisation darstellt. Zur weiteren Kennzeichnung ihrer Arbeitsweise wird berichtet, daB die Mopr In jeder Stadt der Sowjetunion ihre in „protzigen Gebauden" unter-gcbrachten Zentralen babe in denen Unterkunfts-raume fiir ihre Fliichtlinge. Bibliotheken und Schulen fiir auslandische Kinder eingeglicdert seien. Da die Mopr-Mitglieder nur geringe Beitrage zu zahlen ha-ben, «ei es klar, von wem diese Organisation finan-ziert werde. Als die sowjetische Armce im Sommer 1940 hi die baltischen LSnder eindrang. folgten auf ihrcn Spuren hunderte in der Sowjetunion aosgebildcter „einheimischer" Kommissare, GPU-Offiziere. hoherc Beamte und Agitatoren. Alles Eigentum. das die Bolschewisten durch das Mittel einer ..Nationalisie-rung" der Kirche eowie der kulturellen und wirt-schaftlichcn Vereinigung in den baltischen Landern raubtcn, wurde unter der Kommunistischen Parte!, der Mopr und dcm kommunistischen Jugendverband geteilt. Diese sehsationellen EnthOIlungeii bestitigen. dag die kiirzlidie Aufl8sung der Komintem durdi Stalin nur cine Finte war, wahrend er in Wirklidikeit seine wcltrcvolutionarcn Umsturzplime mit Hilfe von Dedc-organisationen mehr denn )e betreibt. Feind sdilieBt neue Truppenlandungen an den gebil-dcten Brfickenkdpfen ein, womit nadi Lage der Dinge gerechnet werden muBte. Diesen Veretarkun-gen de« Gegners entsprechen die Verstiirkongen der Abwehr von seiten der Achse. die eldi tm Laufe des Dicnstag.4 emeut fiir den Gegner bemerkbar machte. Mit starker Aufmcrksamkelt wird in der italienlschen Offentlichkeit die Feststellung des Italienlschen Wehrmachtberidites aufgenommen, daB der Feind sich der Ebene von Catania nabere. Diese AnnShernng voilzieht sich Immer noch unter dem Schutzi seiner Flottenelnheiten, deren Artillerle das Vorgehen der Landungstruppen unterstiltzt, „Giomale d'ltalia" er-klart. der Kampf verlange von Italien die groBten Anstrengungen und von jedem einzelnen Italiener ein Maximum von Hingabe, Glauben nnd Willens-krtft. Gerade In Hinsicht auf den In Sizilien ausgelra-genen Kampf ist in Italien das BcwuBlsein lebendig. daB er ebenso zur Rettung und Sicherung Italiens wie Europas iiberhaupt vor der Knechtschaft durch die Plutokratien gefiihrt wird. Man erkennt bier die Doppelfunktlon der Achse angesldits der schwe-ren Kampfe Im Osten und Im SUden. Dl^ Berge Sizillens, so betont man In Italien, eahen emeut die Wahrhelt der Waffenkameradschaft der Achse nnd die Verwirkllchung des Wortcs: „Zwel Volker — ein Kampf". Die deutsdie Waffenkameradsdiaft aber bewlrke. daB Italien die Sohne Dcutschlandi, die auf Sizilien auch fiir Italien kSmpfen, als seine elgenen SOhne adite und daB die Italienlsdie Nation ihnen Bewunderung und Dank fiir ihren Kampf ent-jegenbringe. Krawall im Qenfer Stadtrat Genf, 16. Juli. Im Genfer Stadtrat kam es durch das Auftreten der kommunistenfreund-lichen Nicolisten zu einer bewejten Sitzung. Die sogenannte Arbeitergruppe forderte den Stadtrat auf, bcim Bundesrat Schrltte zu unter-nehmen, dam it das Verbot der Zeitung „Le Travail" riickgangig gemađit und die Nicolepartel wieder' ancrkannt werde. Der Vorsitzende des Gemeinderates gab die Erklfirung ab, daB diese rein polltische Frage aufierhalb der Zustandig-keit der Gemeindebehorden liege und deshalb nicht zu diskutieren sei. Von der Publikumstribiine wurden lebhafte Zwischenrufe laut und Freunde Nicoles, die sich mit ihrem Meister dort versammelt batten, sangen mit erhobener Faust die Internationale. Auch ein Mitglled der sogenannten Internatio-nalen Arbeitergruppe beteiligte sich an diesem Singen. Hierauf ergriff Nicole auf der Publl-kumstribune das Wort zu einer Improvisierten Anspradie. Der President, der sich bisher nicht hatte durchsetzen konnen, ertellte nunmehr den Befehl zur Raumung der Trlbiine. Die Nicolisten wel-gerten sich, den Saal zu verlassen, und erst, nachdem die Wache einschritt, zogen sie sich unter nochmaligem Abslngen der InternationaTe zuriick. Japanische Zerstorer versenkten zwei Kreuzer Starker lapanlsdier Aufmarsđi gegen Tuennan - RUAgabe der Konzessionen Tokio, 16. Juti. Das Kaiserliche Hauptquartier gab Dienstag am friihen Nachmtttag bekannt; Die japanische Garnison auf Neu-Georgien hat seit dcm S. Juli die feindlichcn Streltkrafte. die nach ihrer Landung an verschicdenen Stellen der Insei versuchten, nach Munda vom SUden und vom Norden aus vorzuriicken, entschieden zuriickgcschlagcn. Parallel zu dieser Operation hat eine japa-nisdie Zerstdrerflottille In den Gewissern nord-llch von Kulambangra In der Nacht zum 12. Juli eine feindlidie Flottenformatlon, unter der sich, wie mlt Slcherheit festgestellt wurde, vier Kreuzer befanden, gcschlagen. In diesem Gefecht wurden zwei feindliche Kreuzer versenkt und ein weiterer Kreuzer, der In Brand geraten war, verllefi fluchtartlg den Kampfplatz. Ein lapanlsdier Kreuzer erhlelt sdiwere Beschadigungen. Dieses. Seegefccht wird zukiinftig gcnannt: Nachtgefecht bel Kulambangra. ROdtgabe von Konzessionen rd. Bern, 16. Juli. (Etgenbericht.) Im Zuge der Neuotdnung des groSostasittisdien Raumes wird die Riickgabe ausliindischer Konzessionen und Nledcrlassungen In noch erweitertem Rahmen durchgcfiihrt und zu einem baldlgen Abschlufi gebracht werden. Nachdem die franzosische Kon-zession in Schanghai in den letzten Tagen der Nanking-Regierung iibergeben wurde, bekundeten jetzt der italienische Botschafter i4arquis Ta-liani de Marchio und AuBcnminister Dr. Chu-minyl ihr grundsatzliches EinverstSndnls uber die Riickgabe der italienlschen Konzession In Tientsin. in Nanking besprach der japanische Botschafter fan! am Montag mit dem Obcrkommandierenden der Japanischen Expeditionskrafte in China, General Shunroku Hata, die fiir den 1. August vor-gesehene Cbcrgabe der internationalen Nieder-iassung Schanghai. Nahere Elnzelheiten Uber die Untcrredung wurden noch nicht bekannt-gegeben. Dank der freundschaftlichen Beziehungen zwl-schen Tokio nnd Nanking traf am IMontag eine Delegation lapanischer Wlrtsdiafter zu wichtlgen Besprechungen ein. Ogura, ehemaliger Finanz-ministet Japans, leitet die Delegation, der Pri« Siziliens Sudosikiisle Das Kap Passcro rajt an der slzilianlschcn Sfid-ostkiistc welt Ins M«er hlnein und 1st zuglcicb audi der untere Edtpfellcr elner flach ins Land elcschnel-dcnden Elnbuchtunj:, die auf dcm Weg liber Pachino, Marzameml, Gala Bernardo, Avola und Ognlna etwa 50 Kilometer bis zum Kap Murro di Porco rcicht. Dieses Kap leitet zu der scharfer ausgcprSgten Budit von Syracus liber, die Im Norden von dem fast quadratlsdi vorsprlngenden Kap Panajla flankiert wird. Gleldi darauf blcgt die KSste wieder zu einer fast halbkreisformigen Bai zurildc, die In der Mitte durdi die hammerformigc Landzunge von Penisola MagnisI unterbrochen wird. Das Kap Croce, das an der Nordseite der Budit wie ein Hakcn erst nadi Osten nnd dann nacb Siiden Ins Мечг hlneingrcift, blrgt in seinjem Inncnrauin den Hafen von Augusta, der den eigentlidien AbsdiluB der sizillanlschcn Siid-ostkiiste blldet. Oberhalb des Kap Croce, in der weiteren Rlditung nadi Norden. drlngt hinter dcm Kap Campolato und der spitzwlnkllgen Bucht von Bruccoli der breitfliidilge Golf von Catania tief in das Land ein. DU klelnen Golfe von Acircale und Glarre sdilieBcn sldi wie wellige Ausbuchtungea an, nnd dann zieht sldi der nordlldie Tell der Ostkiiste fast In gerader Llnle bis zur SiraBe von Messina bin. Sizilien 1st Mnlt dcm groBten Tell seiner 26.000 Quadratkllometer umfassenden Landmasse ein Ge-blrgsland. Es wlrkt, Im GroBen geschen. ^als eine an den Randem, namentlidi Im Norden etwas gebobene Platte, die sich sanft zur Siidkliste abfladit und eine mlttlere Hobe von 600 bis 700 Metem hat. Die hochste Erhebung der Inscl 1st der Viilkankegel des Atna, der sidi hinter der Budit von Catania auf-baut. An der SUdo.itkiiSte trltt das Gcblrge mlt elnigen Auslaufem bis dlcht an die Kiiste beran. Dazwlschen aber dehnen sldi fladie Landstrelfen als Verbreiterungen der allmahlldi aussdiwlngenden Ge-blrgszilge. Es hanjt mlt dem geologischen Aufban der Insel zusanunen, dafi sich die Hauptverkehrs-wege in der KUstennahe hinzlehen. Vor allem gilt das von den Eisenbahnllnicn, die von Syracus aus-gchen. Der eine Trakt verlauft hlntct dcm Kap Murro di Porco nach Siiden nnd halt sldi bis nach Avola am FuB des Geblrges. spart dann den Sfid-ostzlpfel der Insel aus, iiberquert einlge Bergziige und erreldit liber die Statlonen Nnto, Rosolinl und Spaccafomo bel Pozallo, etwa 40 Kilometer west-lldi dee Kap Passcro, die Siidkliste. Der riSrdlicha Tell der Bahn macht von Syracus in KUstennahe den Bogen der Bucht von Augusta mlt und sdilangelt sldi dann dldit am Meer entlang bis nadi Messina herauf. Obe rail, wo die Gelandeverhaltnlsse es nur irgendwie gestatteten, sind von diesen Kiistenllnlen Abzwelgungen gesdiaffen worden, die dcm Lauf der Geblrgselnschnltte folgen nnd weite Telle des Hin-terlandes wlrtschaftllch ersdillcBen. An der SGdostkOste der Insel ragen rwel Stadte durdi ihre groBe gescfalditlidie Vcrgangcnbelt und durdi ihre modeme Industrlclle Bedeutung hervor. Bel Catania werden klasslsdie Erlnnerungen an Dionys, Hleron und Marcellus wach. In Syracus er-InncTt das durch einen Lavastrom Im Jabre 1669 versdiiittete nnd teliwelse wieder bloCgclegt« jrle» dilsdie Theater an die Zelt, in der elnst Alciblades , zum versammcltcn Volke. epradi. Catania, die an den FuB des Atna gesdimlcgte Stadt. ist durch und durch modern. Das Elscnbabnnetz macht es zum Sammelplatz, ein ncuer Hafen zum Ausfuhrort aller Erzeugnlsse der Inneren Insel. Obetali erhebcn sich Werkstatten, Magazine, Faktorelcn und Fabriken, die Strafien sind brelt. Inmitten herillchet Garten llcgen praditvolle Landhiuser, neuzeltlidie Stadtviertel und eine groBe Reihe von offentlldien Gebauden deuten die emporstrcbendc GroBstadt an; die letzte Volks-zahlung ergab rund 300.000 Elnwohner. SyraMS, 'die Hauptstadt der glelchnamlgen Pre-vlnz. liegt auf der Insel Ortygla, die durdi elnen schmalen Kanal vom Inselfestland getrennt 1st. Im Altertum war Syracus zeiiwelllg mlt fiber 500.000 Elnwohnera die groBte Stadt Sizillens; sle verlor im Verlauf elner wediselvollen Geschlchte immer mehr an Bedeutung und Ut erst Im Zusanmenhang mlt der wlrtschaftllch en Neuerschlicfiung der Insel im 20. Jahrhundert wieder anfgcbltlht. sldcnten und Dlrektoren bedeutender japanlscher Wirtschaftsvcrelnlgungen angcbdren. Der Krlegsschauplatz In Zentralchlna erfuhr im Abschnitt der burmeslschen Grenze eine neue Belebung. Tsdiungking meldet japanische Vor-stoSe von Burma aus In die Provlnz Yuennan hlnein. Die Japaner sollen mlt starken Ver-banden an der burmeslschen Grenze auf-marschlert sein. Plumpe britisdie Heudielei Stodiholm, 16. Juli. Im Rahmen elner Untcil is-debatte fiber die Kolonlalpolltlk wurde der brltischcn Reglerung der Vorwurf gcmadi(. daB sle den privaten Ansbcutungsmcthoden in den Kolonlen gegen-fiber die Augen zudrfide. Ein unabbiinglger Abgeord-neter erklarte, die Kolonlalpolltlk des Empirt werde nicht nadi dem Grundsatz: „Was wlr haben, halten wlr", sondcrn mich der Methode: ..Was wlr haben. beuten wir aus" betrleben. Er melme, aelt dcm Ende der Zwanzlgerjahrc sei festzustellen, daS die brltlschen Kolonlen durch Prlvatgesellsdiaftcn ausgesogcn wurden, nnr um Vortelle und Gewlnne zn erzlelen. Die Handelsgesellsdiaftcn selen die wahren Herren In den Kolonlen. wahrend die eogenannte konlglldie Vcrwaltung nur ein Deckmantel sel. Es wird lelder nicht berichtet, irle das Unterhaus diese Feststellung des Abgcordneten aufgenommen hat. aber man sieht formlldi die echmunzelnden Ge-slchter der Vertreter der Flutokralle, Jedenfalls wird der Abgeordnete nicht viel Belfall mlt selnen Wor« ten geerntet haben, wenn er ale Uberbanpt emst ge-meint hat. Vermutlldi war seine ganze Rede nlAta welter als eine typlsdie brltlsche Hevchelel. Man tot 80. als sel man emport In Wlrklichkeit denkt niemand emst daran, audb пш das Geringste an diesen brutalen Methoden zn Sndern. Im (ibrigen set bemerkt daB die Ansbentung der brltisdien Kolonlen sldi nidit erst selt dem Ende der Zwanzlger-jahre bemerktbar macht, sondem das Kennzelden der drelhtuidertjabrigen brltisdien Gewaltpolitik IK, Seito 4. — Nr. se. EABAWANREN BOTE SamstaK. 17. Juli 1Ш. 1000 JdhiB Schiefipiilver / Bekanntlich soil der Frelburger M6nch Berthold Schwarz zu Anfang de* 14. Jahrhun-derti dae Scbiefipulver erfunden haben. In \VlrkIlchk«tt l»t ee viel iUt«r, achon Im ervten JahrtauMod kannte тал es, wenn auch noch nicht zu den Zwecken, xu denen ea Im Laufe eelner Oeechlclite gebraucht wurde und Im-rner gebraucht werden wlrd, aolange es Kriege Klbt. Immerhln кбппеп wohl dem Alchliolsten von Freiburg gewlste Verdienate ал der er-eten Verweadung dea SchleBpulvera als Trelb-mlttel nicht abgeetrltten werden. Auf alle FiUle krachtea In eelner Zelt in Eureka, die eraten EStploelonen und klindlgten damlt eine neue Zelt der KriegfUhnmg an. Mit den damala tibllchen Handrohren, den Urahnen шмвгег modernen Infanteriegewehre, hel denen der SchUtze noch mit loser Hand flag Pulver jsur EntzUndung brlngen muBte, imd den ervtea Pulvermtlhlen beginnt die in. tereeeante Sammkmg elnes PWvermuaeuma In Deutachland. Dena hler llegt die ganze Ge-achlchte der »Teufelsmlxtur« samt der mlt ihr yerbundenen Entwicklung der Peuerwaf-fen attfgeechlagen vor dem Beechawer, und wo SchaustUcke fehlen, fUllen vergilbte Kupfer-Htiche die LUcken In dieaem Blegeazug elnerder umwAlzendaten menachllchen Erfindungen aua. \Vlr bllcken In XlchlmUtenatuben, in denen gar geheimnievoU in Tiegeln gerUhrt und in Hdraem geatampft wlrd, hlnter Glaa und Rah-men Uegen mlttelalterliche Rezepte der >!Pul-verer«, wobel man featatellen kann, daS der HereteliungaprozeQ dee SchleBpulvers slcb Ton der Zflndplanae zum modemen Inlonteiiegewehi durch весћа Jahrhunderte trotz der Im ein-zelnen gemachten technlschen Verbeeserungen kaum getlndert hat- Immerhln war es eln 1 anger und schwierlger Weg, bis im Jahre 1884 Max von Duttenhofer das erste rauch-loee MlHtfirpulver konetrulren konnte, was erst durch die Erflndung dee Nltroglyzerlne mOgllch war- GrCfitem Interesse begegnet Im Pulvermu-eeum vor allem die umfangreiche Waffen-sammlung aus fast alien L&ndern der Erde. Man mull nur Immer wleder staunen, wle kleln und fast zlerllch slch unsere heutlgen Hand-feuerwaffen gegen die vor Jahrhunderten Ubllchen SchieBgerilte ausnehmen- Da sieht man l4mtenbUcluiea, b«i denen da« Pulver ztS erst auf die ZUndpfann« geachUttet werden muQte, bevor man damlt schteQen konnte. Mlt Ihrem Gewlcht von 20 Kllogramm konnten sle nur mlt StUtzgabeln gebraucht werden. Reg-nete ee, flel der Krieg an dieeem Tage aue! Vber das RadschloQ kam man dann im Drel-Blgjahrigen Krieg zur allgemelnen Anwen-dung des schon im 16. Jahrhundert erfunde-nen Schnapp- oder Feuerstelnechlosses, dae bis in: 10. Jahrhundert hineln gebrftuchllch war. Erst die Erflndung der ZUndhtitchen brachte liier eine Wandiung, und nun folgte elne Verbesserung der anderen, bia endllch unaere hentigen modernen Handfeuerwaffen entetanden. Kennen Sie Stockelschube? / Seine Kultorgeschlcbte m dm Schuh Um die PUBe vor den Elnfliiesea der Wlt-terung, vor spltzen Steinen, scharfen Grtlsera und Domen zu schUtzen, er-fanden die Menschen vor vielen taueend Jah-ren den Schub. Mag man ihn zunachst auch noch eo prlmltiv aus einem StUck Leder, dae Uber dem Spaim zueanunengebunden wurde, geformt haben, die Kunstfertlgkeit unserer Vorfahren llell seine Form bald vollkom-mener werden. So bedeuten z. B die Ledersandaien der RCmer schon einen beachtiichen Fortschritt in der Kntwicklung des Schuhes. Die Solile wurde nun echon dem Fufle angemessen, oftmals geflochten, und die Sandale — von vielen Tngflin der Mp^snhenfrfigsfiT / Der K&nfilballsmuB war eliut vie! welter auf dieser Welt verbreltet, als man gew&bn-Uch annlmmt- Hi«rfttr aeug«n nicht nur die Bibel tmd Odyaee«, eoodem auch die Schrtften von Herodot, Marco Polo und vielen neueren Forachungereleenden. Die BeweggrUhde fUr die Menechenfresaerei waren meist Nahrungs-mangel, Racheucht und der religies bestimmte Glaube, nur auf dies« Weise den verhaBten Feind gans veroichten und seine Kr&fte erAen zu kttnnen. Von den aiten Schrlftstellern wur-den alle mOglichen VOlker, wle die Athiopier-Inder und Skythen — oft zu Unrecht — des KaaaibaUemua beachukUgt- Die Massageten sollen aogar ihre elgeaen Bltem, wenn sle alt wurden, aufgegessen haben. Bin fdrmllcher Kult war bet den malalischen Battaa auf der Inser Sumatra um den Karini-balismua ћепца entstandea. Die Menechenfresaerei war bel ihnen gesetxllch lanktionlert imd wurde regelm&fllg In folgenden drel F&llen durchgefUhrt: Wenn eln Oemeiner die Frau nines Radscha verfUbrt hatte oder wenn eln Feind, Laadesverrilter oder Splon mlt Waffen In der Hand ergriffen wurde. Die Ff&hle, an denen man dieae Leute zu schlaichten und dann zu verzehren pflegte, wurden mlt mythologl-schea Flgurea verslert und spftter von den Prtestera zu Zaubergerllten verartoei-tet. Oeradesai sprlchw9rtlich war frUher der KaoflfbaUsmus auf Neuseeland. Er noil dort all&dlngs erst aufgekonunen seln, ale dl« Moaa, die berllhmten Rlesenv6gel von den sllugetlerloeen Inseln vOlllg verschwunden waren und elne andere Felsolmahnmg den Einjpeborenen nicht zur VerfUgung stand. Je-denfalle waren die lU den Polyneslem gebfi-rigen Maori, die heute nur noch 8,2 v. H. der Oesamtbeveilcerung umfaesen und IKngst die Kultur und ReUgloD der WeiSen angenom-men haben, jahrhundertelang au%esprochene Menschenfresser. Der letzte Fall von Kanoi-baiinntM wurde aAif Neueeeland 1843, also vor nunmehr hundert Jahren, beobachtet. Auf den Findschlinaeln aber, wo noch 1867 der Misslonar Baker vom Navasoetamm ab- Dei Koimlbailsmus im Wandel der Zelten geechlachtet imd verzehrt wurde, hatte man die Menschenfresserei zu einer Art gastrono-mlscher Kunst entwickelt- Man baute dort zwei GewUrzpflanzen, den Borodina und deti Malawi, eigene als Zutaten im Umkrelse der »Freudenhauser« an, in denen d(e grausigen Mahlzeiten stattfanden- Hlerzu wurden beson-ders drei, bis vierzinkige Gabeln aus Kasua-rinenholz benutzt, die fUr andere Zwecke nicht verwendet werden durften. BJs wlirde zu weit fUhren, hler alie die merkwUrdlgen Gebrftuche und Bitten zu schildem, die mlt der Menschenfresserei in Afrika, der Sildsee und anderen Weltgegenden verbunden waren und tellwelse heute noch sind. Besonders »her-vorgetan« haben sich auf dlesem Gebiet die Monbuttu und Niam-Nlam Im Innem des schwarzen Erdteils, Uber deren in groliem MaSstabe betriebenen Kannibalismus diirch den deutschen Forschungsreisenden Georg Schweinfurth wahrhaft haarstrtlubende Elnzel-heiten berlchtet wurden. WuBten Sie schon... ... dafi auch naich dem Aufkommen der Feuerwaffen In den romaaischen L&ndern der klelne Rundschild bis in das 17. Jahrhundert hineln In Gebrauch blieb? ... daU die Seerose im Volksmund auch Gelbe Mummel oder Nixrose genannt wird? ...daS man unter Sitophobie in der Medizin die Nahrungsverweigerung bzw. Scheu vor Speisenaufnahme versteht? .. daQ das Schachspiel ursprUnglich nur an den FUrstenhSfen und erst sp&ter auch In Gast-stfttten gepiflegt wurde? ... da0 zur Bestimmung des Alters elnes Sch&dels bel Kindem die Gesamtform und die ZtUme, bel Erwachsonen aber der Verwach-Bugegrad der Kopfn&hte ausschlaggebend slnd ? ... da3 Seldenstrafien die alten Karawanen-straflen In Ostturkestan, Pamir und Vorder-aslen genannt werden, auf denen elnst die chlneslsche Selde nach dem rGmlschen Reich gelangte ? schmalen Lcdcrrlemen, die Uber dem Spaim zusammenliefen, — gehalten, saB feat am Be In. Ahnllcbe Sandalen — kimstfertlg ge-arbeitet und mlt Sllber reich vemlert — tru-gen auch unsere germanischen Vorfahren be-reits vor 2000 Jahren- Dae bewelsen die Fimde In den Mooren von Schleswlg-Holeteln, die una solche Sandalen aua der damaligen Zelt un-versehrt Uberllefert haben Die Schuhe des frilhen MlUelaltera hatten zun&chst SJinllche Formen wle ипабге heutlgen leichten Hausschuhe- FUr die reichen IDaa Ist Bttrbele!« httrte sie Ihre Mutter sagen. Sie fiffnete die ZimmertUr. Ein Soldat stand auf, um ale zu grUBen. — Aber das blonde B&r^le llef nicht jubeind zu ihm hln, um Ihn zu umhalsen- Ganz langsam, mlt ang^tvollen Augen kam sle nfther. Denn der Soldat war nicht Martin Pfundner, eln frem-dee Gealcht bllckte sie an- Er kam auf sie zu, er wollte etwas sage*\ ea flel Um »Es 1st"— wefcn Martin PfuncifiVr«, sagt« er endllch. Sle iimfaBte mlt belden Httnden selnen Arm: »Hat er kelnen Urlaub bekommen? — lat er denn verwundet?« »Ja, er let getroffen«. »Und let er Im Lazarett? Kana er apfiter kommen?« »Neln. Er wlrd nle mehr kommen«. Die Mutter kam und umfaflte Barbara, ele muBte slch In den Polsterstuhl setzen, solite etwas trlnken. — Der Vater kam von der anderen Selte, und belde hlelten die Htode der Tochter, alles vergessend Uber der Sorge um ihr Kind, In Versuchen, die unhelmUche Starre ziu lOsen, die Uber dem jungen Wesen lag. Der fremde Soldat stand am Fenster. Die Eltern sagten dem M&dchen, daB er elsen Teli seines edgenen kostbaren Urlaiube geop-fert hatte, um die AngehOrlgen seines Kamera« den Martin Pfundner aufzusuchen und ihnen von selnem Tode zu erztlhlen. Kurz vor An-trltt seines Urlaubs hatte ihn elne felndllche Kugel getroffen. »Es 1st sehr traurig fUr die Mutter«, sagte der Soldat. »Sle steht alleln und hatte nur den elnen Sohn«. Er war schon bel, Frau Pfundner gewesen und seln Geslchtsausdruck verrlet, wle sehr ihn daa Leid der Mutter ergrlffen hatte. Als Bftrbele von Martine Mutter sprechea hOrte, rlchtete sle slch auf. FUr Martins Mutter wuT das Leld um den Sohn am grOBten, 80 schwer sle auch selbst getroffen war. Und sie hattev nur an sich gedacht, nur an ihr elgnes Leld »Ich vriii nicht mehr an mlch denken!« sagte etwas In Barbara. »Von jetzt ab will ich da-hln gehen, wo ich am meisten gebraucht werde«. Sle erhob slch; Ihre Eltem eahen sle e%w schrocken an- »Ich gehe Jetzt — su Martina Mutter« — sagte dae blonde Bftrbele. Sle glng — we* nig schwankend wie elne, die noch schwach ist nach schwerer Krankhelt, aber entschloa-sen den We* echreitend, den Ihr die rnimmm llwee fiobotr, 17. hi'iH 19*3. K A F A W A N K r: N П O T K Str"n 5. — fitpv. 5C. V znamenjH poi/ečane proiziodnje Stellv. Gauleiter podeli odlikovanja - 12 Gorenjcev odlikovanih Te dni eo se stali na povabilo Gauleltimgc Deutschen Arbeitsfronte v slavnostni dvorani hlSe dela žene in možje Iz vseh Kreisov Gaua K&mten, da prejmejo iz rok Stellv- Gatilel-terja knjižna darila kot priznanje za svoje vzgledno delo v obratnem predlaganju. Vpr-vlč so bili odlikovani tudi delovni tovariši iz Gorenjske. V svojem pozdravu je poudaril Gauberufs-walter W u 11 e, da je osemindvajset navzočih delavcev v tovarnah, med katerimi sta tudi dve ženski, vložilo 67 predlogov, od katerih je eden predložil svojemu obratu cel6 sedem zboljšanj. V obratih, ki so goji obratno pred.-leiganje, se je doslej povečala proizvodnja za 28 odstotkov. Stellv. Gauleiter in K.-Obmann T h i m e 1 je dal izraza svojemu veselju, da se lahko mudi med ženami In možmi, ki so dokazali svoje veselje do dela, dejansko s tem, da so s predlogi povečali storitve obratov. Vsi napori obratov za povečanje storitev In zboljšanje delovnih pogojev so zastonj, tako je poudaril Pg. Thlmel, če vzajemno ne sodelujejo tehniki In inženirji, pa tudi vsi nastavljenci in delavci, da najdejo nova pota. To je smisel obratnega predlaganja, ki je deležno v Kttrntnu že velikega odmeva. Delavec, ki streže stroju, je sam postavljen pred nujnost, da iz lastne volje napravi nekaj novega In boljšega in odkrije končno v sebi zmožnosti, katerih njemu kdt delavcu nihče ne bi piipisovai in povečini tudi sam nI poznal. Treba je našo oboroževalno proizvodnjo Se bolj povečati, da se lahko vsak ča« pokrije potreba nadih vojakov. Delo, ki ste ga vršili vi, ki tu stojite, ne pride V dobro samo obratu samemu, temveč celokupnemu vojnemu oboroževalnemu gospodarstvu. Stellv. Gauleiter je pozval žene In može, da se povrnejo kot odposlanci za obratno predlaganje zopet v svoje obrate in pod-žgejo delovne tovariše tam zunaj, da jih posnemajo- Kajti vse, kar smo pripravljeni storiti, velja dosegi zmage in s tem končanju te vojne. Stellv. Gauleiter je Izročil nato vsakemu po-■sameznemu knjigo in se je pri tem razgovarjal z njim o njegovih predlogih. Pri tem je treba poeetono poudariti predQoge goepe Marie Tatz- mann, ki je zaposlena pri apretiranju usnja v neki klagenfurtskl usnjarni In je predložila predlog za prihranitev baršuna- Gospa Priska Hebenstreit je zaposlena kot skladifinica v nekem kemičnem obratu v Treibachu, ki je predložila dva predloga, ki sta bila nagrajena. Na neki žagi v Treibachu Je zaposlen mojster Thomas Garnitschnlg, ki je predložil dva predloga. Eden od teh znižuje delovni čas za 75 odstotkov. Od p^ih predlogov kovačkega pred-delavca Johann Melcher iz Seebacha Je posebno eden omembe vreden, s katerim se doseže 90 odetotkov prihraTiitve časa. Iz Gorenjske je bilo med odlikovanimi 12 mož Iz vseh treh Kreisov. Iz neke tovarne v Krainburgu sta skupno predložila inženir Lud-wig Brenze in laborant Johann Bertoncel predlog, s katerim je prihranjenih 300 delovnih ur strokovnjaka. Mojster Franz SchOpf iz iste tovarne je napravil 3 predloge, obratni Inženir Dimbacher tudi 3 predloge Iz neke druge krainburSke tovarne je predložil ključavničar Willi Blschof celo sedem predlogov, od katerih se nekateri že uporabljajo- V nekem obratu v Steinu Je zaposlen tov- vlSji mojster Kari Uhle, ki je predložil pet predlogov, od katerih Je treba posebno omeniti enega, ki poenostavlja pokrovno konstrukcijo nekega vojaškega orodja, ki bistveno prihrani material In delovni čas Tpv- mojster Georg Lemitech Iz iste tovarne je predlagal, da se izseea z vgrad-bo ekshaustorja prah emirka, da je prostor brez prahu In svetal- Iz iste tovarne je napra-' vil predlog tudi tov. mojster Franz Repnlk, s katerim se bistveno prihrani material In obdelovalni čas. Iz neke tovarne v ADlingru so prisil zidar Rudolf Kalan, ki Je predložil en pomemben predlog, mojster Cyrill Schober dva in preddelavec Franz Smrekar pa cel6 štiri s katerimi se tudi prihrani material In delovni čae- Anton Tadel Iz predilnice v Neumarktlu je predložil svojemu BetriebsfUhrerju predlog, s katerim odpadejo blagovnlodpadki in zgube časa, česar prej nI bilo mogoče preprečiti- Ti In Se mnogo drugUi predlogov pomagajo povečati zmogljivost nemškega oboroževailne-ga gospodarstva- Koristijo nemškemu narodu v njegovi celoti in zato se pozivajo vsi, da se zmerom zanimajo na svojem prostoru za obratno predlaganj«. i^opel je iirejel Karniner Rlllerkreni ff-UntersdiarlUhrer Staudegger sestrelil 24 oidopnjakov Klagenfurt, 16. Julija. Kot je bilo že na kratko poroCano je bil podeljen ^^-Unter-scharfUhrerju Franzu Staudegger ju, poveljniku bojnega voza v nekem oklopnja-&kem polku Panzergrenaidlerdlvlslon »Lelb-standarte U Adolf Hitler« Ritterkreuz des BieemeQ Kreuzes. Kot ge sedaj zve, je doma novi imetnik Ritterkreuza, Franz Staudegger v Bleiburgii v KKrtnu. O njegovem junaiStvu poročajo sledeče: Staudegger, ki iz tehničnih razlogov ni mogel 8 Bvojim polkom napasti, je dobil sporočilo. da poskuša priti Iz 50 do 60 oklopnjajtov obstoječi sovjetski odred oklopnjakov presenetljivo za hrbet lastnim četam. Navzlic veliki Sovražnikovi premoči se je Saudegger odločil, da napade sovražni oklopnjaSkl odred. Iz ugodnega strelnega položaja pa je sestrelil v dveurnem boju s svojim »tigrom« najprej 17 oklopnjakov > T 3 4«. Ko je nato zbežal sovražni odred, mu je sledil Staudegger brez vsake podpore daleč preKo lastnih črt In je sestrelil nadaljnjih pet sovražnih oklopnjakov tipa »T 34«. Ostali so zbežali Franz Staudegger se je rodil kot najstarejši sin Aloisa Staudeggerja, gostilničarja pri »Hrustu« v Unterloibachu pri Blelburgu dne 12. februarja 1923. Obiskoval je gimnazijo v Klagenfurtu in se jarvil tako zadnji dan Sole prostovoljno k Waffen-^|, kamor mu je sledil Se njegov mlajSi brat Alois. Franea Staudeggerja poznajo v domači vasi radi njegove pogumne smelosti. Njegova neupogljiva volja do zmage izhaja tudi iz njegovega zadnjega pisma, v katerem izraža svoje veselje, da bo kmalu v hudem boju- Rodbina Staudegger, ki je kot imejiteljica gostilne »pri Hrustu« daleč naokoli dobro znana, in nemška obmejna gostilna ob blvSl jugovanski meji, v kateri »e j« vršilo tudi glasovanje leta 1920-, je posebno ponosna na svojega najstarejšega sina, kateri je bil odlikovan s tako visokim odlikovanjem-Ko je bilo v poročilu OKW z dne 13- julija pri naštevanju novih imetnikov Ritterkreuza omenjeno tudi ime Franz Staudegger, se je polastilo vseh Bleiburžanov veliko veselje; bilo je pa pomešano še z dvomi, če gre v resnici za Staudeggerja iz Bleiburga- Ko pa se je Izkazalo to za resnično, se v Bleiburgu in oko- <^m (^nmnpunki dos Tog#* V гагјЦн dneva Die neuen Lebensmittelkarten ovc živilske- nakaznice In der 52. Zuteilungsperiode vem 26. Jull bis 22. August. fUr die die Lebensmittelkarten jetzt ■vcrteilt wcrdcn, blciben die laufenden Ratlonen im wcsentliclien unveriindcrt- Nachdem in dcn bciđen letztcn Kartcnperioden auf die Reichs-fleischkartcn GerstcngrUtze abgegeben worden ist. konnen die Inhabcr der Reiclisfielschkarte in der kommenden Periode 250 Gramm Kar-tofrdstarkemehl oder Sago beziehen. Um die tel den einzelnen Kleinvertellern aus der friihe-ГСП Verteilung von Hillsenfriichten noch vor-handenen VorrSte zu riiumen, кбппеп Hlllsen-fi'iichte an Stelle von Niihrmittein auf die NShr-inittclkartcn bezogen werden. Die Bichtlinien Uber den LadenschluB '.'..Ici* -ла 'Mipiriinje vrifovin Die Bekanntgabe der neuen Richtlinien des Rklch^arbcitsministers ilber Jen Ladenschlu({ der oticncn Verkaufstellen und der Handwerks-b^-tricbe bat in vielen Kreisen ru der irrtOm-lichen Ansicht gefiihrt, dafi hierdurch die Laden-»eitcn fiir das ganze Reichsgebiet einheittich fcstgelcgt und damlt die entsprechenden An-ordnungen der hohercn VerWaltungsbehorden liinfallig gewordcn selen. Demgegeniiber wird von annlicher Seite festgcsteilt, daS die Richtlinien nur Anwelsungen an die hoheren Ver-■ft'altungsbehonlen cnthalten, dafi also an dem seit Kriegsbeginn bewShrten Verfahren der Pest-setiung der Verkau(szeiten fiir die einzelnen Bezirke festgehaiten wird. In dleser Hinsicht ist also keine Knderung des bisherigen Zustandes eingecreten, insbesondere sin d bestehende Re-jrchmgen innerhalb der einzelnen Bezirke nicht durcn die neuen Richtlinien als iiberholt an-гшећсп. Die Geschiftsinhabet haben sich daher nach •wie vor an die fiir ihre Bezirke geltenden An-ordnungen der hdheren Verwaitungsbehorden zu halteh und diirfen keine willkurtiche Knderung an den vorgeschriebenen GeschSftszeiten vor-nebmen. Deckong des Holzbedarfes Pr^nkrba IS leeom Holz hat fiir unsere Rriegsindustrie elne ent-scheidende Bedeutung. Es muS daher die voile Erfiillung der Umlage des Forstwirtschaftsjahres 1943 gewahrleistet sein. Von alien Waldbc»itzSoldatenbetremHig« NeV-Krelsamtsleltung Krainburg fftotnijo okrevajočih vojakov na vrtno veselico. Po uvodnih besedah stotnijske-ga teta In župana noeeta Krainburga se je razvil zabaven apored, poln spremembe, in neka tuja vojaška godba je povedala razpoloženje s igranjem poskočnih točk- iXoK Letmar: 18 ^Мл*Л»лЛ1лш»лМл0 Lt fgi 1лЛ»шЛШЛи HUMOR18T16KM ROMAN Kriva tega je okolnost, da se duh vedno bolj poleni. In sčasoma popolnoma preneha. Alkohol le v zelo redkih primerih spodbuja razumnost. Takega »redkega primera« pa razen pri gospodu učitelju tukaj ni. Schwabe koraka z Wemerjem vzdolž vaške ceste, vtem ko ju ogledujejo debele kokoši. Ko prideta mimo vaške gostilne, slone njeni stanovalci strnjeni ob oknu in si skoraj zmečkajo pivske trebuhe. Samo okolnosti, da je trebuh organ, ki se rad vdaja, so se imeli radovedneži zahvaliti, da niso nastopile nobene resne poškodbe. Schwabe pojasnjuje. To je cerkev. To je šola. To je vaški ribnik z dva in sedemdesetimi karpi in eno ščuko. Tu je najpre-možnejši kmet. Tukaj stanujem jaz. Ta ima najdebelejšo svinjo. Tu je občinski ■urad. To je viteško posestvo. Prav zabaven je takle sprehod po vasi, v kateri se je udomačil Schwabe, občuti Werner. Kaj več pa ne občuti na pohodu skozi vas. Kmalu postane dolgočasno. Ko gresta na pošev čez travnike mimo gkupnega pašnika, pridirja za njima konj, rezgeta veselo, položi evojo glavo na naj-višjo letvo ograje ia Mjno čakaje gleda Schwabeja. Ta pobere grvivo jabolko in porine slaščico v od poželenja vohajoči gobec. Potem potreplja temnorjavi vrat svojega Itiiteogaga gHjaWja, ki ta т м te odrgne in očedi svoj gobec ob Schwabe je-vem rokavu. In že je pridirjala semkaj tudi druga stanovalka ograje, soproga prvega, Ta tudi rezgeta. Hoče tudi nekaj dobiti. In dobi od Schwabeja črvivo hruško. »živali rade prihajajo k meni«, reče k Wemerju, ko gresta dalje. Schwabejevo nagnjenje do konj izvira iz njegove vojaške dobe. Služil je pri nadomestnem konjiškem oddelku št. 255. Tam se je naučil občevati s konji in zelo temeljito jahanja. Je dober jezdec. Tukaj v Wiegendorfu se je kmalu sprija-teljil z nadzornikom viteškega posestva, tudi mlajšim človekom, ki ga je zaneslo sem iz Schleswig-Holsteina, in ko je lastnik viteškega posestva, gospod pl. Weddel opazil, da je Schwabe izboren jezdec in da ga živali po kratkem nagovoru, ki ga je imel Schwabe vsakemu konju, očitno fanatično ljubijo in da ga celo najupornejše ubogajo kakor mali otroci, sta oba, Schwabe in nadzornik izurila v ježi divje, dveletne živali, preden so bile zaprežene ali prodane. Ko so vaščani videli, da zna gospod učitelj jezditi in še kako, so ga vzljubili tudi oni, ki so najbolj zakrknjeno črtili učitelje — v Wingendorfu sta bila samo dva taka in sta stanovala na koncu vasi. Wingen-dorf ne bi dalo svojega Schwabeja za nobeno dragocenost na svetu. Werner hoče ostati do jutri. Zvečer sta še dolgo pokoncu in si pripovedujeta. Zlasti govorita o svoji dijaški dobi. Bile *0 pač krasne ure takrat, ko sta stanovala pri Kn511ejevi. Tri leta so potekla od tega. Kako hitro mine čas. Werner pripoveduje, da se mu Izborno godi. Da je imel v zadnjem letu trideset tisoč mark čistega dohodka. Ne pove pa seveda, da si morajo ta dohodek razdeliti trije, on, njegov družabnik in njegov stric. Ne pove tega, ker kot star premetenec zopet nekaj snuje. Schwabe je ponosen na to, da se je Werner povzpel tako daleč. »Pa tudi jaz sem zadovoljen«, reče. Pravi, da sicer nima trideset tisoč, ampak le okrog dva tisoč letnega dohodka, toda s tem dobro izhaja. Tukaj življenje ni tako drago ko v velemestih. »Kje boš pa v tem letu prebil svoje počitnice?« vpraša Werner. »Oh, za nekaj tednov grem v Unterwie-sengriin v Erzgebirge«, reče Schwabe. »In ti?« »Benetke, Riviera, Monaco. Avtomobilska tura«. Kaj takega si Schwabe seveda ne more privoščiti. Postalo je že zelo pozno in za danes ei voščita lahko noč. * Vprvič v svojem življenju spi Werner v čvrsti kmečki postelji s pisano kariranimi prevlekami. Čuti se tukaj čisto varnega. Zarana ga zbudi Schwabejev domači pe« telin, ki pa takoj utihne, ko se pojavita ob oknu tradicionalna skledica za umivanje in za njo Schwabe v nočni srajci. Werner naj mirno spava naprej, I Nekdo ml je ukradel denarnico! I Najprej premisliti — potem obtožiti, aH I — molčati I Ljudje, ki so prenervoxni in M ravno I vedno pazljivi, pridejo lahko kedaj v za-I drego, da kaj zalozijo ati pogreSajo. I Kakšen je njihov temperament in značaj, i iščejo potem ali nemirno in na tihem I zmerjajoč, dokler ne najdejo pogrešane-I ga predmeta, kar je vsekakor boljša me-I toda, ali pa kričijo takoj, da jih je za-I dela nenadomestljiva škoda, ali pa se jim = celo izvije it ust krik: y>Okradli so me!« I S takimi ugotovitvami in obdoliitvami I pa mora človek biti zelo previden, zlasti I če jih ne napravi sam zase, ampak glas-I no napram tretjim osebam. Najprej pre-I skusiti, premisliti in iskati in potem, ko I so izčrpane vse možnosti, še enkrat mir-I no preudariti, pjreden koga obtožimo ali I napravimo ovadbo. Kako ae stvar ne sme I napraviti, kaie dogodek, ki se je pred I kratkim pripetil nekje na tedenskem tr-I gu. Tam je stala neka gospodinja pri i prodajalni nekega trgovca in z drugimi I vred čakala, da pride na vrsto. Naenkrat I je pri čakanju pogrešala svojo denar-I n/co. Razburjeno se je obtipavala, nato I se pa neutegoma obrnila in za njo sto-I ječi, nič hudega sluteči ženi zabrusila v I obraz obdoliitev, da ji je ukradla denar-1 nico. Na ta način obdoliena je bila po I pravici ogorčena zaradi te obdolžitve in I prišlo je do jeznega pričkanja in nastalo I bi Se kaj hujšega, da ni imel nekdo dobro I misel ter dal dozdevno nakradeni« pobu-I do, naj še enkrat preišče svojo tržno tor-I bo. In evo, tu ae je našla ^ukradenaa de-i narnica, ki seveda ni bila ukradena, am-I pak jo je razburjena žena le zamešala. I Kako lahko bi si bila v svoji lahkomisel-I nosti nakopala ovadbo radi žalitve I To-I rej, previdnost! lici nI govorilo o ničemer drugem In e ponoe-nlm veeeljem gledajo ljudje tega bivšega obmejnega yxemlja na ivojega mladega tovariša, kateremu je bilo usojeno, da je dobil kot drugI mož Iz Krelaa VOlkermarkt po znenem bojevniku na Kreti Oeneralleutnantu Rlnglu Ritterkreuz. Meimai^au Mđmten Kiimtnerski igralci v Ukrajini Slng8char Banna Splttal ae pelje te dni po4 vodstvom OberstammfUhrerja Schober j аз dvajset udeleženci v Ukrajino In sicer v okraj Dnjepropetrovsk. Ima nalogo, da oblSCe nemške rojake v nemSklh naseljenlSklh ozemljih In da priredi prireditve v vojaških bolnišnicah pripadnltom oborožene sile In civilne uprave. Svetal vzgled žene V tovarni v Flnkenetelnu je bila zapoalena go-«pa Maria Franz Iz MUllem od junija 1901. do junija Ш2. Čeprav je odšla Iz eluibe po zdravniškem naavetu, se je sedaj zopet prostovoljno odzvala pozivu za totalno zaposlen je. Radi njene starosti ne bi prišla več v poStev za vojno službovanje Njena prostovoljna aluž-2a In njeno zadržanje sta svetal vzgled za mnoge žene In je lep primer za veselje do delovanja nemške žene. Ko vstane — proti deseti uri — razlaga Schwabe v šoli ravno bobra in ga spretno naslika na stenski tabli. Ob dvanajstih pride Werner ponj. Skupno kosita, in pri tem pride Werner na dan s svojim načrtom. Govori o gledališču, kinu, družbi, avtomobilih, ženah, modi in se čudi, da Schwabe še vzdrži v tej zakotni vasi. Mimogrede že, toda trajno ne! Mora vendar enkrat ven. Da pride v drugo okolje. Morda med počitnicami. Da se pogrezne v velikem svetu. V eleganci! Haute vole! To stane denarja, odkloni Schwabe. To je voda na Wemerjev mlin. Bilo bi za Wernerja žaljivo, da, naravnost poniževalno, če ne bi smel on, Werner, trpeti potne stroške za oba. Ima denarja na prebitek! Sam ne potuje rad. Po dva ali po tri je dosti prijetneje. Kako se je veselil na to! Sedaj ga pa Schwabe pusti na cedilu. Napravi daljši odmor in je videti v resnici užaljen. Jed odrine od sebe. GoBtilničarka »Pri zrelem grozdne, kjer sta joa pri kosilu, vidi to, in je sedaj ona druga, ki užaljeno gleda predse. Z vso svojo ljubeznijo je bila pripravila dva nadevana goloba, in enega zdaj čisto navadno odrine stran. Seveda je gospod učitelj svojega pogoltnil do konca. S tem bi se lahko tolažila. Toda v gostilni »Pri zrelem grozdu« hočejo zadovoljiti tudi tujce, in sedaj to razočaranje. »Pri xreleiB crozdu« M mmmr*6 Ndko* kdaj pripeti, da bi kdo kaj pustil. J# to zelo Imenitna In edina gostilna v vasi. Prav za prav se to še nikoli ni zgodilo. Bcihodoji&jll stran в; — Stev. 5в. K ? В A W A N K EN BOTE Sobota. 17. JnHja IMS. , IVaš športni kotiček Nogomet pretekle nedelje v KIa.gBnl"mLu je ncjstopllo v prijateljski tekmi proti KACRapldu moštvo Iz Donawltza. Gostje Iz Steiermarka, ki so pred kratkim premagali tud odllCne Kapfenberžane, so tudi tokrat dokazali svojo moč- KACovo moštvo, ki je bilo ojačeno v napadu z wlenerskim II-gašklm igralcem Safairlkom (Austria), je nudilo gostom močan odpor. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Klngenfurtsko moštvo letalcev je Imelo v gostćh letalsko moštvo iz Zeltv/ega, ki je bilo pred kratkim v ABIingu poraženo. Gostje iz Steiermarka so bili Klagenfurterjem popolnoma enakovreden nasiprotnik In so bili cel6 z 2:1 v vodstvu In šele petnast sekund pred koncem so KlEigenfurterji izenačili na 2:2. V pokalnem tekmovanju je bila v nedeljo odigrana odločilna tekma za naslov prvaka II razreda In priboritelja pokala. Na KAC-ovem igrišču v Klagenfurtu sta se srečala gorenjska rlvala ABling II. in Kralnburg II Dočim je ABling H nastopil popolnoma kompleten, je Kralnburg II ojačal svoje vrste z Igrači Iz prvega moštva. Krainburgerji so prišli v 30 minuti do vodstva, ABlingerji pa so kmalu nato Izenačili. Enajstmetrovka tik pred koncem prvega polčasa je prinesla Kralnburgu ponovno vodstvo. Po odmoru so ABlingerji zaigrali znatno bolje, dočlm so Krainburgerji popustili. ABlingerji so kmalu Izsilili Izenačenje in proti koncu zabili še zmagonosni gol in postavili končni rezultat 3:2. S to tekmo so ABlingerji utrdili svoj položaj na čelu tabele, Kralnburg pa je Izpadel kot kandidat za prvo mesto. Teoretično se lahko povzpne na čelo tabele samo še LGW Hakenfelde in bo zadnja tekma med ABlingom In LGW prinesla končnega zmagovalca. V predtekml k pokalni tekmi je v Klagenfurtu nastopila mladina Iz ABllnga proti mladini KACa. Tekma se je končala neodločeno Irl. I/ Pokritje lesne potrebe Les je za našo vojno Industrijo odločilne važnosti. Zato se mora popolnoma izvesti predpis gozdnega gospodarstva 1043. Da se brez motenj in ob pravem času izpolni oboroževalni program, se zahteva bolj nujno kot kdaj prej pri rastočem pomenu surovine »les«, da se Izvede tudi ta predpis letos brezpogojno v določeni višini. Vsi gozdni posestniki, ki бе niso prodali ali svojim kupcem obljubili na nje odpadajočega dela smrekovega vlaknatega lesa v višini predpisa, morajo takoj ponuditi v nakup Se ne prodane kc41čine poverjenim tvrdkam ali pa jo morajo nameravati prodati. Prepovedano je rezervirati smrekov vlaknati les za »tare kupce, ki nimajo zahtevanih kupnih dovoljenj, če dobavlja kak gozdni posestnik več odjemalcem, naj se dobavijo.po možnosti v enakem razmerju iglasti hlodi, v kolikor so predvideni za papirno industrijo in industrijo za staničnino in vlaknati les. Za naše gospodinje Obkladki pri domačem zdravljenju Obkladkl veljajo že od nekdaj kot zelo učinkovito zdravilno sredstvo. Hladne obkladke tipo^rabljamo v prvi vrsti za znižanje telesne toplote In proti vnetju, ki nastopi nanagloma in z Veliko jakostjo. Postopamo pa tako-le; Krpo za mrzel obkladek namočimo v mrzli postani vodi ter jo dobro ožmemo, preden jo položimo na bolno mesto, potem mokro krpo Še dobro pokrijemo z večkrat preganjeno suho brisačo. Vročih bbktedkov se poslužujemo zlasti pri vnetjih, da pospešimo zorenje gnojnih, procesov. Uporabljamo dvoje vrst vročih ob-kladkov: mokre in suhe. Mokre obkladke napravimo tako, da pomočimo čisto vrečičo ali robec v topli vodi ali kamlliCnem čaju, Izžme-mo In položimo na bolno mesto, potem pa še pokrijemo s kako suho tkanino, da obdrži temperaturo- Na bolno mesto pa dajemo tudi vroče laneno seme v vrečici ail vroče praženo kamilice v vreči- Suhe vroče obkladke pa delamo s termoforom, ogreto opeko ali z vročo vodo v steklenici- Suhi vroči obkladki so priporočljivi zlasti pri krčih v želodcu In v tre-buhu- Sofialnopoliiični obzornik Posebni učni tečaji za ljudske strežnice Ker se zelo veča potreba ljudskih strežnic, je dovolil Relchserziehungsmlnlster do nadaljnjega ustanovitev enoletnih posebnih učnih tečajev. Sprejem je odvisen od položitve skušnje; najnižja starost za sprejem znaša 23 let. Prosilke ne morejo osebno prositi za sprejem v tečaj, temveč jih mora predlagati njihov urad, ki Izstavi spričevalo o skušnjah na področju narodnega skrbstva. Bodoče matere bodo v bližini zaposlene Bodoče matere, ki se morajo rad velike oddaljenosti do delovnega kraja posluževati prometnih sredstev, s katerimi so Izpostavljene hudemu tresenju, so zdravstveno ogrožene Odlok Rel-chsarbeltsmlnlstrstva zato odreja za take primere, da se preišče, če se ne bi moglo. dati primernega In zmogljivega dela tem ženam v obratu, ki je za nje bolj prikladen. Na predlog prizadetih zadevo preišče Arbeitsamt, ki Izvede tudi Izmenjavo v danem primeru. Da ne zgubi dosedanjega delovnega mesta, se lahko da dopust glede obstoječega delovnega razmerja'. Jflafe firospodatKsfte novice Poldrug milijon funtšterllngov znašajo sedaj dnevno vojni Izdatki Avstralije, je Izjavil avstralski finančni minister Chlfley. -Povedal je, da so dosegli vojni Izdatki Avstralije v finančnem letu 1Ш/43 višino 560,800-000 funtšterllngov. Obnova Konservatorij v Harkcrvu, ki se zove po znanem ukrajinskem skladatelju Llsenku, je zopet začel poslovati. V konservatorlju, katerega obiskuje sedaj 180 dijakov, se poučuje na vokalni, orkestralni In hlstorlčno-teoretlčnl fakulteti. S podporo nemSklh oblasti sta bila otvor-jena dva velika trga v beloruskem prostoru. V Mogllevu In Markovlčlnl bo v bodoče osredotočen velik del beloruske trgovine. Poklicna zveza y generalnem okraju Est-land je priredila razstavo svojega poldrugo-letnega obnovnega dela, ki kaže obsežen pregled uspešnega delovanja- Iz obilice razstavljenega opozorimo na sledeče: Stanje članov, ki je znašalo ob prevzemu dne 1. novembra 1942. 79-700 članov, se je do 1- maja 1943- povečalo na 157-000 članov. Ce primerjamo število članov s številom celokupnega prebivalstva, vidimo, da pripada 12-3 odstotkov prebivalstva poklicni zvezi. Posebno padejo v oči socialne storjtve zveze. Vkljub vojnim teža-vam si je nadela nalogo, da zboljša preskrbo dela za delavce. Sem spada tudi preskrba z delovno obleko in čevlji. Na njeno pobudo so bile ustanovljene številne skupne kuhinje in jedilnice. V ospredju socialnega dela poklicne zveze je bilo do njene odcepitve kot samostojnega zavoda tudi socialno zavarovanje. Prirejala je nadalje jezikovne tečaje, višje nadaljevalne tečaje in tečaje za prešolanje- S krepko pomočjo nemških oblasti napreduje po načrtu obnova po boljševikih porušenega Vitebska- Mestna uprava je medtem Iz- Dr. F. J. Lnkae Ausschneiden! Aufbewahren! n)uitseh meihadisAi imd ptnkUsek 192. STUNDE Wichtige Wttrter in gebrauchliclien Satzverbindungen 1. Durch seinen Leichtsinn hat er sein ganzes Geld verloren. 2. Die arme Frau klagte ihrer Mutter ihr Leid. 3. Habei. Sie keine Angst, es wird Ihnen kein Leid geschehen! 4. In den zerstSrten Gebieten muJJte die Bevfilkerung Hunger leiden. 5. Es litt ihn nicht langer zu Hause, er muIJte in die Fremde. 6. Er leidet ^tandig an Halsschmerzen und mliBte ein paar Wochen ans Mcer. 7. Das ist eine Frau, die jeder sehr gut leiden kann. 8. Infolge seines Leidens muJite er einige Wochen von seiner Arbeit aussetzen. 9. Der Tod der Mutter hat viel Leid uber die Familie gebracht. 10. Da sie immer leidend war, konnte sie zu einer dauernden Beschaftigung nicht vervvendet werden. 11. Karl war ein leidenschaftlicher Jager, er ging fast tfigiich zur Jagd. 12. Die beiden Leidensgefahrten erzahlten sich gegenseitig ihre I^^idensgescbiehte. 13. Wie war der Varieteabend? Danke, er war ganz Itidlich. 14. Als die Musik anfing zu spielen, began-nen viele der Leidtragenden zu weinen. 15. Da er dringend Geld brauchte, muUte er seinen Radioapparat in die Leih-anstalt tragen. 16. Diese Leihbiicherei verfiigt iiber die modernsten Biicher. 17. Ich ware sehr froh, wenn Sie mir fur meine Bitten Gehor leihen wiirden. 18. Vor einem Jahr habe ich ihm 100 Mark geliehen, aber er hat sie mir bis heute nicht zuriickgegeben. 19. 'Konnten Sie mir leihweisc fur 14 Tage Ihren Petroleumkocher Uberlassen? 20. Ich wUrde diesen Sessel gerne leimen, aber ich habe keinen Leim. Sprlchworter und Rcdensarten 1. Ehrlich wahrt am langsten! 2. Wie die Arbeit, so der Lohn! 3. Wer nicht arbeitet, soil auch nicht 3ssen! 4. Niemand kann zwei Herren dienen. 5. Der Gast sieht mehr in einer Stunde, als der Herr im ganzen Jahr. 6. Gut gekaut, ist halb verdaut! 7. Beim Essen und beim Spiel halte MaS und Ziel! 8. iVer sich den Mund verbrennt hat; blast die Suppe. Državni dolg: USA bo leta 1943. vprvič v finančni zgodovini Zedinjenih držav presegel narodni dohodek. Z okoli 135 milijardami dolarjev, na kolikor cenijo narodni dohodek za tekoče leto, je za 2 milijardi manjši Jjot državni dolg USA, ki znaša sedaj 137 milijard dolarjev. Kaj je pomenila Ukrajina za gospodarstvo Sovjetske zveze, izhaja m. dr. Iz njenega deleža proizvodnje tehničnih deželnih proizvodov Sovjetske zveze. Dajala je 80 odstotkov sladkorne pese, okoli 30 odstotkov prediva, 50 odstotkov tobaka in končno 25 odstotkov celokupne proizvodnje olja iz sončnic. Kiirntnerlsche I^ndes-HypothoUenanstalt o- pozairja v svojem pravkar izšlem poslovnem poročilu za 1. 1942., da kažejo preteklo leto po mnogih letih močnega porasta vprvič hi-potenčna posojila nazadovanje. Poročilo pojasni to z nenavadno mnogo razpoložljivega denarja in nemožnostjo nepremičninskih naložb. V ostalem je bil razvoj zavoda 1. 1942. zadovoljiv Z bilančno vsoto nad 82 milijonov Reichsmark je zavod tudi še zmerom največji denarni zavod v Gauu Kamten. — Terjatev Iz hipotenčnih posojil je za 20,346-707,06 Reichsmark, posojil javnopravnim družbam je za 18,424.583,86 Reichsmark. Posebno je treba omeniti več kot 100 odstotno povečanje hranilnih vlog, ki znašajo 9, 594443.— Reichsmark. — Z akcijo poljedelskega razdolževanja je bilo do konca 1. 1942 urejenih 1039 dolgov. S tem in s povečanim odplačevanjem dolžnikov samih so bili odpravljeni precejšnji zastanki obresti. — KSmtnerlsche Landes-Hypothekenanstalt v Klagenfurtu je določil Reichswirtschaftsminister s prevzemom na sedaj k&rntnersko ozemlje odpadajočih poslov posameznih ljubljanskih denarnih zavodov. Ona posebno razvija zadevne posle ljubljanskih podružnic državne hipotekarne banke, privatne Agraime banke. Dravske banovinske hranilnice in obratne banke. V letu 1942. so bila, kot kaže poročilo, opravljena za razvoj važna začetna dela. Po \nom Hrvatskem sedaj žanjejo žito. Po časopisnih vesteh je na Hrvatskem letos rekordna žetev pšenice in rži, ki je trikrat večja kot lansko leto. vzhoda dala že 700 dovoljenj za napravo stanovanjskih hiš. S tem bo pridobilo prebivalstvo zopet nadaljne tisoče kvadratnih metrov stanovanjske površine. Kaj nam je dala Nemčija? Ukrajinski časopis >Wasylkivskl Wleti* piše: »Boljševiki so nam vzeli pravico do človeškega življenja. Od nekidaj bogate In znamenite Ukrajine so ostale samo razvaline. So-lovki, KoUma, mrzli arrtrtnf Sever in nerodovitna ozemlja Daljnjšga Vzhoda so pokriti s številnimi mnoštveniml grobovi. Veter je raz-nesel stok in jok naših žena in otrok po vsem svetu. In tako je prodrl trahovlti jok tudi v srečno in veliko Nemčijo, kjer imajo vsi enako pravico do svobodnega življenja. Veliki FUhrer Adolf Hitler je prekrižal grozovite Stalinove namere divje živali, namreč uničenje Evrope. Ukrajina se je oddahnila v nadl, da bo osvobojena. Dve leti se mi Ukrajinci nič več ne ,tresemo pred žIdi, dve leti že vidimo dobrohotne namene naših osvoboditeljev. Kaj nam je dala Nemčija? Dala je kmetom zemljo, dala jim je že davno zaželeno lastnino In je pomedla z zasovraženim, suženjskim kolektivnim sistemom. Osvobodila je ukrajinskega delavca divjega stahanovskega izmoz-gavanja, je dala naši ukrajinski inteligenci pristoječe mu mesto pri kulturnem de\u. Dala je naši \fkrajinski mladini priliko, da^ozna visoko življenjsko kulturo in visoko stoječo tehniko dela v Nemčiji. Odprla je cerkve in 9. Wer das Maul voll hat, denkt, die Nachbam sind auch satt. 10. Auf cinen Hieb fallt kein Baum. 11. Die schlechtesten Friichte sind es nicht, an denen die Wespen nagen. 12. Wenn der Apfel reif ist, fallt er vom Baum. 13. Bose Saat tragt bose Friichte. 14. Der Weg zur Holle ist mit guten Vor-satzen gepflastert. 15. Fiir das Leben, nicht ftir die Schule lernen wir! Worter Leichtsinn (m) — lahkomiselnost, brez-skrbnost Leid (s) — žalost, zlo, bol, nadloga, beda leiden, ich litt, ich habe gelitten — trpeti, prenašati Leiden (s) — trpljenje, bolezen, nadloga leidend sein — biti bolan leidenschaftlich — strasten Leidensgefahrte (m) — sotrpin Leidensgeschichte (w) — trpljenje leidlich — znosen, srednje dober, povpre-* čen Leidtragende (m. u. w.) žalujoči Leihanstalt (w) — Izposojevalnica LeihbUcherei (w) — izposojevalna knjižnica leihen, ich lieh, ich habe geliehen — posoditi leihweise — naposodo Hreli Radmannsdorf Radmansdorf- (Smrtni primer). V svoji domači vasi Woschtsche pri Radmannedor-fu je umrla 80 letna gospa Maria Suppan p. d Adamovka, ki je živela mnogo let v Rad-mannsdorfu. ABling. (Apel Reichskriegrerbun-d a,) Dne 11. VII. je priredilo tovarištvo ABling Reichskriegerbunda na prostoru strankinega, doma velik apel, katerega se je udeležilo nad 150 udeležencev prve svetovne vojne. Kreie-krigerfUhrer dipl. Ing. O r os zy, katerega je •imenoval GaufUhrer general Hemung za Častnega voditelja tovarištva ABling, Je podal v svojem nagovoru pregled razvoja In ustanovitve Reichskriegerbunda v ABIingu in na Gorenjskem. Zahvalil se je vsem tovarišem za njihovo požrtvovalno sodelovanje, pri čemer je posebej omenil zasluge voditelja tovarištva Schillerja in njegovega namestnika Meschika. Višek svečanosti je bilo odlikovanje blvšilj bojevnikov z ogrskim in bolgarskim odlikovanjem. Zaključek je tvoril mimohod pred Kreis-kriegerfiihrerjem. V prijetni zabavi v gostilni Paar so si tovariši menjali svoje misli. ABlin-Ska godba SA je povzdignila zabavo z igranjem glasbenih točk. LauHen. (Smrtni primer.) V Lauffen, občina Breelach, je umrl 70 letni čevljarski mojster in trgovec s čevlji Anton M o c h o -r i t s c h. Umrli je spadal med daleč po svetu zfiane izdelovalce čevljev iz Lauffena, ki so obiskali vse semnje in so prodajali v prirejenih prodajalnlcah svoje izdelke. Kreit, stein Manneburg. (Smrtni primer.) Dne 12. julija je umrla v naši Ortsgruppi gospa Ka-thame Vidali, roj. Mautschitsch, žena tukajšnjega posestnika Johanna Vidalija. St Martin b. LIttai (Zadnje slovo.) V, ponedeljek zgodaj zjutraj je umrl Mar Ko-watschitsch, nadučitelj v p, star 53 let, za srčno kapjo. Umrlega so vse povsod naokoli 'poznali kot najboljšega vzgojitelja. In čebelarja; dolga leta je deloval kot tajnik pri tuk. hranilnici In pbsojilnici, bil je pevovodja in je ustanovil mnoge požarne brambe. Od leta 1&41. je ustanovil mnoge požarne brambe. Od leta 1941. dalje se je posebno Izkazal kot NSV-Leiter naše Ortsgruppe. Pokopali so ga, v torek dopoldne ob veliki udeležbi prebivalstva. Ortsgruppenleiter Pg Lorenz.WeiB pa je poslovil od zaslužnega, najboljšega sodelavca s prisrčnimi zahvalnimi besedami. Tudi župan se je lepo in toplo poslovil od umrlega. Kot od zaslužnega okrožnega podnačelnik« požarne brambe se je poslovil okrožni načelnik Thomas Ho mar ob odprtem grobu. Naj zaslužni mož, ki nI posvetil svojega plojdonos-nega življenja samo svoji družini, temveč tudi vsej narodni skupnosti, uživa zasluženi mir v domači zemlji! Umrl je v vernem idealizmu za bodočnost in veličino domovine In kako z^lo je bil priljubljen, so pokazali mnogi, lepi venci, ki .40 krasili njegov grob. nam dala pravico, da obnovimo svoje že napol pozabljene verske običaje. Poleg tega nam. je dala pravico, da vstopimo kot prostovoljci v vrste nemške armade — to je bila za na*' zelo vesela novica —, kajti boriti se hočemo z orožjem v roki, skupno z Nemčijo zoper za-sovraženl moskovski židovski boljševizem. Naše trdovratno delo Je potrditev trdne vere v srečno bodočnost.« Dolžnost novega življenja Letonskl časopis >Tevi ja«, v Rigi piše: Iz absolutne brezpravnosti smo ee povrnili v ono življenje, ki ga imenujemo evropsko, v katerem vladata evropsko mišljenje in evropsko delovanje. Sedaj smo postali zopet narod v občestvu kulturnih narodov. Naš vojak Je slovesa letonskih vojakov vreden sobojevnik v boju za Evropo. Naš kmet je zopet gospodar na svoji zemlji, trgovec in industrijalec prejmeta svojo last zopet nazaj. V naših gledališčih la koncertnih dvoranah zopet sliSlmo letoneke lq evropske besede in napeve. To morebiti ni vse, kar lahko pričakujemo po končni zmagi, toda to je tako neizmerno veliko, da bi se nam zdelo takrat ob jutranji zori pred dvema letoma skoro nemogoča in nepojmljiva sreča- In če postanejo sedaj po dveh letih vojne žrtve za enega aH drugega morebiti preveč hude, se moramo sami vprašati: »Kaj bi bilo postalo Iz mene, tebe in nas vseh, če bi ne bili osvobojeni z nemškim zmagoslavnim pohodom? In pred velikostjo tega vprašanja postane vse drugo malenkostno in ničevo, tudi velike žrtve in velike težave ($o svetu v žepih starih, ponoAenlh bluz, v poštnih nabiralnikih in sličnih neobljudenlh krajih so ž# gnezdili ptiči. Posebno se pa mora razumeti na tehniko lastavlčjl par, ki je doma v olden-burškl občini Brake. Napravil si je gnezdo pod tekalnim žerjavom. Z žerjavom In vodjem žerjava se je močno apoprljaznil lastavlčjl par. Ve, da mu v zračni višavi ne preti nobena nevarnost in ga niti najmanj ne moti stalno premikanje žerjava. Resnično redka ptičja idila. Domej poroča Iz Medena na Sumatri, da bodo uporabili gumi mesto asfalta za gradnjo ceste. Poljedelska preiskuševalna postaja Je iznašla nov material za tlakovanje avtomo« bilskih cest, ki je boljši kot dosedaj uporabljani asfalt. , Kot poroča »Yomlurl HoCl«, Je angleško poveljstvo zaukazalo, da se razoroži Indijsko vojaštvo- Po tem poročilu so izbruhnili večji nemiri v severnožahodniih Indijskih gamlzljai- Diplom.C. KRONFUSS Klagenfurf, Bahnfiefsfrafie fS bto M< iraifww We# YomUlme «м*1мим| Bobot^, 17. julija 1943. KABAWA УКВУ BOTE stran t. — iter. se. KARNTNERISCHE LANDES-HYPOTHEKEWANSTA LT, KLAGENF U RT Aktlra ВПапЕ пв ti. Deiember 1942 PmWvm Geschaftsbericht 1942 Kuntorium; Oberkurator; Нши Gruber, Bauer In Blintendorf bel St. Velt e. d. Gl. Oberlurator-StellvertreteT! Anton Siipersberg, Bauer in Sadwenborg. Ruratoren: Rainrand Egjer, Gauolimura der DAF, KU^enfort derzeit zur Wehrmadt dngerflekt, Meinnd Giendl, Kaufmnn, V6lkerm«jkt, Dipl.-Ing. Valentin Malerhofer, OberTeglenmg#r*t, Leitar der Landetelle Klajenfart, Gut Lindenhof bd VBlkerma&t, Dr. Fran* Winter, Primeram, Klajenfurt, Dr. Franz Zojer, Oberrejienrngsrat, Klajenfort AufiichtskommlMar: Meinrad NatmeBnig, Ganhanptmamn, Klagemfurt, Treuliander; SenatsprSsldent Hofrat 1. R, Franz Handler, Treuhaoder-Stellvertreter: Hofrat 1. R. Dr. Karl Raimlg. Dlrektion: Direktor: Dr. Franz ZoJer, Ćberrejierunjerat, Klagenfort, Direktor^Stellvertreter: Dr. Hans Waadmig, R«%lenmgiirat, ' Klajenfort, Die Kimtncrisdie Landcs-HYPothekenenstalt in Rlageofurt lit eiiM Tom Land KSmten im Jabre 1896 gegrfindetc Anat^t Offcntliehea ,Redite. — Die Pfandbriefe nnd die Spareinlagen der Anstalt eind niQndelsIdier. Der Reldisgau Kfimten haftet fQr alle Verbindlidifceitea der Anstalt. Daa Jahr 1942 war durdi DnjewSbalidie GeldflOeelgkdt tmd daa Stilliegen aller bedentenden Lieigeosdiaftelnveetitionen (ekenueidinet. Daiaua ergab eich zwongslaufl^ eine Stagnation fOr da* lan*frlati*# ReaJkfeditjeediiift Die Hvpotliekardedcungedarlehen wleeen ntdi viden Jahren atetifer ZuBahme infolge zahlreidier aufterplanmSSiger RU&zahkngen aratmalig einen Rfidsgang anf. Im Beriditsjahr warden 49 nene Darleh* mit RM 1,293.600,— zugezShlt. Die auBerplanrnilBigen Tilgungmahlungem holten welter an. Die lavjfrlstlgen Aoaleibungen konnten trots der leediildertea VedbiUtiilsBe ш RM 722.948,10 gestetgert werdeo. Nea mgexiililt miN den zwel F«Ile mlt RM 1.055.000/—. Die ZlnssStze warden eovohl Mir die nmlanfenden EtnmlMioan ab auđi filr die Darlehen geienkt. Aof Grund der Verordnnng тот 8> De-*ejj)ber'1941 wurden die Zinsen Mr Pfandbriefe nnd Kommunalsdinld-veisđirelbungen mlt 1. April 1942 anf 4 Prozent, die Zlneen fflr fciBg-fristlge Darlehen zu den zwlsdien 1, АргД nnd 1, Jiill 1942 Ilegendea Fdlliekciutermlnen auf 4% Prozent berabgesetat Die ZlngenrOckstSnde warden telle durdi dlrekte ZaUunjen det Schuldner, telle im Wege der landwirtsdiaftlidien Sdiuldenregelung wciter abgebant Im Beriditelabr warden 412 SdialdfSlle dardi die Ent-edioldungsaktion geregelt, eo daS ble Ende 1942 insgeeamt 1039, aomit die melsten ashiingigen Entechaldungefalle abgewickelt eind. Die ZinsenrfldtstSnde. deren Fiilligkeit vor mehr ah 1% Jahren yor dem Bllanztermln eintrat, aind wertberiditigt. Die Ffandbriefstelle OitmSrkledier Landes-B.TpotlidceiMiittaltCt, a. Ren. tcmaebnldcn a) Deckurwihy%otheken • • » davon ear Deckyn* ^ топ PfandbrlefCT,der pfandbrlefetelle KM 297.000,— b) aonatige........... #. LanitfTletlie Analeihnnera *) in daa Deckungaregiater eimretraxena Kommnnal. darlelien . ......... daron anr D«knnt ron Kommunalachaldverscbrei-buneen d. RM 17.099.050.14 b) aonadge Dariahen ..... davon gegM Kommunal-deekunff RM —i— T. Zfataen and Venraltnnnko-в1едђе1(гИке vom HTpetbekem ■ad lanelriatlgem Analmhim- atisrpotfaeken: antellige rttckatHndlite RM lT.78f,88 RM 220.258"8(l b) lanxfriatiica AuRlelhunsen nnteihee riicketlndTce RM 587.08 RM 2281b 8, Durchlaufende Kredite (^wr TrenhandKeachafte) ..... t, Beteilignneen (* 131. Aba. 1. A II. Nr. 8 da# Aktiengeaet- sea)............... davon aind Beteillmineen bei anderen KreditinetJItuten RM 8.288.33 U. GrnmdaMickt nmd GebAnda a) dem ајмпеп Qaaeblftabe. trieb diaiiende....... Alwcbreibunjr RM M aonstlse..... Zugang .... RM AbganK .... RM U. Betrieb*- and Oeacbfiftaaiu- atattnne ............ Zugang . . . . RM 13.467.20 Abecbreibunx RM 18.467.20 It. Poeten, dla der Reehnmnfa-aberenznng dienem ...... 2.800,— 18.371,— 47.500.— 18 la den Aktiven nad la den PaKitvea 11. II and IT atad enthalten t a) AuaweUpflichtise Forde-runtcen an Mltslieder dee Vorstandee. an Geschafta-fUhrer und andere Perao-nen and Unternehmuncen §emMB Reaetallcbem Form-latt vom 18. Oktober 1939 b) ^^^n nacb I IT. Aba. 1, d) Anlaeen nacb I 17. Aba. 2. KWG. (Aktiva 9 nnd 10) Reicbsmark Reiclumark 889.027,48 962.487.18 1.т,П4Ј» 8,867.002,78 3,389.828,% 10,348428,28 Ј8,789.089.88 4М.«М,14 882.710.98 788.41041 19,486.718,- 890.991.08 10,848.707.08 17,009.080,14 1.825.888.72 и.4МЈИШ 288.859,87 4.987.898.43 7.784,88 msoo.- 82.418.- 191.218,- 1.- 17.141,87 82,889.830.89 ' « ""I"" 199.000.33 1. GlHublBer ж) neitena d*r Kundechafthel Dritten benutzte Kredit* b> ionstlife im In- nnd An«-land auffrenommene Oelder und Kredite......... e) Binlairen deutscher Kredit« institute............ d) eonatixe GlSubiser Von dieeer Summe Bnch-■tabe c) und d) entfallen auf: aa) jederzelt fUiyre Gel-der . RM 9,527.808.96 bb) feet* Gcider nnd Gel-der auf KUndieunflr RM 11.450.209.02 Von bb) werden dnrch KUndignns oder aind fKl-lig: 1. Innerhalb 7 Tacen , RM 2. DaHlber hinaue bia lu 8 Monaten RM 789.018,43 8. Darflber binan* bi* ao 12 Monaten RM 10,861.192.80 4. Ober 12 Monat* hinaue RM — I. Spareinlagen •) mit ireeetzlicber Kdndi- Kungvirist.......... b) mit besonder* T*r*inl>art*r KUndiKungefrIat...... $. Anleihen bn Umlanf Bieene 4prozent. Pfandbriefe 4. V*Tpriiehtnni(en eeKcatber der Pfandbriefatelle fUr 4prozent. Umiauf, Reihe 2 • b) 4рго8. Komman«1sebulđ-verschreibniixen Im Umlanf Reihe 3 »•-'•-»•'••■••■•f«**-'#' Reihe 4 Roihe 0 I. Aateenommene Darlehen (Mellorationsdauerkredite) t, Terloste nnd cekttndlete Bchuldverechrelbnngen . . . 7. Nock Bieht elneeuhlte Be* telligune ............. $. Đnrchlanfenđe Kredite 1?.?» (nur TreohandgeachKfte) f. RUcklBBen nach f 11, KWG. a) eatzunwrnKQiKe ROcklaten b) sonsti^^RUcklagen nach 10. Sonderriicklage ....... . 11. RUckBtellanaren ....... davon fUr Pensionsverpflich- tunjffin RM 800.000,- 11 Zlnmen von Anleihen (PasBiva 8 und 4) a) Pfandbriefe _ anteiliee fallise RM 166 580 38 RM 38.5И.96 b) Kommutialachuldvenchrai* buneen anteiii^e failiee RM 127.055.66 RM 4.244.58 18. Poaten, die der Rechnunn-mkgrenznng dlenem....... 14. Reingcwinn 1»ж*жеж#ж#' IS. Ejitfene Ziehnngni Im UmUnf IS. Verblndlicbkeitea am Bttre-echaften, Weehael- a. Scheek-bUreiehaftea eowi* a a# -O«-wahrlcUtnnesTertrBneB (1181, Ab«. 7 des AktlenireaatMt) 17. Eleene IndosiameatiTerblnd-licbkeitea ........... IS. la den Рам1т«а »lad *atbal> tem a) Gesnmt - 'Verpnichtunjten nach I 11. Ab,. 1. KWQ. (Paesiva 1 bis 7) ...... b) Gesamt - VerpflichtunKen nach § 16. KWQ. (Passiva 1. 8 bla 7). .......... IS. Qeeamtei haftendet Eigen- n2ch"l 11. Abe. I. KWG. (PaeslTB 9 und 14)........ Rticbemtrk Beiobuatrk e01.10e.95 20.076.711.02 «.ж.4ое.о1 100.000,-> 6,055.000,-6,000.000,— 5,972.200.— >.928.485.Тв 90.9ТТЛМ.М 38.038.400.-^ IT.827.200,-« ш.ш.и lJOe.STi.IT l.BOO.-^ tter.eoe.« :.9%.49LT# UO.OOO.— Ш^.25 S28.4S0.4r 2вО.ТМ,г5 116.402.05 82.380.330.88 A n t w t n d Oewlnn- nnd Verlaitrecbnnne fUr den 31. Dezember 1942 L Zlniait Шг •) Pfandbriefe ........ b) Kommuntlacbuldraricbrel- »"njten............ (Pasaiva I and 4) 1 Oeach8fta> and Verwaltune*-kosten a) Gehiilter und LObn«..... b) lostala Abgaban ........ e) eonetl>«........... davon Beltrtir an die Pfandbrlefetelle RM4.170.M 5. Stenern .............. 4. Abeehrelbnniten nnd Wert-berlehtliaMen auf a) Orundetflcke nnd OebKud« b) Betriebe- nnd Geech>fte* fliKetettan«....... • • • c) Wertpaplere ........ d) Kapital- und Zinsforde-.................. 6. Znwelaung ma SonderrUeklmCt 9. RetngerrlnB IMS Dr. Frmaa Zojer Diroktor Reicbimark Reichsmark 982.174.89 754.978.59 1.717.161,28 157.169.01 8.590.89 77.719.70 388 479.80 274.812,67 2.800,— 18.487,30 55.684.89 179.282.08 261.188,97 120.000^ ив.402Лв 7S.SS6.1ie.4e в2,7в0.в7<,4» 404448T,II IB r t r a Zinien nnd VtrwaltiuieskMt««' betriitfe von л) Hypotheken b) laniffrietiKe AuslelhunKtn • Sonstise Zinsen lowelt lie die Aufwunil*lnNKn Ubereteigca, nnd Provieionen........ mmprmvlmlouajg and mm« einmallM BInnmhmem em. Dartebensxeachltt 4. BrtrSee ana BeteMlgungen 5. AaBerordeutliche ErtrKg#. »т« R. SoaetlM ErtriUt* 8. DarlebcnnproTieiooi der« ein ■na dem Rclcbanitrk Relohemark 869m84 828.m.D2 1.Т8в.10в.Т1 «61.78».-, rjT9.(|l NT.n m,478.1» BL78W# Ban* Gruber Ob#pMr*U№ > Adolf РгоВав fc X> ObwtatUMlM stran 8. — štev. 5в. KARAWAVREN В O T 15 Sobota, 17. jnlijti 1943< £i€Mspiele Allgemelne flltnlretthand 6.in.b.H.-ZwelflSlelle VeMes Assling 16. VII. um 19 Uhr 17. Vn. um 19 Uhr 18. VII. um 14.30, 17 und 10 Uhr 19. vn. um 19 Uir Die Landstreicher , . , , FUr Jugendllche zugelaseen! 20. vn. um 19 Uhr 21. VII. um 19 Uhr 22. VII. um 19 Uhr Venus voT Gericht FUr Jugendllche nlcht zugelaisen! Domschale 17. vn. um 19.30 Uhr 18. VII. um 17 und 19 30 Uhr Wen die Gotter lieben Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 21. vn. um 19 30 Uhr Das Abenteuer geht waiter FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Krainhurg 18. VII. um 19 Uhr 17. vn. um 16 30 und 19 Uhr 18. VII. um 16 30 und 19 Uhr 19. vn. um 19 Uhr Der Postillion im Hochzeitsrock mit Luzle Engllach, Willi Elchbei^er, Herman Thlnlg, Leo Siezak-FUr Jugendllche zugelaseen! 20. vn: lun 19 Uhr 21. vn. um 16.30 und 19 Uhr 22. vn. um 19 Uhr Ralph Arthur Roberte ki Mefne Tante — Deine Tan te BUne ganz grofie Lachbombe mit Oily Holzmana, Johannee Heeaters, Leo ■Penkert FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! Laak 17. vn. um 1915 Uhr 18. vn. um 16.80 und 19.15 Uhr 19. vn. um 19.15 Uhr ■ ' Liebesgeschichten FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! 20. vn. um 19.15 Uhr 21. vn. um 19.15 Uhr 22. vn. um 19.15 Uhr Seitenepriing« FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! LHtai 17. vn. um 1® Uhr 16. vn. um 15.30 und Ifl Uhr Frasqulta FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! 21. vn. um 19 Uhr 22. vn. um 19 Uhr Hoffmanns Erzalilungen FUr Jugendllche zugelaseen! Miess IT. vn. um 20 Uhr 18. vn. um 16 und 20 Uhr Ein Zug' fKhrt ab iTUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Neumarhtl . 16. VII. um 19 Uhr 17. vn. um 19 Uhr 18. vn. um 14, 16.30 und 19 Uhr 19. vn. um 19 Uhr Das groBe Spiel FUr Jugendllche zugelaasen! 31. vn. um 19 Uhr 22. vn. um 19 Uhr Kleine M&dchen, giofie Sorg«n FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! Rađmannsđorf Samstag, 17. Vn. Sonntag, 18. vn. KomSdianten FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Mittwoch, 21. vn. Datmeretag, 32. vn. Alarmstafe 5 FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! Stefn ' 17. vn. um 18 und 20.30 Uhr 18. vn. um 15.30, 18 und 20 30 Uhr 19. vn. um 20.30 Uhr Die Landstreicher FUr Jugendllche zugelasaen! 31. vn. um 20 Uhr 22. vn. um 20 Uhr Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelaasen! Veldes 16. vn. um 19.15 Uhr 17. vn. um 16.45 und 1915 Uhr 18. vn. um 14-30, 16 45 und 1945 Uhr 19. vn. um 19.15 tThr Frasqulta FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! 20. vn. um 1915 Uhr 21. vn. ШП 19.15 Uhr 22. vn. um 19.15 Uhr Hoffmanns Erzahlungen FUr Jugendllche zugelaseen! Wart 17. vn. um 16.30 und 19 Uhr 18. vn urn 14, 16 30 und 19 Uhr Die kleine Residenz Bin Film vol! reizender Einf&tle mit • Lil Dagover, Fritz Odemar, Winnie Markus Johanne« Riemann. Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaasen! 24. vn. um 16 30 und 19 Uhr vn. um 14, 16 30 und 19 Uhr Zarah Leander Der Blaiifuchs mit Willi BirgeJ, Paul Hdrbiger. FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Zu Jedem Ftbn die Deutsche Wochenachaii I Ausgobe von Speiiefiiihkortoffeln Dae LAndesernahrungsamt Karnten gibt fiir den Reichsgau Karnten und ale Referat Ernahrung und Landwirtschaft des CdZ. fiir die besetrten Gebiete Karntens und Krains bekannt: In der Woche vom 17. bis 24. Juli 1943 konnen an die Itlhaber der rosa Nahrmittelkarte fiir alle Altersgruppen auf den Abschnitt N 34 der 51. Zu-teilungsperiode nach Maligabe der Anlieferung hochstens 3 kg Speisefriih-kartoffeln ausgegeben werden. Die Inhaber der rosa Nahrmittelkarte geben den Abschnitt N 34 beim Bezug der Speisefrlihkartoffeln bei einem Kartof-felkleinverteiler ab. Soweit der Bezug der Speisefriihkartoffeln direkt vom Erzeuger gestattet ist, ist dieser Abschnitt dem Erzeuger zu iibergeben. Klagenfurt, am 15. Juli 1943. Landefiernahrungsamt Kftrnten arztlldier Sonntagsdienst DAJ4KSAGUXG AnlaQUch dee aUstufrUhen Ablebena tmeerer InnlgetgeHebten,. imvergeflUchen Tochter Emilie eind шш.во vlele Beweiee Innigeir Anteil-najime zugekommen, daQ wir alien hler-mit unsferen tlefaten Dank aum Аш-druck bmogen. Beeonders danken wir alien, die umee-rer teur№ Verstorbenen das letzte Ge-lelte gaqen und una trOstend Im unxag-baren Leld zur Seite at and en Welter danken auch Herm Hauptechuldi-rektor Bmbergeir fUr seine tlefempfun-denen trOstenden Worte, Herm Pfar-rer Besel sowle der Lehrerschaft, alien MltschUlerlnnen fUr die ebrende Tell-nahme und alien Kranz- und Blumen^ spendem. • Laak a. d. Zaler, 16. 7. ЖЗ. Matter tind Vater Folennchek ZAHVALA O priliki preegtodnje smrti naAe pri-пгбао ljubljene, nepozabne hčerke Emilie emo bili deležni tako mnogih dokazov prisrčnega softustvovanjaj, da s tem iBrektuno vsem svojo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki. so spremili naSo drago na njeni zadji poti in eo nas tolažili v паЛ1 neizrečno veliki žalosti' Nadalje se zahvaljujemo tudi gospodu ravnatelju meščanske šole Embergerju, za njegove globoko občutene tolažilne besede, goepodu župniku BesUi, vsemu učiteljetvu, vsem součen-kam za častno spremstvo in vsem darovalcem vencev In cvetja. Laak a d. Zaler, 16. 7- 1943. Mati in oče Polenschok Kralnburg: Am 18- Jul! 1943: Dr Josef Beechek, Kralnburg, Velde-ser StraSe 21, Ruf 153. Qoi Der Transportarbeiter wird sich on diesem Nagel die Hand auf-reie«n. Soldie Verletzungen (a$$en sidi verhuten. Auf dw un-vermeidlidien Arbeitssdframmen und kleinen Wunden aber gleidi •in Wundpflaster auflegen. Trail m a PI as t Carl Blank, VerbondpfloOcrfabrik Bonn/Rh. ilnfqeiassene Fahriken Braudibare Maschinen kault KURT FRICK KlagenEurl Salrastrulie F'ernruf 148b s EIT 3 5 JAH REN CNEMMRMMKE Di/LsLiCHMIDW«ncier Klagenfurt ESSIG Pabrtk C.W«ng«r KlUMhirt Dr. Kari Petrič Krainburg — ordlnlert nlcht bls 1. VIII. 1. J. V eideseretraSe ne ordinlra do 1. Vin. t. 1. Uber Anordniuig des Relchsverbandes let der Betrleb ivegen Urlaub vom 19- bls 30 Juli 1943 gesperrt. Fran« Hols-hacker, St. gepr- Dentist, Krainburg, Adolf-Hitler-Plats «• Po naredbl državne zveze Je obrat radi dopusta od !»• de 30. Julija 1943 zaprt. Fran z Holzhacker, drž. Izpr. dentiet, Krainburg, Adolf-Hltler-Platz 8 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se je manufakturna trgovina v Krainburgu iz Adolf-Hitler-Platza 18 združila s trgovino usnja v Krainburgu na VcldeserstralJe 7 Golob Paula Manufaktur- u. Lederhandlung Krainburg* Veldeser Strafle IVr. 7